EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52017AB0042

Mnenje Evropske centralne banke z dne 11. oktobra 2017 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012, kar zadeva obveznost kliringa, uvedbo mirovanja obveznosti kliringa, zahteve glede poročanja, tehnike zmanjševanja tveganja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek centralne nasprotne stranke, registracijo in nadzor repozitorijev sklenjenih poslov in zahteve za repozitorije sklenjenih poslov (CON/2017/42)

OJ C 385, 15.11.2017, p. 10–15 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

15.11.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 385/10


MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 11. oktobra 2017

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012, kar zadeva obveznost kliringa, uvedbo mirovanja obveznosti kliringa, zahteve glede poročanja, tehnike zmanjševanja tveganja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek centralne nasprotne stranke, registracijo in nadzor repozitorijev sklenjenih poslov in zahteve za repozitorije sklenjenih poslov

(CON/2017/42)

(2017/C 385/04)

Uvod in pravna podlaga

Evropska centralna banka (ECB) je 6. in 9. junija 2017 prejela zahtevi Sveta Evropske unije oziroma Evropskega parlamenta za mnenje o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012, kar zadeva obveznost kliringa, uvedbo mirovanja obveznosti kliringa, zahteve glede poročanja, tehnike zmanjševanja tveganja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek centralne nasprotne stranke, registracijo in nadzor repozitorijev sklenjenih poslov in zahteve za repozitorije sklenjenih poslov (1) (v nadaljnjem besedilu: predlagana uredba).

Pristojnost ECB, da poda mnenje, izhaja iz členov 127(4) in 282(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije, saj predlagana uredba vsebuje določbe, ki vplivajo na temeljne naloge Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), da opredeli in izvaja denarno politiko in podpira nemoteno delovanje plačilnih sistemov, v skladu s prvo in četrto alineo člena 127(2) Pogodbe, na prispevek ESCB k nemotenemu vodenju politik glede stabilnosti finančnega sistema, kakor je navedeno v členu 127(5) Pogodbe, ter na posebne naloge, ki so prenesene na ECB in se nanašajo na bonitetni nadzor kreditnih institucij, kakor je navedeno v členu 127(6) Pogodbe. V skladu s prvim stavkom člena 17.5 Poslovnika Evropske centralne banke je to mnenje sprejel Svet ECB.

Splošne pripombe

ECB na splošno podpira pobudo Komisije, da uvede več ciljno usmerjenih sprememb Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (2) z namenom poenostaviti veljavna pravila in odpraviti nesorazmerne obremenitve.

Posebne pripombe

1.   Izvzetje poslov centralnih bank

1.1

Člen 1(4) Uredbe (EU) št. 648/2012 izvzema iz obveznosti poročanja članice ESCB, ne pa njihovih nasprotnih strank. Zato mora v primeru, kadar je pogodba o izvedenih finančnih instrumentih sklenjena s članico ESCB, njena nasprotna stranka o podrobnostih posla poročati v repozitorij sklenjenih poslov. V tej zvezi je treba opozoriti, da so ustrezni posli centralnih bank izvzeti iz poročanja v skladu z Uredbo (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta (3). Poleg tega so posli centralnih bank v zvezi z izvajanjem denarne politike, politike deviznih poslov in politike za finančno stabilnost izvzeti iz razkritja v skladu z Direktivo 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4) in Uredbo (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

1.2

ECB ima pomisleke glede tveganj, ki bi se lahko pojavila, če bi informacije, ki izvirajo iz poslov izvajanja politike ESCB, kljub ureditvi zaupnosti, ki jo uporabljajo nasprotne stranke, postale javne in bi udeleženci na trgu lahko identificirali posle nacionalnih centralnih bank (NCB) ESCB. To bi namreč lahko negativno vplivalo na izvajanje nalog NCB v zvezi s temi posli centralnih bank, zlasti na področju poslov denarne politike ali deviznih poslov, kjer je potrebna zaupnost (6). Zahteva, da morajo nasprotne stranke članic ESCB poročati vse podatke o svojih poslih v repozitorije sklenjenih poslov, nehote vzpostavlja obveznost posrednega poročanja o poslih centralnih bank, s čimer zmanjšuje učinkovitost izvzetja, ki velja za članice ESCB. Zato je pomembno, da se poslovne knjige članic ESCB zaščitijo in da ostane signaliziranje na podlagi poslov centralnih bank učinkovito (7).

