EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52018AB0019

Mnenje Evropske centralne banke z dne 11. aprila 2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in povezanih pravnih aktov (CON/2018/19)

OJ C 255, 20.7.2018, p. 2–7 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

20.7.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 255/2


MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 11. aprila 2018

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in povezanih pravnih aktov

(CON/2018/19)

(2018/C 255/02)

Uvod in pravna podlaga

Evropska centralna banka (ECB) je 23. novembra 2017 in prejela zahtevo Sveta Evropske unije in Evropskega parlamenta za mnenje o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Uredbe (EU) št. 1094/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine), Uredbe (EU) št. 1095/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), Uredbe (EU) št. 345/2013 o evropskih skladih tveganega kapitala, Uredbe (EU) št. 346/2013 o evropskih skladih za socialno podjetništvo, Uredbe (EU) št. 600/2014 o trgih finančnih instrumentov, Uredbe (EU) 2015/760 o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih, Uredbe (EU) 2016/1011 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in Uredbe (EU) 2017/1129 o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu (1) (v nadaljnjem besedilu: predlagana uredba).

Pristojnost ECB, da poda mnenje, izhaja iz členov 127(4) in 282(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije, saj predlagana uredba vsebuje določbe, ki vplivajo na prispevek Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) k nemotenemu vodenju politik glede bonitetnega nadzora kreditnih institucij in stabilnosti finančnega sistema, kakor je navedeno v členu 127(5) Pogodbe, ter na posebne naloge, prenesene na ECB v skladu s členom 127(6) Pogodbe. V skladu s prvim stavkom člena 17.5 Poslovnika Evropske centralne banke je to mnenje sprejel Svet ECB.

Predlagana uredba je del septembra 2017 predstavljenega celovitega svežnja predlogov za reformo Evropskega sistema finančnega nadzora (ESFS), ki ga sestavljajo trije evropski nadzorni organi in Evropski odbor za sistemska tveganja (2). Ker se sveženj nanaša na različne naloge ESCB in ECB, se je ECB odločila, da o svežnju izda ločena mnenja. Zato je treba to mnenje brati v povezavi z Mnenjem CON/2018/12 z dne 2. marca 2018 o predlogu uredbe o spremembi Uredbe (EU) št. 1092/2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (3).

1.   Splošne pripombe

1.1

ECB pozdravlja cilj predlagane uredbe, da spodbudi učinkovit in usklajen bonitetni nadzor in pravna ureditev v vsej Uniji. ECB podpira pregled sedanje ureditve evropskih nadzornih organov z namenom nadaljnje integracije nadzornega okvira za bančni sektor na ravni Unije in okrepitve razsežnosti Unije pri nadzoru (4). Poleg tega evropski nadzorni organi z izjemo sprememb nekaterih določb Uredbe (EU) št. 1093/2010 (5) leta 2013 niso bili pregledani od ustanovitve leta 2010.

1.2

V zvezi z uskladitvijo okvira upravljanja Evropskega bančnega organa (EBA) s predstavljenimi cilji in razvojem dogodkov ECB poudarja, da sta projekta bančne unije in unije kapitalskih trgov na različnih stopnjah napredka. Tako ni nujno, da so rezultati pregleda evropskih nadzornih organov enaki za vse tri organe, temveč bi morali pri tem pregledu obravnavati mandat in funkcije vsakega od njih.

1.3

Posebej v zvezi z novimi nadzornimi funkcijami v predlagani uredbi ECB meni, da nekatere predlagane spremembe Uredbe (EU) št. 1093/2010 ne razlikujejo dovolj med obsegom nalog mikrobonitetnega nadzora, ki jih ima ECB, in obsegom pristojnosti EBA za določitev regulativnih standardov za spodbujanje nadzorniškega zbliževanja. ECB meni, da je bistveno, da se čim bolj izkoristijo sinergije, ki izhajajo iz mandatov ECB in EBA. Da bi dosegli ta cilj, bi se morali izogniti podvajanju ali neustrezni razdelitvi nalog, s čimer bi lahko zameglili odgovornosti posameznega organa in tako zmanjšali učinkovitost celotnega sistema.

