EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 02003R1745-20161214
Regulation (EC) No 1745/2003 of the European Central Bank of 12 September 2003 on the application of minimum reserves (ECB/2003/9)
Consolidated text: Uredba (ES) št. 1745/2003 Evropske centralne banke z dne 12. septembra 2003 o uporabi obveznih rezerv (ECB/2003/9)
Uredba (ES) št. 1745/2003 Evropske centralne banke z dne 12. septembra 2003 o uporabi obveznih rezerv (ECB/2003/9)
No longer in force
2003R1745 — SL — 14.12.2016 — 004.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
|
UREDBA (ES) št. 1745/2003 EVROPSKE CENTRALNE BANKE z dne 12. septembra 2003 o uporabi obveznih rezerv (UL L 250 2.10.2003, str. 10) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
št. |
stran |
datum |
||
|
UREDBA (ES) št. 1052/2008 EVROPSKE CENTRALNE BANKE z dne 22. oktobra 2008 |
L 282 |
14 |
25.10.2008 |
|
|
UREDBA (EU) št. 1358/2011 EVROPSKE CENTRALNE BANKE z dne 14. decembra 2011 |
L 338 |
51 |
21.12.2011 |
|
|
UREDBA (EU) št. 1376/2014 EVROPSKE CENTRALNE BANKE z dne 10. decembra 2014 |
L 366 |
79 |
20.12.2014 |
|
|
UREDBA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2016/1705 z dne 9. septembra 2016 |
L 257 |
10 |
23.9.2016 |
|
UREDBA (ES) št. 1745/2003 EVROPSKE CENTRALNE BANKE
z dne 12. septembra 2003
o uporabi obveznih rezerv
(ECB/2003/9)
Člen 1
Opredelitev pojmov
V tej uredbi:
— „sodelujoča država članica“ pomeni vsako državo članico EU, ki je uvedla euro v skladu s Pogodbo;
— „sodelujoča nacionalna centralna banka“ (sodelujoča NCB) pomeni vsako nacionalno centralno banko sodelujoče države članice;
— „Eurosistem“ pomeni ECB in sodelujoče NCB;
— „institucija“ pomeni vsak subjekt v sodelujoči državi članici, od katerega lahko ECB na podlagi določb člena 19.1 Statuta zahteva izpolnjevanje obveznih rezerv;
— „račun rezerv“ pomeni račun institucije pri sodelujoči NCB, katerega stanje ob koncu dneva se upošteva pri izpolnjevanju obveznih rezerv institucije;
— „obvezne rezerve“ pomenijo obveznost institucij, da imajo obvezne rezerve na računih rezerv pri sodelujočih NCB;
— „stopnja obveznih rezerv“ pomeni odstotek, določen v členu 4 za vsako posamezno postavko v osnovi za obvezne rezerve;
— „obdobje izpolnjevanja“ pomeni obdobje, v katerem se ugotavlja izpolnjevanje obveznih rezerv in v katerem je treba imeti obvezne rezerve na računih rezerv;
— „stanje ob koncu dneva“ pomeni stanje v času, ko so zaključene vse plačilne aktivnosti in knjiženja, povezana z morebitnimi dostopi do odprtih ponudb Eurosistema;
— „delovni dan NCB“ pomeni vsak dan, v katerem posamezna sodelujoča NCB deluje z namenom izvajanja operacij monetarne politike Eurosistema;
— „rezident“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s stalnim prebivališčem ali sedežem v katerikoli sodelujoči državi članici v smislu člena 1(4) Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke ( 1 );
— „sanacijski ukrepi“ pomenijo ukrepe, ki so namenjeni ohranjanju ali izboljšanju finančnega položaja institucije in lahko vplivajo na že obstoječe pravice tretjih oseb, vključno z ukrepi, ki lahko vodijo do začasnega odloga izplačil, odloga izvršb ali zmanjšanja terjatev;
— „postopki prenehanja“ pomenijo celotne postopke v povezavi z institucijo, ki nujno vključujejo intervencijo sodnih ali drugih pristojnih organov sodelujoče države članice, z namenom unovčenja premoženja pod nadzorom teh organov, vključno s postopki, ki se končajo s prisilno poravnavo ali drugim podobnim ukrepom;
— „združitev“ pomeni postopek, s katerim ena kreditna institucija ali več („prevzete institucije“) ob prenehanju, ne da bi bila opravljena likvidacija, prenese vsa svoja sredstva in obveznosti na drugo kreditno institucijo („prevzemno institucijo“), ki je lahko na novo ustanovljena kreditna institucija;
— „delitev“ pomeni postopek, s katerim ena kreditna institucija („prenosna institucija“) ob prenehanju, ne da bi bila opravljena likvidacija, prenese vsa svoja sredstva in obveznosti na več kakor eno institucijo („prevzemne institucije“), ki so lahko na novo ustanovljene kreditne institucije.