1.3

ECB zato meni, da je za zagotovitev, da bodo NCB še naprej učinkovito izvajale svoje statutarne naloge, pomembno, da se posli centralnih bank v celoti izvzamejo iz zahtev glede poročanja.

2.   Obveznost poročanja

2.1

ECB v zvezi s predlagano spremembo člena 9(1) upošteva rezultate ocene učinka, ki jo je pripravila Komisija, in razume potrebo po zmanjšanju bremena poročanja za majhne nefinančne nasprotne stranke. V zvezi s tem ECB pozdravlja rešitev, ki jo predlaga Komisija, in sicer da morajo v nekaterih posebnih primerih odgovornost za poročanje prevzeti centralne nasprotne stranke (CNS), finančne nasprotne stranke, družbe za upravljanje kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje in upravitelji alternativnih investicijskih skladov (8). Zdi se, da ta predlog zagotavlja ustrezno ravnotežje med zagotavljanjem popolnosti podatkov, zmanjševanjem bremena poročanja in hkrati usklajevanjem strukture obveznosti poročanja po Uredbi (EU) št. 648/2012 in Uredbi (EU) 2015/2365.

2.2

Predlagana uredba uvaja tudi izvzetje iz obveznosti poročanja za vse posle znotraj skupine, ki vključujejo nefinančne nasprotne stranke (9). ECB ima pomisleke v zvezi s predlagano spremembo iz razlogov, navedenih v odstavkih 2.2.1 do 2.2.3.

2.2.1

Po rezultatih analize obstoječih podatkov je potrditev, da je pogodba o izvedenih finančnih instrumentih, s katerimi se trguje na prostem trgu (OTC), posel znotraj skupine v skladu z sedanjim okvirom poročanja po Uredbi (EU) št. 648/2012 (10), pogosto nezanesljiva, kadar se jo navzkrižno preverja z drugimi viri podatkov. V povezavi s še vedno razvijajočo se kakovostjo podatkov je brezpogojno izvzetje iz obveznosti poročanja znotraj skupine za nefinančne nasprotne stranke lahko vir tveganja za regulativno arbitražo s strani poročevalskih enot.

2.2.2

Posli znotraj skupine, ki vključujejo nefinančne nasprotne stranke, so izvzeti iz zahteve glede zavarovanja s premoženjem samo, če so izpolnjeni določeni pogoji in če to dovolijo pristojni organi (11). ECB je zaskrbljena, da v primeru, če ti pogoji niso izpolnjeni in nasprotne stranke izmenjajo zavarovanje za svoje posle znotraj skupine, ob odsotnosti vsakršne obveznosti poročanja ne bi bilo spremljanja tveganj, povezanih s kritji in procikličnostjo zavarovanja. To neskladje bi porušilo komplementarnost preglednosti in zmanjševanja tveganja, ki je bistvo okvira politike po Uredbi (EU) št. 648/2012.

2.2.3

Predlagano izvzetje bi lahko privedlo do prefinjenih oblik izogibanja zahtev za poročanje po Uredbi (EU) št. 648/2012, saj bi se posli lahko usmerjali prek nefinančnih podrejenih družb večjih finančnih skupin. Zaradi višje stopnje udeležbe nefinančnih nasprotnih strank pri poslih z valutnimi izvedenimi finančnimi instrumenti bi bil lahko vpliv spremembe posebej pomemben za poročanje o valutnih izvedenih finančnih instrumentih.