2.   Posebne pripombe

2.1   Revidirani okvir upravljanja EBA

2.1.1

S predlagano uredbo naj bi vzpostavili izvršni odbor kot nov organ v strukturi upravljanja EBA (6). Člane izvršnega odbora naj bi imenovali na podlagi zaslug, znanja, poznavanja področja kliringa, potrgovanja in finančnih zadev ter izkušenj, povezanih s finančnim nadzorom, v odprtem izbirnem postopku, v katerega bi bila vključena Evropski parlament in Svet (7). Glavna funkcija izvršnega odbora po predlogu Evropske komisije je sicer, da poda predloge o vseh vprašanjih, o katerih odloča odbor nadzornikov, se pa tudi predlaga, da se izvršnemu odboru na številnih področjih podelijo izključna pooblastila za odločanje in s tem zagotovijo učinkovite in nepristranske odločitve s pomembno evropsko razsežnostjo. Izvršni odbor bi bil na primer izključno pristojen za reševanje sporov med pristojnimi organi in določanje strateških nadzornih ciljev za te pristojne organe. Predlaga se tudi, da bi izvršni odbor odločal o sprožitvi in usklajevanju stresnih testov na ravni celotne Unije ter obveščanju o teh stresnih testih.

2.1.2

ECB podpira pregled strukture upravljanja evropskih nadzornih organov, vključno s pregledom glasovalnih pravic in strukture članstva njihovih odborov. Vendar pa bi moral odbor nadzornikov ostati organ odločanja v zvezi z nalogami, namenjenimi spodbujanju nadzorniškega zbliževanja, namesto da se podelijo široka pooblastila za nadzor novoustanovljenemu organu (8). ECB hkrati z namenom, da se izboljša uspešnost in učinkovitost postopkov odločanja odbora nadzornikov, podpira vzpostavitev izvršnega odbora, ki bi opravljal upravne naloge in bi ga sestavljali stalni člani, ki ne prihajajo iz pristojnih organov, s čimer bi zagotovili močnejši vidik Unije. Zato ECB sicer pozdravlja predlog, da se izvršni odbor zadolži za pripravo letnega delovnega programa EBA, ne podpira pa tega, da se na izvršni odbor prenese splošna pravica do pobude za sprejetje regulativnih aktov (9). Take pravice do pobude ne bi smeli razširiti na regulativne pristojnosti odbora nadzornikov v zvezi s sprejemanjem mnenj, priporočil, smernic in odločitev.

2.1.3

Poleg tega ECB odobrava predlog za okrepitev zakonsko urejene neodvisnosti izvršnega odbora in predlog, po katerem bo postopek imenovanja članov izvršnega odbora preglednejši od postopka imenovanja sedanjega upravnega odbora.

2.1.4

ECB podpira cilj, da se s predlagano uredbo upošteva in izrazi vzpostavitev enotnega mehanizma nadzora (EMN) v ESFS. Vendar pa se v predlagani uredbi ne upošteva ustrezno obstoječa razsežnost Unije v zvezi z bonitetnim nadzorom kreditnih institucij. Natančneje, v predlaganem izvršnem odboru ni predvideno članstvo ECB, kljub nalogam, ki jih ima ta v zvezi z bonitetnim nadzorom kreditnih institucij v euroobmočju. Zato bi morala Svet in Evropski parlament proučiti možnost, da se ECB podeli status opazovalca v predlaganem izvršnem odboru. Glede na tesno sodelovanje EBA in ECB pri njunem skupnem delu bi bilo koristno, če bi ECB sodelovala v predlaganem izvršnem odboru kot opazovalec (10).

2.2   Strateški nadzorni načrti

2.2.1

ECB na splošno podpira cilj predlagane uredbe, da se z dodatnim nadzorniškim zbliževanjem na ravni Unije poglobi finančno povezovanje in okrepi stabilnost notranjega trga (11). Vendar pa je prenos pooblastil za strateško načrtovanje na EBA v tem kontekstu neprimeren. Prepoznavanje mikrobonitetnih trendov, potencialnih tveganj in ranljivosti pri finančnih institucijah ter določanje nadzornih prednostnih nalog so temeljne nadzorne naloge, ki bi jih moral opravljati organ, pristojen za mikrobonitetni nadzor, in ne EBA v funkciji regulatorja, ki določa standarde (12).

