EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32016D0036(01)

Sklep Evropske centralne banke (EU) 2016/2248 z dne 3. novembra 2016 o razporeditvi denarnih prihodkov nacionalnih centralnih bank držav članic, katerih valuta je euro (prenovitev)(ECB/2016/36)

OJ L 347, 20.12.2016, p. 26–36 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force: This act has been changed. Current consolidated version: 31/12/2020

ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2016/2248/oj

20.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/26


SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2016/2248

z dne 3. novembra 2016

o razporeditvi denarnih prihodkov nacionalnih centralnih bank držav članic, katerih valuta je euro (ECB/2016/36)

(prenovitev)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 32 Statuta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Sklep ECB/2010/23 (1) je bil večkrat bistveno spremenjen (2). Ker so potrebne nadaljnje spremembe, ga je treba zaradi jasnosti prenoviti.

(2)

V skladu s členom 32.1 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB) so denarni prihodki tisti prihodki, ki jih ustvarjajo nacionalne centralne banke (NCB) pri izvajanju nalog denarne politike. V skladu s členom 32.2 Statuta ESCB je višina denarnih prihodkov vsake NCB enaka njenemu letnemu prihodku, ustvarjenemu iz sredstev, ki jih ima nasproti bankovcem v obtoku in depozitom kreditnih institucij. Ta sredstva bi morale NCB posebej označiti v skladu s smernicami Sveta ECB. NCB določijo sredstva, ki izhajajo iz opravljanja nalog denarne politike, kot sredstva, ki jih imajo nasproti bankovcem v obtoku in depozitom kreditnih institucij. V skladu s členom 32.4 Statuta ESCB se znesek denarnih prihodkov nacionalne centralne banke zmanjša za znesek obračunanih, plačanih ali prejetih obresti za obveznosti, ki so vključene v obveznostno osnovo.

(3)

V skladu s členom 32.5 Statuta ESCB se vsota denarnih prihodkov nacionalnih centralnih bank porazdeli med njih sorazmerno z njihovimi vplačanimi deleži v kapitalu Evropske centralne banke (ECB).

(4)

V skladu s členoma 32.6 in 32.7 Statuta ESCB je Svet ECB pooblaščen za določitev smernic, po katerih ECB izvede obračun in poravnavo zneskov, ki so posledica razporeditve denarnih prihodkov, in za sprejemanje vseh drugih ukrepov, ki so potrebni za uporabo člena 32.

(5)

V skladu s členom 10 Uredbe Sveta (ES) št. 974/98 (3) dajo ECB in NCB v obtok eurobankovce. Člen 15 navedene uredbe določa, da ostanejo bankovci, izraženi v enoti nacionalne valute, zakonito plačilno sredstvo znotraj ozemeljskih meja največ šest mesecev od ustreznega datuma prehoda na eurogotovino. Tako je treba leto prehoda na eurogotovino obravnavati kot posebno leto, ker bankovci v obtoku, denominirani v enoti nacionalne valute, še vedno lahko predstavljajo znaten delež bankovcev v obtoku.

(6)

Člen 15(1) Smernice ECB/2006/9 (4) določa, da se eurobankovci, ki so bili preddobavljeni primernim nasprotnim strankam, knjižijo v breme računov teh nasprotnih strank pri njihovi NCB po njihovi nominalni vrednosti v skladu z naslednjim „linearnim debetnim modelom“: skupni znesek preddobavljenih eurobankovcev se knjiži v breme v treh enakih obrokih, na datum poravnave prve, četrte in pete operacije glavnega refinanciranja Eurosistema po datumu prehoda na eurogotovino. Pri izračunu denarnih prihodkov za leto prehoda na eurogotovino je treba upoštevati ta „linearni debetni model“.