2.3

ECB meni, da obveznost finančnih nasprotnih strank, da poročajo v imenu nefinančnih nasprotnih strank (12), že zmanjšuje čezmerno breme poročanja za majhne nefinančne nasprotne stranke, tudi v primeru poslov znotraj skupine. Mejni strošek dodatnih poročil za nefinančne nasprotne stranke, ki bi že morale imeti vzpostavljeno ustrezno informacijsko infrastrukturo, bi moral biti zanemarljiv. ECB zato priporoča, da se posli znotraj skupine med finančnimi nasprotnimi strankami in nefinančnimi nasprotnimi strankami ne izvzamejo iz obveznosti poročanja. V okviru poslov znotraj skupine med nefinančnimi nasprotnimi strankami bi bilo treba izvzeti le posle, ki jih sklenejo majhne nefinančne nasprotne stranke, ki ne predstavljajo sistemskega tveganja. Glede na to ECB priporoča, da se posli znotraj skupine med nefinančnimi nasprotnimi strankami izvzamejo iz obveznosti poročanja, pod pogojem, da za te nefinančne nasprotne stranke ne velja obveznost kliringa. Posledica tega je, da morajo nefinančne nasprotne stranke, za katere velja obveznost kliringa, poročati v imenu drugih nefinančnih nasprotnih strank v primeru poslov z njimi znotraj skupine.

2.4

ECB ugotavlja, da bo za posle znotraj skupine, ki vključujejo nasprotno stranko iz tretje države, za katero Komisija ni sprejela odločitve o enakovrednosti, še vedno veljala obveznost poročanja in da se zato sedanje izvzetje (13) za take posle ne uporablja.

2.5

ECB pozdravlja spremembe člena 9(6). Izvajanje standardov za identifikacijo nasprotnih strank, poslov in vrednostnih papirjev, ki se uresničuje z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/105 (14), je ključni korak k izboljšanju kakovosti podatkov, ki se zbirajo v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012. Uskladitev Uredbe (EU) št. 648/2012 z Uredbo (EU) 2015/2365 in Uredbo (EU) št. 600/2014 je pomembna tudi za zagotavljanje primerljivosti in globalnega pogleda na strukture in dejavnosti finančnih trgov.

3.   Spremembe za zagotavljanje kakovosti podatkov

3.1

ECB meni, da predlagane spremembe člena 78 (15) in člena 81(5) (16) pomenijo pomemben napredek, saj bodo olajšale usklajevanje postopkov in politik repozitorijev sklenjenih poslov ter pogojev, pod katerimi ti zagotavljajo podatke pristojnim organom.

3.2

ECB pozdravlja tudi pooblastilo Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge (ESMA), da poroča o izvajanju obveznosti poročanja v skladu z novim členom 85(3)(d) (17), ter bi želela, da se v pripravo poročila za Komisijo v skladu z novim členom 85(3)(d) vključi ESCB.

4.   Skladnost kreditnih institucij s postopki obvladovanja tveganja, izjemami znotraj skupine in kapitalskimi zahtevami

4.1

ECB podpira predlog, da bi morali obstajati nadzorni postopki, ki zagotavljajo začetno in tekoče vrednotenje postopkov obvladovanja tveganja, za katere je potrebna pravočasna, natančna in ustrezno ločena izmenjava zavarovanja v zvezi s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih OTC (18).

4.2

ECB ugotavlja, da so v okviru člena 6 Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 (19) naloge zagotavljanja skladnosti kreditnih institucij z zahtevami za obvladovanje tveganja iz člena 11(3) Uredbe (EU) št. 648/2012 glede postopkov, za katere je potrebna pravočasna, natančna in ustrezno ločena izmenjava zavarovanja, vključno s povezanimi izjemami znotraj skupine (20), ter z zahtevo na področju lastnih sredstev iz člena 11(4) Uredbe (EU) št. 648/2012, po kateri morajo razpolagati z ustreznim in sorazmernim deležem kapitala za upravljanje tveganja, ki ga ustrezna izmenjava zavarovanja s premoženjem ne krije, bonitetne narave in torej sodijo v okvir nalog, ki so bile prenesene na ECB s členom 4(1)(e) in (d) Uredbe (EU) št. 1024/2013.

5.   Preglednost CNS

5.1

ECB podpira predlog, po katerem bi morale CNS svojim klirinškim članom zagotoviti orodje za simulacijo njihovih zahtevanih začetnih kritij in podroben pregled modelov začetnega kritja, ki jih uporabljajo (21). S tem se bo povečala preglednost in predvidljivost zahtevanih začetnih kritij ter tako izboljšalo razumevanje klirinških udeležencev glede tveganj in stroškov, povezanih s sodelovanjem v CNS.