2.2.2

Natančneje, ločitev načrtovanja in izvajanja pri določanju nadzornih prednostnih nalog bi privedla do neučinkovitosti, ki bi po nepotrebnem zapletla proces nadzornega načrtovanja, ter splošneje do neučinkovitosti nadzora. Zagotavljanje trdnih, učinkovitih in zanesljivih nadzornih procesov ter ohranitev fleksibilnosti pri odzivanju na neugoden razvoj dogodkov na mikrobonitetni in makrobonitetni ravni je za odgovorni nadzorni organ bistveno. Zato bi moral biti za načrtovanje in izvajanje nadzora odgovoren isti organ, da se zagotovi hitro nadzorniško odzivanje na tveganja in učinkovita razporeditev virov.

2.2.3

Zagotavljanje usklajenosti načrtovanja in izvajanja nadzornih strategij in nalog se kaže tudi v sekundarni zakonodaji. V skladu s členom 26 Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 (13) namreč načrtovanje in izvajanje nalog, prenesenih na ECB kot pristojni organ za bonitetni nadzor v euroobmočju, v celoti izvaja nadzorni odbor ECB. Zato bi s predlagano uredbo lahko nastalo tveganje, da bi organ EBA podvajal naloge, ki jih že opravlja ECB, kar bi lahko povzročilo odvečno delo ter manjšo učinkovitost in uspešnost celotnega nadzora kreditnih institucij v euroobmočju. Poleg tega bi morale biti pristojnosti ECB in EBA v celoti usklajene z njunima ureditvama odgovornosti. EBA ne sme odločati o strateškem nadzornem načrtovanju, za katero bi bila na koncu odgovorna ECB.

2.2.4

S praktičnega vidika obstaja tveganje, da bi predlagana uredba resno ovirala procesa strateškega in operativnega načrtovanja EMN ter zanj potrebni proces ugotavljanja tveganj. Natančneje, po predlagani uredbi bi moral EMN predložiti osnutek delovnega programa nadzora za naslednje leto organu EBA več mesecev vnaprej. Tako zgodnje pošiljanje delovnega programa nadzora za naslednje leto organu EBA bi poseglo v uveljavljena procesa strateškega in operativnega načrtovanja EMN in predhodni proces ugotavljanja tveganj – procese, ki se izvajajo v tesnem sodelovanju z 19 pristojnimi organi – ter tako ogrozilo cilj zagotoviti uspešne in učinkovite procese nadzora. Poleg tega bi organ EBA po predlagani uredbi dobil pravico, da izda priporočilo, kako naj se prilagodi delovni program pristojnega organa (14).

2.2.5

V tem primeru bi se lahko zgodilo, da bi bilo treba nadzorne prednostne naloge prilagoditi zelo pozno v procesu nadzornega načrtovanja EMN, to pa bi odprlo resna vprašanja glede zanesljivosti načrtovanja za skupne nadzorniške skupine, pristojne organe in horizontalne funkcije ter ogrozilo uspešnost bonitetnega nadzora v euroobmočju. Ker so pristojni organi tesno vključeni v proces nadzornega načrtovanja EMN, bi predlagane spremembe močno vplivale na sedanjo ureditev med ECB in pristojnimi organi glede načrtovanja in izvajanja nadzornih ciljev. Glede na predstavljene možne negativne vplive na uspešnost in učinkovitost bonitetnega nadzora v euroobmočju ECB močno priporoča, da se iz predlagane uredbe odstrani določba o pooblastilih za strateško nadzorno načrtovanje.