(7)

Ta sklep je povezan s Sklepom ECB/2010/29 (5), ki določa, da eurobankovce izdajajo ECB in NCB. Sklep ECB/2010/29 določa razdelitev eurobankovcev v obtoku nacionalnim centralnim bankam sorazmerno z njihovimi vplačanimi deleži v kapitalu ECB. Poleg tega dodeljuje Evropski centralni banki 8 % celotne vrednosti eurobankovcev v obtoku. Razdelitev eurobankovcev med članice Eurosistema povzroči nastanek stanj znotraj Eurosistema. Obrestovanje teh stanj znotraj Eurosistema iz naslova eurobankovcev v obtoku neposredno vpliva na prihodek vsake članice Eurosistema, zato ga je treba urediti s tem sklepom. Prihodek, ki ga ustvarja ECB zaradi obrestovanja njenih terjatev znotraj Eurosistema do NCB v zvezi z njenim deležem eurobankovcev v obtoku, bi se načeloma moral razdeliti med NCB v skladu s Sklepom ECB/2014/57 (6), sorazmerno z njihovimi deleži v ključu vpisanega kapitala v poslovnem letu, v katerem nastane.

(8)

Neto stanje terjatev in obveznosti znotraj Eurosistema iz naslova eurobankovcev v obtoku se mora obrestovati z uporabo objektivnega merila, ki opredeljuje strošek denarja. V tem smislu se šteje kot ustrezna obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja, ki jo uporablja Eurosistem v svojih avkcijah za operacije glavnega refinanciranja.

(9)

Neto obveznosti znotraj Eurosistema iz naslova eurobankovcev v obtoku bi morale biti vključene v obveznostno osnovo za potrebe izračunavanja denarnih prihodkov NCB v skladu s členom 32.2 Statuta ESCB, saj so enakovredne bankovcem v obtoku. Poravnava obresti na stanja znotraj Eurosistema iz naslova eurobankovcev v obtoku bo zato povzročila porazdelitev znatnega zneska denarnih prihodkov Eurosistema med NCB, sorazmerno z njihovimi vplačanimi deleži v kapitalu ECB. Ta stanja znotraj Eurosistema je treba prilagoditi, da se omogoči postopna prilagoditev bilanc stanja in izkazov poslovnega izida NCB. Prilagoditve bi morale temeljiti na vrednosti bankovcev v obtoku vsake NCB v obdobju pred uvedbo eurobankovcev. Te prilagoditve bi se morale uporabljati vsako leto v skladu z ustaljeno formulo največ pet let od tedaj.

(10)

Prilagoditve stanj znotraj Eurosistema iz naslova eurobankovcev v obtoku so bile izračunane zato, da se izravnajo kakršne koli znatne spremembe prihodkovnega položaja NCB zaradi uvedbe eurobankovcev in naknadne razporeditve denarnih prihodkov.

(11)

Splošna pravila, določena v členu 32 Statuta ESCB, se uporabljajo tudi za prihodek, ki nastane zaradi odpisa iz obtoka vzetih eurobankovcev.

(12)

Člen 32.5 Statuta ESCB določa, da se vsota denarnih prihodkov NCB porazdeli med njih sorazmerno z njihovimi vplačanimi deleži v kapitalu ECB. V skladu s členom 32.7 Statuta ESCB je Svet ECB pristojen za sprejetje vseh drugih ukrepov, ki so potrebni za uporabo člena 32. To vključuje pristojnost Sveta ECB, da pri odločanju o razporeditvi prihodka, ki nastane zaradi odpisa iz obtoka vzetih eurobankovcev, upošteva druge dejavnike. V tem okviru je treba v skladu z načeli enake obravnave in pravičnosti upoštevati obdobje, v katerem so bili izdani iz obtoka vzeti eurobankovci. Ključ za razporeditev tega posebnega prihodka mora zato odražati tako ustrezni delež v kapitalu ECB kakor tudi dolžino faze izdajanja.

(13)

Jemanje eurobankovcev iz obtoka je treba urediti s posebnimi sklepi, sprejetimi na podlagi člena 5 Sklepa ECB/2003/4 (7).

(14)

Za nakupe v skladu s Sklepom ECB/2009/16 (8), Sklepom ECB/2011/17 (9) in Sklepom Evropske centralne banke (EU) 2015/774 (ECB/2015/10) (10), ki navaja nakupe dolžniških instrumentov, ki jih izdajo centralna, regionalna in lokalna država in priznane agencije, ter nadomestnih dolžniških instrumentov, ki jih izdajo javne nefinančne družbe, bi se moralo šteti, da ustvarjajo prihodek po referenčni obrestni meri –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tem sklepu:

(a)

„NCB“ pomeni nacionalno centralno banko države članice, katere valuta je euro;

(b)