Člen 2
Institucije, ki so obvezniki za obvezne rezerve
1. Obvezniki za obvezne rezerve so naslednje kategorije institucij:
(a) kreditne institucije, kakor so opredeljene v prvem pododstavku člena 1(1) Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij ( 2 ), ki niso sodelujoče NCB;
(b) podružnice, kakor so opredeljene v členu 1(3) Direktive 2000/12/ES, kreditnih institucij, opredeljenih v prvem pododstavku člena 1(1) iste direktive, ki niso sodelujoče NCB; vključene so tudi podružnice kreditnih institucij, ki nimajo registriranega sedeža niti glavnega sedeža v sodelujoči državi članici.
Podružnice kreditnih institucij, ustanovljenih v sodelujočih državah članicah, ki so locirane izven sodelujočih držav članic, niso obvezniki za obvezne rezerve.
2. Ne da bi bila institucija zavezana k vložitvi zahteve, je izvzeta iz sistema obveznih rezerv od začetka obdobja izpolnjevanja, v katerem je njeno dovoljenje odvzeto ali razveljavljeno ali v katerem je sprejeta odločitev sodnih ali drugih pristojnih organov sodelujoče države članice o začetku postopkov prenehanja institucije.
ECB lahko brez razlikovanja izvzame iz sistema obveznih rezerv naslednje institucije:
(a) institucije, nad katerimi se izvajajo sanacijski ukrepi;
(b) institucije, katerim Skupnost ali država članica na podlagi člena 60(2) Pogodbe zamrzne sredstva in/ali naloži druge ukrepe, s katerimi se omeji uporaba sredstev, ali institucije, na katere se nanaša odločitev Sveta ECB o začasni ali trajni zavrnitvi dostopa do operacij odprtega trga ali odprtih ponudb Eurosistema;
(c) institucije, pri katerih cilj sistema ECB glede obveznih rezerv ne bi bil dosežen, če bi se jim naložilo izpolnjevanje obveznih rezerv. Pri odločanju o tovrstnem izvzetju ECB upošteva enega ali več naslednjih meril:
(i) institucija ima dovoljenje samo za opravljanje funkcij posebnega namena;
(ii) instituciji je prepovedano izvajati aktivne bančne funkcije v konkurenci z drugimi kreditnimi institucijami;
(iii) institucija je pravno obvezana uporabljati vse svoje vloge za namene, povezane z regionalno in/ali mednarodno razvojno pomočjo.
3. ECB bo objavila seznam vseh institucij, ki so obvezniki za obvezne rezerve. ECB bo objavila tudi seznam institucij, ki so iz sistema obveznih rezerv izvzete zaradi drugih razlogov kakor:
(a) sanacijski ukrepi;
(b) zamrznitev sredstev in/ali drugi ukrepi Skupnosti ali države članice na podlagi člena 60(2) Pogodbe, s katerimi se omeji uporaba sredstev institucije, ali odločitev Sveta ECB, da se instituciji začasno ali trajno zavrne dostop do operacij odprtega trga ali odprtih ponudb Eurosistema.