5.2

Poleg tega ECB predlaga vključitev instrumentov za makrobonitetno posredovanje, da bi preprečili nastanek sistemskega tveganja, zlasti zaradi prevelikega finančnega vzvoda, in da bi dodatno omejili procikličnost kritij in odbitkov. ECB predlaga, da se ustrezna načela za makrobonitetne instrumente določijo v aktu prve stopnje. Instrumenti makrobonitetne politike bi se uporabili za nasprotne stranke na ravni posameznih poslov. Tako bi zajeli vse ustrezne posle, vključno s tistimi, ki jih ne sklepajo banke, ne glede na to, ali so bili ti posli sklenjeni na trgu s centralnim kliringom ali na trgu brez centralnega kliringa ali pa so jih sklenile nasprotne stranke Unije, ki opravljajo kliring svojih poslov prek CNS tretje države (22). Potrebna načela in zahteve za take makrobonitetne instrumente bi bilo treba vključiti, če ne v ta predlog, pa ob naslednji priložnosti, na primer ob naslednjem pregledu Uredbe (EU) št. 648/2012 leta 2020.

5.3

Kakor je izpostavljeno v nedavno objavljenem poročilu ESRB o pregledu Uredbe (EU) št. 648/2012 (23), ECB meni, da bi bilo treba od CNS, ki delujejo v Uniji, zahtevati objavo kvantitativnih in kvalitativnih informacij skladno z načeli CPMI-IOSCO za javno razkritje (24). Močnejša pravna podlaga, po kateri bi morale CNS razkriti podatke skladno s temi načeli, bi finančnemu sektorju in širši javnosti pomagala bolje razumeti kompleksno okolje, v katerem CNS delujejo.

6.   Razvrstitev subjektov s posebnim namenom pri listinjenju med finančne nasprotne stranke

6.1

ECB ugotavlja, da se za subjekte s posebnim namenom pri listinjenju predlaga, da se razvrstijo kot finančne nasprotne stranke (25). Člen 27 predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi skupnih pravil za listinjenje in vzpostavitvi evropskega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje (STS) ter o spremembah direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES in 2011/61/EU ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 648/2012 (26) pa predvideva spremembo Uredbe (EU) št. 648/2012 in izvzetje subjektov s posebnim namenom pri listinjenju STS iz obveznosti kliringa pod pogojem, da je kreditno tveganje nasprotne stranke ustrezno zmanjšano. ECB ponavlja stališče (27), da bi bilo treba subjekte s posebnim namenom pri listinjenju STS v celoti izvzeti iz obveznosti kliringa in zakonodajnih zahtev glede zagotovitve zavarovanja (28).

6.2

V skladu s tem ECB podpira določbe člena 27 predloga, navedene v odstavku 6.1, vključno s pooblastilom evropskim nadzornim organom, da pripravijo osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo merila za določitev, kateri dogovori v okviru kritih obveznic ali listinjenja ustrezno zmanjšujejo kreditno tveganje nasprotne stranke, in ki jih sprejme Komisija (29), ter druge potrebne spremembe, ki subjekte s posebnim namenom pri listinjenju STS izvzemajo iz obveznosti kliringa in obveznosti zagotavljanja kritja. Tako obravnavanje je potrebno za doseganje enakih pogojev glede primernih kritih obveznic in se lahko v zvezi s subjekti s posebnim namenom pri listinjenju STS utemelji na bonitetni podlagi.

7.   Spremembe metodologije za izračun pozicij nasprotnih strank v pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC

ECB ugotavlja, da lahko predlagana uvedba metodologije za izračun pozicij v pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC za potrebe ugotavljanja, ali za finančno nasprotno stranko ali nefinančno nasprotno stranko velja obveznost kliringa, ki temelji na podatkih ob koncu obdobja namesto na drsečem povprečju pozicije v pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC v obdobju 30 delovnih dni (30), spodbudi prirejanje transakcij z namenom izogibanja obveznosti kliringa. ECB zato predlaga, da se v novih členih 4a(2) (31) in 10(2) (32), ki ju uvaja predlagana uredba, doda zahteva, da morata biti finančna nasprotna stranka in nefinančna nasprotna stranka sposobni dokazati ustreznemu pristojnemu organu, da izračun skupne pozicije v pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC ob koncu meseca ne vodi k sistematičnemu podcenjevanju celotne pozicije.