2.3   Izvajanje stresnih testov

2.3.1

Predlagana uredba prenaša pooblastila odbora nadzornikov za odločanje o sprožitvi in usklajevanju stresnih testov na ravni celotne Unije na izvršni odbor (15). Ker odbor nadzornikov ne bi več sodeloval pri ključnih vidikih stresnih testov na ravni celotne Unije, kot so priprava metodologije, izbira vzorca in obveščanje o rezultatih teh stresnih testov, bi se sedanji postopki, ki urejajo stresne teste na ravni celotne Unije, znatno spremenili. Za ECB so stresni testi ključno nadzorno orodje, ki ga morajo uporabljati organi, ki so odgovorni za nadzor, da se zagotovi uresničevanje namena stresnih testov, tj. podpore pri izvajanju posamičnih ocen tveganj nadzorovanih kreditnih institucij. Zato ECB posebej izpostavlja, zakaj bi predvidene spremembe lahko ogrozile uspešnost nadzora in so tako v nasprotju s ciljem Komisije, da se okrepi stabilnost notranjega trga.

2.3.2

Predlagani novi proces po nepotrebnem zapleta proces izvajanja stresnih testov na ravni Unije, saj bi si moral organ za bonitetni nadzor močno prizadevati za uskladitev z odločitvami izvršnega odbora EBA o več vidikih stresnih testov, predvsem o obsegu in podrobnosti informacij, ki naj bi jih objavil. Ker pristojni organi izvajajo pomembne dele stresnih testov, kot je zagotavljanje kakovosti podatkov, ki jih predložijo nadzorovane kreditne institucije, je pomembno, da so vključeni v proces odločanja v skladu s svojo izključno odgovornostjo za elemente okvira, ki na koncu določajo njihov delovni program in potrebe po virih.

2.3.3

Če bi izvršni odbor sam odločal o več vidikih stresnih testov na ravni celotne Unije, vključno z razkritjem, bi lahko odločil, morda nenamerno, da se razkrijejo informacije, za katere bi pristojni organi raje videli, da ostanejo zaupne. Zato bi moral odbor nadzornikov ohraniti pristojnost za odločanje, katere informacije se razkrijejo v okviru rezultatov stresnih testov na ravni celotne Unije. Zaradi izogibanja razhajanj med jurisdikcijami in zmanjševanja možnih negativnih vplivov na finančno stabilnost je bistveno, da se o tem, kaj se razkrije, odloči skupaj s pristojnimi organi, sploh glede na stalni cilj, da se doseže čim večja harmonizacija med pristojnimi organi.

2.3.4

ECB je zaskrbljena, da predlagana uredba v sedanji obliki ne zadostuje za zagotavljanje kakovosti in celovitosti stresnih testov za nadzorne namene, npr. kar zadeva zajetje bančnih dejavnosti in z njimi povezanih tveganj ter primernost metodologije za izvajanje stresnih testov. Če se pristojnosti v zvezi s stresnimi testi prenesejo na izvršni odbor, stresni testi verjetno ne bi bili dovolj prilagojeni za nadzorne namene in ne bi ustrezno upoštevali posebnosti in tveganj v bančnem sektorju, ki ga nadzirajo ECB in ustrezni pristojni organi. Glede na to ECB priporoča, da se iz predlagane uredbe odstranijo določbe o stresnih testih in namesto tega ohrani sedanja ureditev, ki dobro deluje.

2.4   Neodvisni pregledi pristojnih organov

2.4.1

Predlagana uredba določa, da EBA pregleduje dejavnosti pristojnih organov, da bi se dodatno izboljšala skladnost rezultatov nadzora. Za ta namen mora EBA razviti metode za zagotovitev objektivnega ocenjevanja in primerjave med pristojnimi organi ter pripraviti poročilo, v katerem navede rezultate pregleda (16).

2.4.2

ECB sicer podpira izraženi cilj, da se zagotovijo učinkovite in nepristranske odločitve s pomembno evropsko razsežnostjo, meni pa, da je sedanji proces medsebojnih strokovnih pregledov dragocen in uspešen mehanizem za spodbujanje nadzorniškega zbliževanja v Uniji in izmenjavo dobrih praks med pristojnimi organi. ECB se tako ne zdi potrebno, da bi opustili mehanizem medsebojnih strokovnih pregledov. Kakor je podrobneje navedeno v tehničnem delovnem dokumentu, ECB hkrati podpira nekatere elemente predloga za preoblikovanje medsebojnih strokovnih pregledov v neodvisne preglede.