Institucije se lahko zanesejo na ta seznama pri odločanju, ali njihove obveznosti predstavljajo terjatve druge institucije, ki je sama obveznik za obvezne rezerve. Ta seznama nista odločilna za ugotavljanje, ali so institucije obvezniki za obvezne rezerve v skladu s členom 2.
Člen 3
Osnova za obvezne rezerve
1. Osnova za obvezne rezerve institucije obsega naslednje obveznosti, kakor so opredeljene v okviru poročanja ECB, določenem v Uredbi (EU) št. 1071/2013 Evropske centralne banke (ECB/2013/33) ( 3 ), ki nastanejo s prejetjem sredstev:
(a) vloge in
(b) izdani dolžniški vrednostni papirji.
Če ima institucija obveznosti do podružnice istega subjekta ali do glavnega sedeža ali registriranega sedeža istega subjekta, ki se nahaja zunaj sodelujočih držav članic, take obveznosti vključi v osnovo za obvezne rezerve.
2. Iz osnove za obvezne rezerve se izključijo naslednje obveznosti:
(a) obveznosti do drugih institucij, ki niso na seznamu institucij, izvzetih iz sistema obveznih rezerv ECB v skladu s členom 2(3), in
(b) obveznosti do ECB ali do sodelujoče NCB.
2a. Za kategorijo obveznosti „vloge“ iz točke (a) odstavka 1 se izključitev, navedena v odstavku 2, izvede na naslednji način: institucija ustrezni sodelujoči NCB predloži dokazilo o znesku obveznosti iz točk (a) in (b) odstavka 2 in dokazani znesek se odšteje od osnove za obvezne rezerve.
Za kategorijo obveznosti „izdani dolžniški vrednostni papirji“ iz točke (b) odstavka 1 se izključitev, navedena v odstavku 2, izvede z odštetjem zneska od osnove za obvezne rezerve na naslednji način:
(a) institucija ustrezni sodelujoči NCB predloži dokazilo o znesku obveznosti iz točk (a) in (b) odstavka 2 in dokazani znesek se odšteje od osnove za obvezne rezerve;
(b) kadar institucija ustrezni sodelujoči NCB ne more predložiti dokazila o znesku obveznosti iz točk (a) in (b) odstavka 2, uporabi za neporavnani znesek dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih je izdala in ki imajo prvotno zapadlost do vključno dveh let, standardizirani odbitek, objavljen na spletni strani ECB.
3. Institucija izračuna osnovo za obvezne rezerve, ki velja za določeno obdobje izpolnjevanja, na osnovi podatkov za mesec, ki je dva meseca pred tistim mesecem, v katerem se začne obdobje izpolnjevanja. Institucija poroča o osnovi za obvezne rezerve ustrezni sodelujoči NCB, kakor je zahtevano v okviru poročanja ►M4 ————— ◄ ECB, ki je določen v ►M3 Uredbi (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33) ◄ .
4. Institucijam, katerim je bilo odobreno odstopanje v skladu s členom 9(1) Uredbe (EU) št. 1071/2013 Evropske centralne banke (ECB/2013/33) ( 4 ) („institucije,na repu“), se osnova za obvezne rezerve izračuna za dve zaporedni obdobji izpolnjevanja, začenši z obdobjem izpolnjevanja, ki se začne v tretjem mesecu po koncu četrtletja, na osnovi podatkov ob koncu četrtletja, sporočenih v skladu s točko 4 Dela 1 Priloge III k Uredbi (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33). Te institucije sporočijo svoje obvezne rezerve v skladu s členom 5.
Člen 4
Stopnje obveznih rezerv
1. Ničodstotna stopnja obveznih rezerv se uporablja za naslednje kategorije obveznosti (kakor so opredeljene v okviru poročanja ECB ►M4 ————— ◄ v ►M3 Uredbi (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33) ◄ ):
(a) vezane vloge nad dvema letoma;
(b) vloge na odpoklic z odpovednim rokom nad dvema letoma;
(c) repoposli;
(d) izdani dolžniški vrednostni papirji z dogovorjeno zapadlostjo nad dvema letoma.
