21.1.2016

SL

Uradni list Evropske unije

L 14/30

---

SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2016/65

z dne 18. novembra 2015

o odbitkih pri vrednotenju, ki se uporabljajo pri izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (ECB/2015/35)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prve alinee člena 127(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti prve alinee člena 3.1, členov 9.2, 12.1, 14.3 in 18.2 in prvega odstavka člena 20 Statuta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 18.1 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB) lahko Evropska centralna banka (ECB) in nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: NCB), sklepajo kreditne posle s kreditnimi institucijami in drugimi udeleženci na trgu na podlagi ustreznega zavarovanja posojil. Splošni pogoji, po katerih so ECB in NCB pripravljene skleniti kreditne posle, vključno z merili za ugotavljanje primernosti zavarovanja za namene kreditnih poslov Eurosistema, so določeni v Smernici Evropske centralne banke (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) (1).

(2)	Za zaščito Eurosistema pred tveganjem finančne izgube v primeru neplačila nasprotne stranke veljajo za primerno finančno premoženje, mobilizirano kot zavarovanje pri kreditnih poslih Eurosistema, ukrepi za obvladovanje tveganj, določeni v naslovu VI dela 4 Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60).

(3)

Za izvajanje sprememb odbitkov pri vrednotenju bi bilo koristno, če bi zadevne določbe vseboval ločen pravni akt. To bi omogočilo določitev parametrov za obvladovanje tveganj v zgoščeni in samostojni obliki ter enostavnejšo izvedbo sprememb zadevnega okvira takoj zatem, ko Svet ECB sprejme ustrezne odločitve –

SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO:

Člen 1

Odbitki pri vrednotenju, ki se uporabljajo za primerno tržno finančno premoženje

1.   V skladu z naslovom VI dela 4 Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) se za tržno finančno premoženje uporabljajo odbitki pri vrednotenju, kakor so opredeljeni v členu 2(97) Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60), po stopnjah, določenih v tabeli 2 v Prilogi k tej smernici.

2.   Odbitek pri vrednotenju za posamezno finančno premoženje je odvisen od naslednjih dejavnikov:

(a)	kategorije odbitkov, v katero je uvrščeno finančno premoženje, kakor je opredeljeno v členu 2;

(b)	preostale zapadlosti finančnega premoženja;

(c)	strukture kupona finančnega premoženja;

(d)	stopnje kreditne kvalitete, v katero je uvrščeno finančno premoženje.

Člen 2

Določitev kategorij odbitkov za tržno finančno premoženje

Primerno tržno finančno premoženje se uvrsti v eno od petih kategorij odbitkov na podlagi vrste izdajatelja in/ali vrste finančnega premoženja, kakor je prikazano v tabeli 1 v Prilogi k tej smernici:

(a)	dolžniški instrumenti, ki jih izdajo enote centralne ravni države, dolžniški certifikati ECB in dolžniški certifikati, ki jih izdajo NCB pred datumom uvedbe eura v zadevni državi članici, katere valuta je euro, se uvrstijo v kategorijo odbitkov I;

(b)	dolžniški instrumenti, ki jih izdajo enote lokalne in regionalne ravni države, subjekti, ki jih Eurosistem razvrsti kot agencije, multilateralne razvojne banke in mednarodne organizacije, ter „jumbo“ krite obveznice se uvrstijo v kategorijo odbitkov II;

(c)	tradicionalne krite obveznice, druge krite obveznice in dolžniški instrumenti, ki jih izdajo nefinančne družbe, se uvrstijo v kategorijo odbitkov III;

(d)	nezavarovani dolžniški instrumenti, ki jih izdajo kreditne institucije in finančne družbe razen kreditnih institucij, se uvrstijo v kategorijo odbitkov IV;

(e)	listinjeni vrednostni papirji se uvrstijo v kategorijo odbitkov V ne glede na razvrstitev izdajatelja.