8.   Svetovalna vloga ECB glede osnutkov delegiranih in izvedbenih aktov

8.1

Opozoriti je treba, da se osnutki delegiranih in izvedbenih aktov Komisije štejejo za „predlagane akte Unije“ oziroma „osnutke aktov Unije“ v smislu členov 127(4) in 282(5) Pogodbe. Tako delegirani kot izvedbeni akti pomenijo pravne akte Unije. Z ECB bi se bilo treba pravočasno posvetovati glede vseh osnutkov aktov Unije, vključno z osnutki delegiranih in izvedbenih aktov, ki spadajo na področja iz pristojnosti ECB. Obveznost posvetovanja z ECB je Sodišče Evropske unije v zadevi Komisija proti ECB  (33) pojasnilo s sklicevanjem na funkcije in strokovno znanje ECB. Glede na to, da so varne in učinkovite infrastrukture finančnega trga, zlasti klirinški sistemi, bistveni za izpolnjevanje temeljnih nalog ESCB v skladu s členom 127(2) Pogodbe in za sledenje njenemu poglavitnemu cilju, da ohranja stabilnost cen, v skladu s členom 127(1) Pogodbe, bi se bilo treba z ECB posvetovati glede delegiranih in izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi Uredbe (EU) št. 648/2012. Obveznost posvetovanja z ECB sicer izhaja neposredno iz Pogodbe, vendar bi bilo treba zaradi zagotavljanja jasnosti to zahtevo izraziti tudi v uvodni izjavi predlagane uredbe. Glede na pomembnost delegiranih in izvedbenih aktov kot dela razvoja zakonodaje Unije o finančnih storitvah bo ECB svojo svetovalno vlogo v zadevah iz svoje pristojnosti izvrševala ob polnem upoštevanju časovnega okvira za sprejetje teh aktov in potrebe po zagotovitvi nemotenega sprejetja izvedbene zakonodaje (34).

8.2

Poleg tega, da se opravi posvetovanje z ECB, bi bilo v zvezi s številnimi elementi predlagane uredbe še posebej koristno, da se pri pripravi osnutkov regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov, delegiranih in izvedbenih aktov v zgodnji fazi vključijo tudi ustrezne članice ESCB, in to bi bilo treba posebej predvideti.

8.3

Prvič, Komisija je pooblaščena, da na podlagi osnutkov regulativnih tehničnih standardov, ki jih pripravi ESMA, sprejme izvedbene tehnične standarde, ki določajo podatkovne standarde in oblike za informacije, o katerih se poroča, metode in sisteme za poročanje, pogostost poročanja in datum, do katerega se sporočijo podatki o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih (35). ESCB pri izpolnjevanju svojih nalog vse bolj uporablja podatke, ki se zbirajo v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012. Da bi izkoristili spoznanja ESCB glede kakovosti podatkov, ki se poročajo v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012, bi moral organ ESMA pri pripravi osnutkov izvedbenih tehničnih standardov tesno sodelovati z ustreznimi članicami ESCB.

8.4

Drugič, Komisija je pooblaščena, da na podlagi osnutkov regulativnih tehničnih standardov, ki jih pripravi ESMA, sprejme regulativne tehnične standarde, ki določajo postopke za usklajevanje podatkov med repozitoriji sklenjenih poslov in postopke za preverjanje popolnosti in točnosti podatkov in izpolnjevanja zahtev glede poročanja (36). Organi, ki imajo neposreden in takojšen dostop do podatkov iz repozitorijev sklenjenih poslov, vključno z ustreznimi članicami ESCB, so na tem področju pridobili veliko strokovnega znanja. Zato je pomembno zagotoviti, da se to strokovno znanje izkoristi pri pripravi regulativnih tehničnih standardov. Zato bi moral organ ESMA pri pripravi osnutkov regulativnih tehničnih standardov tesno sodelovati z ustreznimi članicami ESCB.

Kadar ECB priporoča, da se predlagana uredba spremeni, so konkretni predlogi sprememb besedila s pripadajočimi pojasnili navedeni v ločenem tehničnem delovnem dokumentu. Tehnični delovni dokument je dostopen v angleščini na spletni strani ECB.