2. Stopnja obveznih rezerv 1 % se uporablja za vse ostale obveznosti, ki so vključene v osnovo za obvezne rezerve.
Člen 5
Izračun in obveščanje o obveznih rezervah
1. Znesek obveznih rezerv, ki ga mora imeti vsaka institucija v posameznem obdobju izpolnjevanja, se izračuna z množenjem stopenj obveznih rezerv z vsako ustrezno postavko osnove za obvezne rezerve za to obdobje, kakor je to določeno v členu 4. Znesek obveznih rezerv, ki ga določita ustrezna sodelujoča NCB in institucija po postopkih iz tega člena, predstavlja osnovo za (i) obrestovanje rezervnih imetij in (ii) izračun, ali institucija izpolnjuje obveznost izpolnjevanja zahtevanega zneska obveznih rezerv.
2. Olajšava v znesku 100 000 EUR, ki se odšteje od zneska obveznih rezerv, se dodeli vsaki instituciji v skladu z določbami členov 11 in 13.
3. Vsaka sodelujoča NCB določi postopke za sporočanje obveznih rezerv posameznih institucij v skladu s naslednjimi načeli. Ustrezna sodelujoča NCB ali institucija prevzame pobudo za izračun obveznih rezerv institucije za ustrezno obdobje izpolnjevanja na podlagi statističnih podatkov in osnove za obvezne rezerve, sporočenih v skladu s ►M3 členom 6 Uredbe (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33) ◄ . Stranka, ki opravi izračun, obvesti drugo stranko o izračunanih obveznih rezervah najpozneje tri delovne dni NCB pred začetkom obdobja izpolnjevanja. Ustrezna sodelujoča NCB lahko določi zgodnejši datum od roka za sporočanje obveznih rezerv. Določi lahko tudi dodatne roke za sporočanje popravkov osnove za obvezne rezerve in sporočenih obveznih rezerv institucije. Če institucija zlorabi možnost, ki jo nudi sodelujoča NCB glede popravljanja osnove za obvezne rezerve in obveznih rezerv, lahko NCB instituciji začasno ukine možnost predložitve popravkov. Obveščena stranka potrdi izračunane obvezne rezerve najpozneje na delovni dan NCB pred začetkom obdobja izpolnjevanja. Če se obveščena stranka ne odzove na obvestilo do konca zadnjega delovnega dne NCB pred začetkom obdobja izpolnjevanja, velja, da je znesek obveznih rezerv institucije za ustrezno obdobje izpolnjevanja potrjen. Ko so obvezne rezerve institucije potrjene, se za ustrezno obdobje izpolnjevanja ne morejo več popraviti.
4. Za izvajanje postopkov iz tega člena sodelujoče NCB objavijo koledarje prihodnjih rokov glede sporočanja in potrditve podatkov v zvezi z obveznimi rezervami.
5. Če institucija ne sporoči ustreznih statističnih podatkov, kakor je določeno v členu 5 ►M3 Uredbe (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33) ◄ , ustrezna sodelujoča NCB obvesti zadevno institucijo o znesku obveznih rezerv institucije, ki ga je treba sporočiti ali potrditi po postopkih iz tega člena, za ustrezno(-a) obdobje(-a) izpolnjevanja, ocenjenem na osnovi preteklih podatkov, ki jih je sporočila institucija, in ostalih ustreznih podatkov. To ne vpliva na člen 6 Uredbe (ES) št. 2531/98 in pooblastilo ECB, da naloži sankcije zaradi kršitve zahtev ECB glede statističnega poročanja.
Člen 6
Rezervna imetja
1. Institucija ima obvezne rezerve na enem računu rezerv ali več pri nacionalni centralni banki v vsaki sodelujoči državi članici, v kateri ima poslovalnico, v razmerju do osnove za obvezne rezerve v ustrezni državi članici. Računi rezerv se vodijo v eurih. Poravnalni računi institucij pri sodelujočih NCB se lahko uporabljajo kot računi rezerv.
2. Institucija izpolnjuje obvezne rezerve, če povprečno stanje ob koncu dneva na njenih računih rezerv v obdobju izpolnjevanja ni manjše od zneska, ki je po postopkih iz člena 5 določen za navedeno obdobje.