„kreditna institucija“ pomeni: (a) kreditno institucijo v smislu člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (11), ki je pod nadzorom pristojnega organa, ali (b) drugo kreditno institucijo v smislu člena 123(2) Pogodbe, ki je predmet pregleda, ki je po standardu primerljiv nadzoru pristojnega organa;

(c)

„obveznostna osnova“ pomeni znesek ustreznih obveznosti v bilanci stanja vsake NCB, določen v skladu s Prilogo I k temu sklepu;

(d)

„datum prehoda na eurogotovino“ pomeni datum, ko eurobankovci in eurokovanci postanejo zakonito plačilno sredstvo v državi članici, katere valuta je euro;

(e)

„leto prehoda na eurogotovino“ pomeni obdobje 12 mesecev, ki začne teči na datum prehoda na eurogotovino;

(f)

„stanja znotraj Eurosistema iz naslova eurobankovcev v obtoku“ pomenijo terjatve in obveznosti, ki nastanejo med posamezno NCB in ECB ter med posamezno NCB in drugimi NCB zaradi uporabe člena 4 Sklepa ECB/2010/29;

(g)

„ključ vpisanega kapitala“ pomeni v odstotkih izražene deleže NCB v vpisanem kapitalu ECB, dobljene tako, da se za NCB uporabijo ponderji v ključu iz člena 29.1 Statuta ESCB, ki veljajo v zadevnem poslovnem letu;

(h)

„iz obtoka vzeti eurobankovci“ pomenijo eurobankovce katerega koli tipa ali serije, ki so bili vzeti iz obtoka s sklepom Sveta ECB, sprejetim na podlagi člena 5 Sklepa ECB/2003/4;

(i)

„faza izdajanja“ pomeni v zvezi z določenim tipom ali serijo eurobankovcev obdobje, ki se začne na datum, ko se v obveznostno osnovo zabeleži prva izdaja eurobankovcev tega tipa ali serije, in konča na datum, ko se v obveznostno osnovo zabeleži zadnja izdaja eurobankovcev tega tipa ali serije;

(j)

„referenčna obrestna mera“ pomeni zadnjo razpoložljivo mejno obrestno mero, ki jo uporabi Eurosistem v svojih avkcijah za operacije glavnega refinanciranja v skladu s členom 6 Smernice (EU) 2015/510 Evropske centralne banke (ECB/2014/60) (12). Kadar se za poravnavo na isti dan izvaja več kot ena operacija glavnega refinanciranja, se uporabi navadno povprečje mejnih obrestnih mer operacij, ki se izvajajo vzporedno;

(k)

„sredstva za posebno označitev“ pomenijo znesek sredstev, ki jih ima posamezna NCB v bilanci stanja nasproti obveznostni osnovi, določen v skladu s Prilogo II k temu sklepu;

(l)

„referenčno obdobje“ pomeni obdobje 24 mesecev, ki začne teči 30 mesecev pred datumom prehoda na eurogotovino;

(m)

„referenčni dnevni devizni tečaj“ pomeni referenčni dnevni devizni tečaj, ki temelji na rednem dnevnem postopku usklajevanja med centralnimi bankami znotraj in zunaj Evropskega sistema centralnih bank, ki se običajno opravi ob 14.15 po srednjeevropskem času (13);

(n)

„odpisati“ pomeni odstraniti iz obtoka vzete eurobankovce iz bilančne postavke „bankovci v obtoku“;

(o)

„ključ za izdajanje“ pomeni povprečni ključ vpisanega kapitala v fazi izdajanja določenega tipa ali serije iz obtoka vzetih eurobankovcev;

(p)

„harmonizirana bilanca stanja“ (HBS) pomeni harmonizirano bilanco stanja, kakor je določena v Prilogi VIII k Smernici (EU) 2016/2249 Evropske centralne banke (ECB/2016/34) (14).

Člen 2

Stanja znotraj Eurosistema iz naslova eurobankovcev v obtoku

1.   Stanja znotraj Eurosistema iz naslova eurobankovcev v obtoku se izračunavajo mesečno in evidentirajo v poslovnih knjigah ECB in NCB prvi delovni dan v mesecu z valuto zadnjega delovnega dne predhodnega meseca.