2.5   Usklajevanje prenosa dejavnosti in oddajanja dejavnosti v zunanje izvajanje ter prenosov tveganja v tretje države

2.5.1

Predlagana uredba zadolžuje izvršni odbor za pregledovanje ureditev za prenos dejavnosti in oddajanje dejavnosti v zunanje izvajanje ter prenose tveganja v tretje države. Predlagana uredba zahteva, da pristojni organ obvesti EBA o vsakem dovoljenju ali registraciji, pri kateri poslovni načrt finančne institucije vključuje prenos dejavnosti, oddajanje dejavnosti v zunanje izvajanje ali prenose tveganja (17). Z nadzornega vidika zahteva za obveščanje EBA o takih ureditvah morda ne ustreza za uresničevanje cilja predlagane uredbe, da se prepreči regulativna arbitraža med državami članicami (18).

2.5.2

Namesto tega bi se morda prekrivala z nalogami mikrobonitetnega nadzora, ki jih opravlja ECB v okviru EMN, in bi lahko pomenila neupravičeno dodatno raven upravnega bremena v nadzornem procesu. V skladu z Uredbo (EU) št. 1024/2013 je postopek za izdajo dovoljenj že zdaj proces na dveh ravneh, kjer morajo vloge za izdajo dovoljenj oceniti pristojni organi in ECB. Usklajevanje ocene z EBA bi pomenilo tretjo raven ter tako še povečalo zapletenost in podaljšalo trajanje postopkov za izdajo dovoljenj. Zato ECB meni, da predlaganih novih nalog ne bi smeli dodeliti nobenemu upravnemu organu EBA niti odboru nadzornikov.

2.6   Mednarodno sodelovanje

2.6.1

Predlagana uredba uvaja ključno vlogo EBA pri ocenjevanju enakovrednosti regulativnih in nadzornih okvirov v pravnih ureditvah tretjih držav, ki ga sicer opravlja Komisija (19). Natančneje, organ EBA je zadolžen za spremljanje razvoja regulativnih in nadzornih ureditev, prakse glede izvrševanja in relevantnega razvoja dogodkov na trgu v tretjih državah, za katere so bili sprejeti sklepi o enakovrednosti. Poleg tega bi organ EBA sodeloval s pristojnimi organi enakovrednih jurisdikcij na podlagi sklenitve dvostranskih upravnih dogovorov.

2.6.2

ECB pozdravlja novo vlogo EBA, da pomaga Komisiji pri pripravi (20) in spremljanju sklepov o enakovrednosti (21). Ima pa ECB nekaj pripomb v zvezi s predvidenim postopkom za pogajanja o upravnih dogovorih med pristojnimi organi in ustreznim nadzornim organom tretje države ter sklenitev takih dogovorov (22).

2.6.3

ECB meni, da je treba točko (b) člena 33(2a) pojasniti. ECB razume, da je pooblastilo EBA za pogajanja o določbah dogovorov o sodelovanju in vključitev teh določb, ki ga ureja ta odstavek, namenjeno samo temu, da se omogoči nadaljnje spremljanje sklepov o enakovrednosti. Lahko bi pojasnili, da je za usklajevanje nadzornih dejavnosti in inšpekcijskih pregledov na kraju samem še naprej odgovoren pristojni organ.

2.6.4

ECB pozdravlja tudi predlagani člen 33(2c) Uredbe (EU) št. 1093/2010, ki EBA zadolžuje za pripravo modelov za upravne dogovore. Te bi bilo treba pripraviti skupaj s pristojnimi organi. Ne glede na to ECB meni, da bi s tem, če bi imel organ EBA dejavno vlogo v procesu pogajanj, po nepotrebnem povečali zapletenost procesa pogajanj in morda zavlekli sprejemanje memorandumov o soglasju glede sodelovanja pri nadzoru. Poleg tega, ker vsaka tretja država deluje po svojem pravnem okviru in ker nadzorni organi potrebujejo čim več fleksibilnosti pri prilagajanju memorandumov o soglasju med pogajanji, lahko pride do znatnih praktičnih težav pri izpolnjevanju obveznosti uporabe standardizirane predloge za memorandum o soglasju, ki bi jo pripravil organ EBA. Zato bi bilo treba take modele za upravne dogovore uporabiti zgolj po najboljših prizadevanjih.