3. Če ima institucija več kakor eno poslovalnico v sodelujoči državi članici, je za izpolnjevanje obveznih rezerv odgovoren registriran sedež ali glavni sedež te institucije, če je lociran v tej državi članici. Če institucija nima niti registriranega niti glavnega sedeža v navedeni državi članici, mora določiti, katera od podružnic v navedeni državi članici je odgovorna za izpolnjevanje obveznih rezerv te institucije. Vsa rezervna imetja teh poslovalnic skupaj štejejo pri izpolnjevanju celotnih obveznih rezerv institucije v navedeni državi članici.
Člen 7
Obdobje izpolnjevanja
1. Razen če se Svet ECB odloči za spremembo koledarja v skladu z odstavkom 2, se obdobje izpolnjevanja začne na dan poravnave prve naslednje operacije glavnega refinanciranja po seji Sveta ECB, na kateri je predvidena presoja usmeritve denarne politike. Izvršilni odbor ECB objavi koledar obdobij izpolnjevanja vsaj tri mesece pred začetkom vsakega koledarskega leta. Ta koledar se objavi v Uradnem listu Evropske unije ter na spletnih straneh ECB in sodelujočih NCB.
2. Svet ECB odloča o vsaki spremembi koledarja, ki je potrebna zaradi izrednih okoliščin, in Izvršilni odbor pa jo objavi na enak način dovolj zgodaj pred začetkom obdobja izpolnjevanja, v katerem se sprememba uporabi.
Člen 8
Obrestovanje
1. Rezervna imetja se obrestujejo po povprečni, v času obdobja izpolnjevanja izračunani obrestni meri ECB (ponderirani glede na število koledarskih dni) za operacije glavnega refinanciranja Eurosistema po naslednji formuli (pri čemer se rezultat zaokroži na najbližji cent):
pri čemer je:
|
Rt |
= |
obresti na rezervna imetja za obdobje izpolnjevanja t; |
|
Ht |
= |
povprečna dnevna rezervna imetja v obdobju izpolnjevanja t; |
|
nt |
= |
število koledarskih dni v obdobju izpolnjevanja t; |
|
rt |
= |
obrestna mera na rezervna imetja za obdobje izpolnjevanja t. Uporabi se standardno zaokroževanje obrestne mere na dve decimalni mesti; |
|
i |
= |
i-ti koledarski dan obdobja izpolnjevanja t; |
|
MRi |
= |
mejna obrestna mera za zadnjo opravljeno operacijo glavnega refinanciranja, poravnano na koledarski dan i ali pred koledarskim dnevom i. |
2. Obresti se izplačajo na drugi delovni dan NCB po izteku obdobja izpolnjevanja, za katerega so bile obresti obračunane.
Člen 9
Pravica do preverjanja
Sodelujoče NCB imajo pravico do preverjanja točnosti in kakovosti podatkov, ki jih institucije sporočajo kot dokazilo o izpolnjevanju obveznih rezerv v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 2531/98, brez poseganja v pravico ECB, da to pravico izvršuje sama.
Člen 10
Posredno izpolnjevanje obveznih rezerv prek posrednika
1. Institucija lahko zaprosi za dovoljenje za izpolnjevanje vseh svojih obveznih rezerv posredno prek posrednika rezidenta v isti državi članici. Posrednik je institucija, ki je obveznik za obvezne rezerve in običajno opravlja del funkcij (npr. dejavnosti zakladnice) institucije, za katero nastopa kot posrednik, poleg tega, da zanjo izpolnjuje obvezne rezerve.