V Frankfurtu na Majni, 11. oktobra 2017

Predsednik ECB

Mario DRAGHI


(1)  COM(2017) 208 final.

(2)  Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1).

(3)  Uredba (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o preglednosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji in ponovne uporabe ter spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 337, 23.12.2015, str. 1).

(4)  Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

(5)  Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, str. 84).

(6)  Glej odstavek 7 Mnenja CON/2012/21. Vsa mnenja ECB so objavljena na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(7)  Glej strani 2 in 13 do 14 odziva ECB na posvetovanje Evropske komisije o pregledu uredbe o infrastrukturi evropskega trga (EMIR) z dne 2. septembra 2015, dostopnega na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(8)  Glej člen 1(7)(b) predlagane uredbe.

(9)  Glej člen 1(7)(a) predlagane uredbe.

(10)  Glej člen 3(1) in (2) Uredbe (EU) št. 648/2012.

(11)  Glej člen 11(7) Uredbe (EU) št. 648/2012.

(12)  Glej člen 1(7)(b) predlagane uredbe.

(13)  Glej člen 13(2) Uredbe (EU) št. 648/2012.

(14)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/105 z dne 26. oktobra 2016 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 1247/2012 o izvedbenih tehničnih standardih glede oblike in pogostosti poročanja o trgovanju repozitorijem sklenjenih poslov v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 17, 21.1.2017, str. 17).

(15)  Glej člen 1(16) predlagane uredbe.

(16)  Glej člen 1(17)(c) predlagane uredbe.

(17)  Glej člen 1(19)(c) predlagane uredbe.

(18)  Glej člen 1(9)(a) predlagane uredbe.

(19)  Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63).

(20)  Glej člen 4(2) Uredbe (EU) št. 648/2012.

(21)  Glej člen 1(10) predlagane uredbe.

(22)  To je v skladu s stališčem ECB v odzivu ECB na posvetovanje Evropske komisije o pregledu uredbe o infrastrukturi evropskega trga (EMIR) z dne 2. septembra 2015, dostopnem na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(23)  The Revision of the European Market Infrastructure Regulation, ESRB, april 2017. Dostopno na naslovu https://www.esrb.europa.eu/pub/pdf/other/20170421_esrb_emir.en.pdf.

(24)  Končno poročilo odbora CPMI-IOSCO Public quantitative disclosure standards for central counterparties, februar 2015. Dostopno na naslovu http://www.bis.org/cpmi/publ/d125.pdf.

(25)  Glej člen 1(1) predlagane uredbe.

(26)  COM(2015) 472 final.

(27)  Glej skupni odziv centralne banke Bank of England in Evropske centralne banke na dokument o posvetovanju Evropske komisije o okviru EU za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje (Joint response from the Bank of England and the European Central Bank to the Consultation Document of the European Commission: „An EU framework for simple, transparent and standardised securitisation“), dostopen na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(28)  V zvezi z izjemo od zahteve glede zagotovitve zavarovanja glej odstavka 2.2 in 5.5 Mnenja CON/2016/11.

(29)  Glej člen 27(2) v dokumentu COM(2015) 472.

(30)  Glej člen 1(3) in (8) predlagane uredbe.

(31)  Glej člen 1(3) predlagane uredbe.

(32)  Glej člen 1(8) predlagane uredbe.

(33)  Komisija proti ECB, C-11/00, ECLI: EU:C:2003:395, zlasti točki 110 in 111. Sodišče je v točki 110 pojasnilo, da je obveznost posvetovanja z ECB namenjena „predvsem zagotovitvi, da avtor tak akt sprejme šele, ko je mnenje izrazil organ, ki je zaradi posebnih pooblastil, ki jih izvaja v Skupnostnem okviru na zadevnem področju, in zaradi svoje visoke ravni strokovnosti še posebej primeren za koristno prispevanje k predvidenemu postopku sprejetja“.

(34)  Glej odstavek 2 Mnenja CON/2015/10, odstavek 4 Mnenja CON/2012/5, odstavek 8 Mnenja CON/2011/44 in odstavek 4 Mnenja CON/2011/42.

(35)  Glej člen 1(7)(c) predlagane uredbe.

(36)  Glej člen 1(16) predlagane uredbe.


Top