2.7   Spremembe pooblastil za nalaganje glob in zahtevanje informacij

2.7.1

Predlagana uredba vzpostavlja mehanizem, s katerim se krepi dejansko izvrševanje pravice EBA, da zbira informacije, tako da bo lahko še naprej uspešno opravljala svoje naloge in funkcije (23). Za ta namen predlagana uredba organ EBA pooblašča za nalaganje glob in periodičnih denarnih kazni, kadar ustrezne finančne institucije, holdingi ali podružnice ustrezne finančne institucije in nenadzorovani operativni subjekti v finančni skupini ali konglomeratu, ki so pomembni za finančne dejavnosti ustreznih finančnih institucij, zahteve ali odločitve organa EBA ne izpolnijo natančno, v celoti in pravočasno (24). EBA mora tej finančni instituciji zagotoviti pravico do izjave, preden naloži tako globo ali periodično denarno kazen (25) in preden se odločitev o naložitvi te globe ali periodične denarne kazni predloži v presojo Sodišču Evropske unije (26).

2.7.2

ECB na splošno podpira izraženi cilj, da se zagotovi, da bo imel organ EBA pravico zbirati informacije, ki jih potrebuje za opravljanje svojih dolžnosti in nalog. Vendar pa ECB meni, da predlagana okrepitev pravice EBA, da zbira informacije, s pooblastitvijo EBA za nalaganje glob in periodičnih denarnih kazni ne bi smela posegati v možnost, da pristojni organi izvajajo razpoložljiva pooblastila za ukrepanje, če zadevne finančne institucije zahtev pristojnih organov za informacije ne izpolnijo natančno, v celoti in pravočasno.

2.8   Nadzorniško poročanje in zahteve po razkritju v okviru tretjega stebra

2.8.1

Za prihodnost bi sozakonodajalca lahko proučila možnost, da se formalno uredi in razširi vloga EBA v zvezi s preglednostjo finančnih institucij, pri tem pa prepreči podvajanje zahtev za poročanje finančnih institucij. Zlasti bi EBA lahko zadolžili za združitev zahtev za nadzorniško poročanje in zahtev po razkritju kvantitativnih podatkov v okviru tretjega stebra, kakor so določene v pravu Unije, v enoten okvir za poročanje, v katerem bi bili podatki, ki se razkrivajo na podlagi tretjega stebra, podniz podatkov, za katere velja nadzorniško poročanje. Združitev teh tokov podatkov bi EBA omogočila, da oblikuje in vodi podatkovno središče, v katerem bi bile informacije, ki se razkrivajo v skladu z zahtevami po razkritju kvantitativnih podatkov v okviru tretjega stebra in se pridobijo iz nadzorniških podatkov. Tak okvir bi koristil kreditnim institucijam, saj bi morale zadevne informacije poročati samo enkrat, bonitetni nadzorniki in drugi uporabniki podatkov pa bi imeli korist od lažjega dostopa do ustreznih podatkov.

2.8.2

Poleg tega bi lahko z vzpostavitvijo okvira za osrednji repozitorij podatkov pri EBA znatno izboljšali kakovost nadzorniških podatkov, kakor je bilo ugotovljeno v procesu zagotavljanja preglednosti EBA. S tem bi tudi širše spodbudili integracijo bančnega sektorja v Uniji, saj bi udeležencem na trgu olajšali dostop do informacij, ki se razkrivajo na podlagi tretjega stebra baselskega okvira (27). V takem podatkovnem središču bi se podatki v okviru tretjega stebra razkrivali v skladu z zahtevami za finančne institucije (četrtletno, polletno ali letno), da bi bila na koncu razpoložljivost podatkov v Uniji na enaki ravni kot v Združenih državah (28). Organ EBA je že izrazil pripravljenost za vzpostavitev tehnične infrastrukture za tako podatkovno središče, potrebuje pa zakonski mandat, da lahko v okviru osrednjega repozitorija objavi razpoložljive podatke brez izrecnega soglasja finančnih institucij (29), ki jim ti podatki pripadajo. Vendar ta mandat ne bi smel posegati v pooblastilo pristojnih organov, da od nadzorovanih subjektov priložnostno zahtevajo dodatne informacije. ECB zato meni, da je smiselno dodatno proučiti pravno in praktično izvedljivost vzpostavitve osrednjega repozitorija podatkov pri EBA.