2. Vloga za dovoljenje, da se obvezne rezerve izpolnjujejo prek posrednika, kakor je opisano v odstavku 1 zgoraj, se naslovi na nacionalno centralno banko sodelujoče države članice, v kateri je vlagatelj ustanovljen. Vlogi mora biti priložena kopija sporazuma med posrednikom in vlagateljem, v katerem obe stranki soglašata s takšnim dogovorom. Sporazum mora vsebovati tudi določbo, ali vlagatelj želi imeti dostop do odprtih ponudb in operacij odprtega trga Eurosistema. Dogovorjeni odpovedni rok v tem sporazumu mora znašati najmanj 12 mesecev. Če so izpolnjeni zgoraj navedeni pogoji, lahko ustrezna sodelujoča NCB izda vlagatelju dovoljenje za izpolnjevanje obveznih rezerv prek posrednika, s pridržkom določb odstavka 4 tega člena. To dovoljenje učinkuje z dnem začetka prvega obdobja izpolnjevanja, ki sledi dnevu izdaje dovoljenja, in sicer za čas zgoraj navedenega sporazuma med strankama.
3. Posrednik izpolnjuje obvezne rezerve v skladu s splošnimi pogoji sistema obveznih rezerv ECB. Posrednik, pa tudi institucije, za katere posrednik nastopa, so odgovorni za izpolnjevanje obveznih rezerv teh institucij. V primeru neizpolnjevanja lahko ECB naloži ustrezno sankcijo posredniku, instituciji, za katero posrednik nastopa, ali obema, glede na odgovornost za neizpolnjevanje.
4. ECB ali ustrezna sodelujoča NCB lahko kadarkoli odvzame dovoljenje za posredno izpolnjevanje obveznih rezerv:
(i) če institucija, ki obvezne rezerve izpolnjuje posredno prek posrednika, ali posrednik sam ne izpolnjujeta obveznosti v skladu s sistemom obveznih rezerv ECB;
(ii) če pogoji za posredno izpolnjevanje obveznih rezerv, določeni v odstavkih 1 in 2 tega člena, niso več izpolnjeni; ali
(iii) iz razlogov varnega poslovanja posrednika.
Če se dovoljenje odvzame iz razlogov varnega poslovanja posrednika, ima lahko odvzem takojšnji učinek. V skladu s pogoji iz odstavka 5 začne odvzem dovoljenja iz drugih razlogov učinkovati ob izteku tekočega obdobja izpolnjevanja. Institucija, ki izpolnjuje svoje obvezne rezerve prek posrednika, ali posrednik sam lahko kadarkoli zahteva, da se dovoljenje odvzame. Preden začne učinkovati, mora odvzem sporočiti ustrezna sodelujoča NCB.
5. Institucija, ki izpolnjuje obvezne rezerve prek posrednika, in posrednik sam sta obveščena o vsakem odvzemu dovoljenja iz razlogov, ki niso povezani z razlogi varnega poslovanja, najmanj pet delovnih dni pred iztekom obdobja izpolnjevanja, v katerem je dovoljenje odvzeto.
6. Brez poseganja v obveznost statističnega poročanja posamezne institucije, ki izpolnjuje obvezne rezerve prek posrednika, posrednik sporoča dovolj podrobne podatke o osnovi za obvezne rezerve, da lahko ECB preverja njihovo točnost in kakovost v skladu z določbami iz člena 9, ter določa ustrezno obveznost za obvezne rezerve in rezervna imetja zase, pa tudi za vsako institucijo, za katero nastopa kot posrednik. Navedene podatke pošlje sodelujoči NCB, pri kateri izpolnjuje obvezne rezerve. Zgoraj navedene podatke o osnovi za obvezne rezerve sporoča posrednik tako pogosto in v takšnem časovnem razporedu, kakor je določeno v okviru poročanja ►M4 ————— ◄ ECB iz ►M3 Uredbe (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33) ◄ .
Člen 11
Izpolnjevanje obveznih rezerv na konsolidirani osnovi
Institucije, ki jim je dovoljeno, da sporočajo statistične podatke o svoji konsolidirani osnovi za obvezne rezerve kot skupina (kot je opredeljeno v okviru poročanja ECB ►M4 ————— ◄ v ►M3 Uredbi (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33) ◄ ), morajo izpolnjevati obvezne rezerve preko ene izmed institucij v skupini, ki nastopa kot posrednik izključno za te institucije in v skladu z določbami v členu 10. S pridobitvijo dovoljenja ECB za opravljanje statističnega poročanja o konsolidirani osnovi za obvezne rezerve za institucije v skupini je institucija, ki nastopa kot posrednik za skupino, avtomatično izvzeta iz določbe člena 10(6), do olajšave iz člena 5(2) pa je upravičena le skupina kot celota.
