Priporočilo za sklep Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi člena 22 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke

(ECB/2017/18)

(predlaga Evropska centralna banka)

(2017/C 212/04)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

I.   UVOD

Splošno sodišče je 4. marca 2015 izdalo sodbo v zadevi T-496/11 Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska proti Evropski centralni banki  (1). Splošno sodišče je sklenilo, da Evropska centralna banka (ECB) nima potrebne pristojnosti, da ureja dejavnost klirinških sistemov, vključno s centralnimi nasprotnimi strankami (CNS). Zaradi tega je Splošno sodišče razglasilo okvir politike pregleda Eurosistema (Eurosystem Oversight Policy Framework), ki ga je 5. julija 2011 objavila ECB, za ničen v delu, v katerem centralnim nasprotnim strankam nalaga zahtevo po lokaciji v državi članici euroobmočja.

Je pa Splošno sodišče poudarilo, da člen 129(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije določa poenostavljen postopek za spremembo nekaterih členov Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB). To Evropskemu parlamentu in Svetu omogoča, da na priporočilo ECB ali na predlog Komisije po rednem zakonodajnem postopku spremenita člen 22 Statuta ESCB. Splošno sodišče je presodilo, da naj bi bila naloga ECB, da od zakonodajalca Evropske unije zahteva spremembo člena 22 Statuta, če bi menila, da je njena pristojnost za sprejemanje predpisov glede CNS potrebna za nemoteno opravljanje naloge iz četrte alinee člena 127(2) Pogodbe.

Pričakuje se, da se bodo zaradi pomembnih sprememb na svetovni in evropski ravni povečala tveganja, ki jih klirinški sistemi, zlasti CNS, povzročajo za nemoteno delovanje plačilnih sistemov in izvajanje enotne denarne politike, kar na koncu vpliva na poglavitni cilj Eurosistema, da ohranja stabilnost cen.

Na podlagi navedenega daje ECB to priporočilo za sklep Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi člena 22 Statuta ESCB. V skladu s členom 40.3 Statuta ESCB je Svet ECB to priporočilo sprejel soglasno. Objavljeno bo v Uradnem listu Evropske unije.

II.   SPLOŠNO

Motnje, ki prizadenejo CNS, lahko na različne načine vplivajo na poglavitni cilj Eurosistema, da ohranja stabilnost cen. Prvič, take motnje lahko vplivajo na likvidnostno pozicijo kreditnih institucij v euroobmočju in potencialno povzročijo motnje delovanja plačilnih sistemov v euroobmočju. To bi lahko povzročilo povečano povpraševanje po centralnobančni likvidnosti in morda otežilo izvajanje enotne denarne politike Eurosistema. Drugič, take motnje lahko poslabšajo delovanje segmentov finančnega trga, ki so ključni za transmisijo denarne politike.

Evropski parlament in Svet sta leta 2012 sprejela Uredbo (EU) št. 648/2012 (2), ki med drugim določa regulativni in nadzorni okvir, s katerim se zagotavlja, da so CNS varne in zanesljive ter da ves čas izpolnjujejo stroge organizacijske zahteve, zahteve glede vodenja poslov in bonitetne zahteve. Ta regulativni okvir vključuje ureditev kolektivnega nadzora v obliki kolegijev, ki predvideva sodelovanje Eurosistema, tudi v izjemnih situacijah, ko bi bila lahko ogrožena stabilnost valute. Poleg tega je Evropska komisija glede na vse večjo sistemsko pomembnost CNS sprejela predlog uredbe o okviru za sanacijo in reševanje CNS (3).

Pričakuje se, da se bodo zaradi pomembnih sprememb na svetovni in evropski ravni povečala tveganja, ki jih klirinški sistemi, zlasti CNS, povzročajo za nemoteno delovanje plačilnih sistemov in izvajanje enotne denarne politike, kar na koncu vpliva na poglavitni cilj Eurosistema, da ohranja stabilnost cen.