Kadar ECB priporoča, da se predlagana uredba spremeni, so konkretni predlogi sprememb besedila s pripadajočimi pojasnili navedeni v ločenem tehničnem delovnem dokumentu. Tehnični delovni dokument je dostopen v angleščini na spletni strani ECB.

V Frankfurtu na Majni, 11. aprila 2018

Predsednik ECB

Mario DRAGHI


(1)  COM(2017) 536 final.

(2)  COM(2017) 542 final.

(3)  Mnenje CON/2018/12 Evropske centralne banke z dne 2. marca 2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1092/2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL C 120, 6.4.2018, str. 2). Vsa mnenja so dostopna na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(4)  Glej stran 3 prispevka ECB k posvetovanju Evropske Komisije o delovanju evropskih nadzornih organov, 7. Junij 2017 (v nadaljnjem besedilu: prispevek ECB glede evropskih nadzornih organov), dostopno na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(5)  Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).

(6)  Glej predlagani novi člen 45 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

(7)  Glej uvodno izjavo 23 predlagane uredbe.

(8)  Glej uvodno izjavo 52 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

(9)  Glej člen 1(27)(a) predlagane uredbe.

(10)  Glej strani 2 in 3 prispevka ECB glede evropskih nadzornih organov.

(11)  Glej predlagani novi člen 47(3) v povezavi s predlaganim novim členom 29a Uredbe (EU) št. 1093/2010.

(12)  Glej uvodno izjavo 17 predlagane uredbe.

(13)  Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63).

(14)  Predlagani novi člen 29a(3) Uredbe (EU) št. 1093/2010.

(15)  Glej predlagani novi člen 47(3) Uredbe (EU) št. 1093/2010 v povezavi s predlaganim novim členom 32 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

(16)  Glej člen 1(13) predlagane uredbe.

(17)  Predlagana nova člena 31a(2) in 31a(3) Uredbe (EU) št. 1093/2010.

(18)  Uvodna izjava 18 predlagane uredbe.

(19)  Člen 1(17) predlagane uredbe.

(20)  Predlagani novi člen 33(2) Uredbe (EU) št. 1093/2010.

(21)  Predlagani novi člen 33(2a) Uredbe (EU) št. 1093/2010.

(22)  Glej predlagani novi člen 33(2c) Uredbe (EU) št. 1093/2010.

(23)  Glej predlagane nove člene 35 do 35h Uredbe (EU) št. 1093/2010.

(24)  Glej uvodno izjavo 20 predlagane uredbe.

(25)  Glej predlagani novi člen 35f Uredbe (EU) št. 1093/2010.

(26)  Glej predlagani novi člen 35h Uredbe (EU) št. 1093/2010.

(27)  Glej dokument Baselskega odbora za bančni nadzor Pillar 3 disclosure requirements – consolidated and enhanced framework, marec 2017, dostopen na spletni strani Banke za mednarodne poravnave na naslovu www.bis.org.

(28)  V Združenih državah organ Federal Financial Institutions Examination Council (FFIEC) zagotavlja repozitorij nadzorniških podatkov po posameznih bankah za javnost, ki je dostopen na spletni strani FFIEC na naslovu cdr.ffiec.gov/public.

(29)  Glej Enria, A., Ensuring transparency in the European financial system, predavanje v okviru foruma Official Monetary and Financial Institutions Forum (OMFIF), maj 2016, str. 9, dostopno na spletni strani OMFIF na naslovu www.omfif.org.


Top