Člen 12
Delovni dnevi NCB
Če je ena podružnica sodelujoče NCB ali več zaprta na delovni dan NCB zaradi lokalnega ali regionalnega dela prostega dne, mora sodelujoča NCB vnaprej obvestiti institucije o postopkih za transakcije, ki zadevajo te podružnice.
Člen 13
Združitve in delitve
1. Za obdobje izpolnjevanja, v katerem začne učinkovati združitev, obvezne rezerve prevzetih institucij prevzame prevzemna institucija in ta koristi vsako olajšavo iz člena 5(2), dodeljeno prevzetim institucijam. Za obdobje izpolnjevanja, v katerem začne učinkovati združitev, vsa rezervna imetja prevzetih institucij skupaj štejejo pri izpolnjevanju obveznih rezerv prevzemne institucije.
2. Od obdobja izpolnjevanja dalje, ki neposredno sledi obdobju izpolnjevanja, v katerem začne učinkovati združitev, se prevzemni instituciji dodeli le ena olajšava, opisana v členu 5(2). Za obdobje izpolnjevanja, ki neposredno sledi obdobju izpolnjevanja, v katerem začne učinkovati združitev, se obvezne rezerve prevzemne institucije izračunajo na podlagi osnove za obvezne rezerve, ki združuje osnove za obvezne rezerve prevzetih institucij inpo potrebi prevzemne institucije. Osnove za obvezne rezerve, ki jih je treba združiti, so tiste, ki bi ustrezale za to obdobje izpolnjevanja, če ne bi prišlo do združitve. Prevzemna institucija prevzame obveznosti statističnega poročanja prevzetih institucij, in sicer v obsegu, zahtevanem za zagotavljanje ustreznih statističnih podatkov za vsako od prevzetih institucij. Posebne določbe, odvisne od značilnosti institucij, ki so udeležene v postopku združitve, so določene v ►M3 Prilogi III k Uredbi (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33) ◄ .
3. Za obdobje izpolnjevanja, v katerem začne učinkovati delitev, obvezne rezerve prenosne institucije prevzamejo tiste prevzemne institucije, ki so kreditne institucije. Vsaka od prevzemnih kreditnih institucij je odgovorna v sorazmerju z dodeljenim deležem osnove obveznih rezerv prenosne institucije. Rezerve, ki jih ima prenosna institucija v obdobju izpolnjevanja, v katerem začne učinkovati delitev, se v enakem razmerju dodelijo prevzemnim institucijam, ki so kreditne institucije. Za obdobje izpolnjevanja, v katerem začne učinkovati delitev, se olajšava iz člena 5(2) dodeli vsaki od prevzemnih institucij, ki je kreditna institucija.
4. Od obdobja izpolnjevanja, ki neposredno sledi obdobju izpolnjevanja, v katerem začne učinkovati delitev, in dokler prevzemne institucije, ki so kreditne institucije, ne sporočijo svojih posameznih osnov za obvezne rezerve v skladu s ►M3 členom 6 Uredbe (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33) ◄ , vsaka prevzemna institucija, ki je kreditna institucija, prevzame obvezne rezerve, izračunane na osnovi njej dodeljenega deleža osnove za obvezne rezerve prenosne institucije, po potrebi dodatno k svojim obveznim rezervam. Od obdobja izpolnjevanja dalje, ki neposredno sledi obdobju izpolnjevanja, v katerem začne učinkovati delitev, se vsaki prevzemni instituciji, ki je kreditna institucija, dodeli ena olajšava iz člena 5(2).