Člen 3

Odbitki pri vrednotenju za tržno finančno premoženje

1.   Odbitki pri vrednotenju za tržno finančno premoženje, uvrščeno v kategorije odbitkov I do IV, se določijo na podlagi:

(a)	uvrstitve posameznega finančnega premoženja v stopnjo kreditne kvalitete 1, 2 ali 3, kakor je podrobneje določeno v tabeli 2 v Prilogi k tej smernici;

(b)	preostale zapadlosti finančnega premoženja, kakor je podrobneje določeno v odstavkih 3 in 4;

(c)	strukture kupona finančnega premoženja, kakor je podrobneje določeno v odstavkih 3 in 4.

2.   Za tržno finančno premoženje, uvrščeno v kategorijo odbitkov V, se uporablja odbitek pri vrednotenju v višini 10 % ne glede na preostalo zapadlost ali strukturo kupona.

3.   Pri finančnem premoženju, ki je brezkuponski instrument ali ima fiksne kupone, je ustrezna zapadlost, ki se uporablja za določanje odbitka pri vrednotenju, enaka preostali zapadlosti finančnega premoženja.

4.   Pri finančnem premoženju z variabilnimi kuponi je odbitek pri vrednotenju enak odbitku pri vrednotenju, ki se uporablja za tržno finančno premoženje s fiksnim kuponom in preostalo zapadlostjo od nič do enega leta, razen v naslednjih primerih in brez poseganja v odstavek 2.

(a)	Variabilni kuponi, pri katerih je obdobje ponovnega določanja kuponskega izplačila daljše od enega leta, se obravnavajo kot fiksni kuponi, ustrezna zapadlost, ki se uporablja za določanje odbitka pri vrednotenju, pa je enaka preostali zapadlosti finančnega premoženja.

(b)	Pri variabilnih kuponih, pri katerih je referenčna mera indeks inflacije v euroobmočju, je ustrezna zapadlost, ki se uporablja za določanje odbitka pri vrednotenju, enaka preostali zapadlosti finančnega premoženja.

(c)

Odbitek pri vrednotenju, ki se uporablja za finančno premoženje z več kot eno vrsto strukture kupona, je odvisen zgolj od strukture kupona, ki velja v preostali življenjski dobi finančnega premoženja, in je enak najvišjemu odbitku, ki se uporablja za tržno finančno premoženje z enako preostalo zapadlostjo in stopnjo kreditne kvalitete. Za ta namen se lahko upošteva katera koli vrsta strukture kupona, ki velja v preostali življenjski dobi finančnega premoženja.

Člen 4

Dodatni odbitki pri vrednotenju, ki se uporabljajo za posamezne vrste tržnega finančnega premoženja

Za posamezne vrste tržnega finančnega premoženja se poleg odbitkov pri vrednotenju, določenih v členu 3 te smernice, uporabljajo naslednji odbitki pri vrednotenju:

(a)

za listinjene vrednostne papirje, krite obveznice in nezavarovane dolžniške instrumente, ki jih izdajo kreditne institucije, ki so teoretično vrednoteni v skladu s pravili iz člena 134 Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60), se uporablja dodaten odbitek pri vrednotenju v obliki zmanjšanja vrednosti za 5 %;

(b)	za krite obveznice v lastni uporabi se uporablja dodaten odbitek pri vrednotenju v višini (i) 8 % od vrednosti dolžniških instrumentov, uvrščenih v stopnji kreditne kvalitete 1 in 2, ter (ii) 12 % od vrednosti dolžniških instrumentov, uvrščenih v stopnjo kreditne kvalitete 3;

(c)

za namene odstavka (b) „lastna uporaba“ pomeni, da nasprotna stranka predloži ali uporabi krite obveznice, ki jih je izdala ali zanje jamči sama nasprotna stranka ali kateri koli drug subjekt, s katerim je ta nasprotna stranka v tesni povezavi, kakor je določeno v skladu s členom 138 Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60);

(d)

če dodatnega odbitka pri vrednotenju iz odstavka (b) ni mogoče uporabiti v zvezi s sistemom za upravljanje z zavarovanjem NCB, tripartitnim agentom ali platformo TARGET2-Securities za avtokolateralizacijo, se v teh sistemih ali na platformi dodatni odbitek pri vrednotenju uporabi za vrednost celotne izdaje kritih obveznic, ki so lahko v lastni uporabi.