Prvič, izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije bo pomembno vplival na sposobnost Eurosistema za izvajanje nalog, ki jih ima kot centralna banka, ki izdaja euro. CNS s sedežem v Združenem kraljestvu trenutno izvajajo kliring velikega obsega transakcij, denominiranih v eurih: ocenjena dnevna vrednost transakcij začasne prodaje v eurih in odprtih pozicij obrestnih zamenjav v eurih znaša 101 milijardo EUR oziroma 33 bilijonov EUR (okoli 99 % trga Unije) (4). Pomembna motnja, ki bi prizadela večjo CNS v Združenem kraljestvu, bi tako lahko povzročila močno zmanjšanje likvidnosti v euroobmočju. Če za CNS v Združenem kraljestvu ne bo več veljal regulativni in nadzorni okvir za CNS v Uniji, določen v Uredbi (EU) št. 648/2012, bo to negativno vplivalo na sposobnost Eurosistema za spremljanje in upravljanje tveganj, ki jih povzročajo CNS v Združenem kraljestvu. Poleg tega se sedanja ureditev izmenjave informacij in sodelovanja med ECB in centralno banko Bank of England v zvezi s CNS v Združenem kraljestvu, ki imajo velik obseg poslov, denominiranih v eurih, sicer zgleduje po ureditvi kolektivnega nadzora v obliki kolegijev, ustanovljenih na podlagi Uredbe (EU) št. 648/2012, vendar slednje ne more nadomestiti. V prihodnosti bo morda za CNS v Združenem kraljestvu namesto tega veljala samo ureditev, ki po navedeni uredbi velja za CNS iz tretjih držav.

Drugič, centralni kliring postaja vse bolj čezmejen in sistemsko pomemben. Voditelji skupine G20 so se na vrhu v Pittsburghu septembra 2009 dogovorili, da bi se moral za vse standardizirane pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC izvajati kliring prek CNS. To zavezo so voditelji skupine G20 potrdili junija 2010, v Uniji pa je bila izvedena z Uredbo (EU) št. 648/2012. Poleg tega so se CNS z integracijo finančnih trgov Unije razvile, tako da ne služijo več predvsem domačim potrebam in trgom, temveč so postale kritične infrastrukture na finančnih trgih Unije. Zaradi teh sprememb sta se izredno povečala velikost in pomembnost CNS v Uniji in na svetovni ravni.

Tretjič, Evropska komisija je 13. junija 2017 predložila zakonodajni predlog za zagotovitev finančne stabilnosti ter varnosti in zanesljivosti CNS, ki so sistemsko pomembne za finančne trge v vsej Uniji (5). Komisija želi s tem predlogom uvesti bolj integriran nadzor s strani nadzornih organov in odgovornosti centralne banke izdajateljice ter s tem podpreti razvoj poglobljenih in bolje integriranih kapitalskih trgov. Želi tudi rešiti vprašanja, ki jih odpira izstop Združenega kraljestva iz Unije, in zagotoviti, da bodo za CNS, ki imajo ključno sistemsko vlogo za finančne trge Unije, veljali zaščitni ukrepi, ki jih določa pravni okvir Unije.

V tej zvezi je za to, da se Eurosistemu kot centralni banki, ki izdaja euro, omogoči izvajanje nalog, ki jih predvideva zakonodajni predlog, izjemno pomembno, da ima Eurosistem ustrezna pooblastila po Pogodbi in Statutu ESCB. Eurosistem bi moral biti pooblaščen za spremljanje in ocenjevanje tveganj, ki jih povzročajo CNS, ki izvajajo kliring velikih zneskov transakcij, denominiranih v eurih. To bi moralo vključevati zlasti regulativna pooblastila Eurosistema, da sprejme zavezujoče ocene in zahteva korektivne ukrepe, v tesnem sodelovanju z drugimi organi Unije, kot odziv na tveganja, ki vplivajo na njegove temeljne naloge in poglavitni cilj. Poleg tega bi morala imeti ECB, kadar je to potrebno za zaščito stabilnosti eura, regulativna pooblastila zunaj okvira Uredbe (EU) št. 648/2012, da določi dodatne zahteve za CNS, ki sodelujejo pri kliringu velikih zneskov transakcij, denominiranih v eurih.

Glede na navedeno ECB meni, da je priznanje njene pristojnosti za sprejemanje predpisov glede klirinških sistemov, zlasti CNS, potrebno za nemoteno opravljanje njenih temeljnih nalog iz prve in četrte alinee člena 127(2) Pogodbe.

Priporočilo za

(1)  ECLI: EU:T:2015:133.

(2)  Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1).

(3)  Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o okviru za sanacijo in reševanje centralnih nasprotnih strank ter spremembi uredb (EU) št. 1095/2010, (EU) št. 648/2012 in (EU) 2015/2365 (COM(2016) 856 final).

(4)  Informacije družbe LCH.Clearnet Ltd po standardih CPMI-IOSCO za javno razkritje kvantitativnih informacij, januar 2017.

(5)  (COM(2017) 331 final).

(*1)  Še ni objavljeno v Uradnem listu.

(6)  ECLI: EU:T:2015:133.

(7)  Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1).