Člen 13a
Širitev euroobmočja
1. Kadar država članica sprejema euro v skladu s Pogodbo, prenese Svet ECB na Izvršilni odbor ECB pooblastilo, da ob upoštevanju stališč Odbora ESCB za operacije na trgu odloči o naslednjih zadevah:
(a) čas prehodnega obdobja izpolnjevanja za uveljavitev zahtev glede izpolnjevanja obveznih rezerv za institucije v tej državi članici z začetkom na tisti datum, ko ta država članica sprejme euro;
(b) način izračuna osnove za obvezne rezerve z namenom, da se določi raven obveznih rezerv, ki jih morajo imeti institucije v državi članici, ki sprejema euro, v času prehodnega obdobja izpolnjevanja, ob upoštevanju okvira poročanja ECB ►M4 ————— ◄ , določenega v ►M3 Uredbi (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33) ◄ ; in
(c) rok, do katerega morajo institucije v državi članici, ki sprejema euro, in njihova nacionalna centralna banka pripraviti izračun in preveritev obveznih rezerv v zvezi s prehodnim obdobjem izpolnjevanja.
Izvršilni odbor objavi izjavo o svoji odločitvi vsaj dva meseca pred datumom sprejetja eura v tej državi članici.
2. Svet ECB nadalje prenese na Izvršilni odbor ECB pooblastilo, da institucijam v drugih sodelujočih državah članicah dovoli, da od osnove za obvezne rezerve v obdobju izpolnjevanja, ki sovpada s prehodnim obdobjem izpolnjevanja, in v tistem, ki sledi prehodnemu obdobju izpolnjevanja, odštejejo vse obveznosti do institucij v državi članici, ki sprejema euro, čeprav se v času izračuna obveznih rezerv te institucije ne nahajajo na seznamu institucij, ki so obvezniki za obvezne rezerve, iz člena 2(3). V tem primeru se lahko v odločitvah Izvršilnega odbora ECB na podlagi tega odstavka podrobneje opredeli način, kako se opravi odbitek takšnih obveznosti.
3. O vsaki odločitvi, ki jo na podlagi odstavkov 1 in 2 sprejme Izvršilni odbor, je treba nemudoma obvestiti Svet ECB, Izvršilni odbor ECB pa bo ravnal v skladu z vsako odločitvijo Sveta ECB o tem.
Člen 14
Prehodne določbe
1. Obdobje izpolnjevanja, ki se začne 24. januarja 2004, se konča 9. marca 2004.
2. Obvezne rezerve za to prehodno obdobje izpolnjevanja se izračunajo na podlagi osnove za obvezne rezerve na dan 31. december 2003. Osnova za obvezne rezerve na dan 30. september 2003 se uporabi za institucije, ki poročajo na četrtletni osnovi.
3. Postopki za izračun, sporočanje, potrditev, popravke in ponovno potrditev, kakor so določeni v členu 5(3), (4) in (6) Uredbe (ES) št. 2818/98 (ECB/1998/15), se uporabijo za to prehodno obdobje izpolnjevanja.
Člen 15
Končne določbe
1. Ta uredba začne veljati 24. januarja 2004, razen člena 5(3) in (5), ki začne veljati 10. marca 2004.
2. Uredba (ES) št. 2818/98 (ECB/1998/15) z dne 1. decembra 1998 o uporabi obveznih rezerv se razveljavi 23. januarja 2004, razen člena 5(3), (4) in (6), ki se razveljavi 9. marca 2004.
3. Sklicevanja na razveljavljeno uredbo veljajo kot sklicevanja na to uredbo.
( 1 ) UL L 318, 27.11.1998, str. 8.
( 2 ) UL L 126, 26.5.2000, str. 1, Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2000/28/ES (UL L 275, 27.10.2000, str. 37).
( 3 ) Uredba (EU) št. 1071/2013 Evropske centralne banke z dne 24. septembra 2013 o bilanci stanja sektorja denarnih finančnih institucij (ECB/2013/33) (UL L 297, 7.11.2013, str. 1).
( 4 ) Uredba (EU) št. 1071/2013 Evropske centralne banke z dne 24. septembra 2013 o bilanci stanja sektorja denarnih finančnih institucij (ECB/2013/33) (UL L 297, 7.11.2013, str. 1)