Člen 5

Odbitki pri vrednotenju, ki se uporabljajo za primerno netržno finančno premoženje

1.   Za posamezna bančna posojila s fiksno obrestno mero in bančna posojila, pri katerih je obrestna mera vezana na stopnjo inflacije, se uporabljajo posebni odbitki pri vrednotenju, ki se določijo glede na preostalo zapadlost, stopnjo kreditne kvalitete in metodo vrednotenja, ki jo uporablja NCB, kakor je določeno v tabeli 3 v Prilogi k tej smernici.

2.   Za posamezna bančna posojila z variabilno obrestno mero se uporablja odbitek pri vrednotenju, ki se uporablja za bančna posojila s fiksno obrestno mero in preostalo zapadlostjo od nič do enega leta, ki imajo enako stopnjo kreditne kvalitete in za katera velja enaka metoda vrednotenja, ki jo uporablja NCB. Plačilo obresti se obravnava kot plačilo po variabilni obrestni meri, če je vezano na referenčno obrestno mero in obdobje ponovnega določanja obrestne mere za to plačilo ni daljše od enega leta. Plačila obresti, pri katerih je obdobje ponovnega določanja obrestne mere daljše od enega leta, se obravnavajo kot plačila po fiksni obrestni meri, pri čemer je ustrezna zapadlost, ki se uporablja za določanje odbitka, enaka preostali zapadlosti bančnega posojila.

3.   Odbitek pri vrednotenju, ki se uporablja za bančno posojilo z več kot eno vrsto plačil obresti, je odvisen samo od plačil obresti v preostali življenjski dobi bančnega posojila. Če se v preostali življenjski dobi bančnega posojila uporablja več kot ena vrsta plačil obresti, se preostala plačila obresti obravnavajo kot plačila po fiksni obrestni meri, pri čemer je ustrezna zapadlost, ki se uporablja za določanje odbitka, enaka preostali zapadlosti bančnega posojila.

4.   Za brezkuponska bančna posojila se uporablja enak odbitek pri vrednotenju kot za ustrezna bančna posojila s fiksno obrestno mero.

5.   Za netržne hipotekarne dolžniške instrumente se uporablja odbitek pri vrednotenju v višini 39,5 %.

6.   Za vezane depozite se ne uporabljajo odbitki pri vrednotenju.

7.   V kritnem skladu netržnega dolžniškega instrumenta, zavarovanega s primernimi bančnimi posojili, se za vsako bančno posojilo, ki služi kot zavarovanje, na posamični ravni uporabi odbitek pri vrednotenju v skladu s pravili, določenimi v zgornjih odstavkih 1 do 4. Skupna vrednost v kritni sklad vključenih bančnih posojil, ki služijo kot zavarovanje, mora biti po uporabi odbitkov pri vrednotenju vedno enaka neodplačani vrednosti glavnice netržnega dolžniškega instrumenta, zavarovanega s primernimi bančnimi posojili, ali višja od te vrednosti. Če se skupna vrednost zniža pod prag iz prejšnjega stavka, se netržni dolžniški instrument, zavarovan s primernimi bančnimi posojili, vrednoti po vrednosti nič.

Člen 6

Začetek učinkovanja in izvedba

1.   Ta smernica začne učinkovati na dan, ko so o njej uradno obveščene nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro.

2.   Nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro, sprejmejo ukrepe, ki so potrebni za uskladitev s to smernico, in jih uporabljajo od 25. januarja 2016. O besedilih in sredstvih, ki se nanašajo na te ukrepe, obvestijo ECB najpozneje do 5. januarja 2016.

Člen 7

Naslovniki

Ta smernica je naslovljena na nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro.

---

(1)  Smernica Evropske centralne banke (EU) 2015/510 z dne 19. decembra 2014 o izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (Smernica o splošni dokumentaciji) (ECB/2014/60) (UL L 91, 2.4.2015, str. 3).

---

---