Ko država članica sprejme euro, se stanja znotraj Eurosistema iz naslova eurobankovcev v obtoku, izračunana v skladu s prvim pododstavkom, evidentirajo v poslovnih knjigah ECB in NCB z valuto na datum prehoda na eurogotovino.

Stanja znotraj Eurosistema iz naslova eurobankovcev v obtoku se za obdobje od 1. januarja do 31. januarja prvega leta, v katerem se uporabi posamezna petletna uskladitev v skladu s členom 29.3 Statuta ESCB, izračunajo iz stanj iz naslova vseh eurobankovcev v obtoku na 31. december predhodnega leta z uporabo spremenjenega ključa vpisanega kapitala.

2.   Stanja znotraj Eurosistema iz naslova eurobankovcev v obtoku, vključno s stanji, ki izhajajo iz uporabe člena 4 tega sklepa, se obrestujejo po referenčni obrestni meri.

3.   Obresti iz odstavka 2 se poravnajo četrtletno s plačili prek sistema TARGET2.

Člen 3

Metoda merjenja denarnih prihodkov

1.   Znesek denarnih prihodkov se za vsako NCB določi z merjenjem dejanskega prihodka, ki izvira iz sredstev za posebno označitev, evidentiranih v njenih poslovnih knjigah. Kot izjema od tega:

(a)

se šteje, da zlato ne ustvarja prihodka;

(b)

se šteje, da naslednje ustvarja denarni prihodek po referenčni obrestni meri:

(i)

vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike v skladu s Sklepom ECB/2009/16;

(ii)

vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike v skladu s Sklepom ECB/2011/17;

(iii)

dolžniški instrumenti, ki jih izdajo centralna, regionalna in lokalna država in priznane agencije, ter nadomestni dolžniški instrumenti, ki jih izdajo javne nefinančne družbe, ki so v imetju za namene denarne politike v skladu s Sklepom (EU) 2015/774 (ECB/2015/10).

2.   Kadar je vrednost sredstev NCB za posebno označitev višja ali nižja od vrednosti njene obveznostne osnove, se razlika poravna tako, da se vrednost razlike obrestuje po referenčni obrestni meri.

Člen 4

Prilagoditve stanj znotraj Eurosistema

1.   Za potrebe izračunavanja denarnih prihodkov se stanja znotraj Eurosistema iz naslova eurobankovcev v obtoku za vsako NCB prilagodijo s kompenzacijskim zneskom, ki se določi po naslednji formuli:

 

C = (K – A) × S

kjer velja:

C

je kompenzacijski znesek,

K

je za vsako NCB znesek v eurih, ki se izračuna iz povprečne vrednosti bankovcev v obtoku v referenčnem obdobju z uporabo ključa vpisanega kapitala, pri čemer se znesek bankovcev v obtoku, denominiranih v nacionalni valuti države članice, ki sprejme euro, preračuna v eure po referenčnem dnevnem deviznem tečaju v referenčnem obdobju,

A

je za vsako NCB povprečna vrednost v eurih, ki jo imajo bankovci v obtoku v referenčnem obdobju, preračunana v eure po referenčnem dnevnem deviznem tečaju v referenčnem obdobju,

S

je naslednji koeficient za vsako poslovno leto, z začetkom na datum prehoda na eurogotovino:

Poslovno leto

Koeficient

Leto prehoda na eurogotovino

1

Leto prehoda na eurogotovino plus eno leto

0,8606735

Leto prehoda na eurogotovino plus dve leti

0,7013472

Leto prehoda na eurogotovino plus tri leta

0,5334835

Leto prehoda na eurogotovino plus štiri leta

0,3598237

Leto prehoda na eurogotovino plus pet let

0,1817225

2.   Vsota kompenzacijskih zneskov NCB mora biti enaka nič.

3.   Kompenzacijski zneski se izračunajo vsakokrat, ko država članica sprejme euro ali se spremeni ključ vpisanega kapitala ECB.

4.   Ko NCB vstopi v Eurosistem, se njen kompenzacijski znesek razporedi drugim NCB sorazmerno z njihovimi deleži v ključu vpisanega kapitala in z obrnjenim predznakom (+/–) ter se doda vsem kompenzacijskim zneskom, ki zanje že veljajo.

5.   Kompenzacijski zneski in računovodske vknjižbe za izenačitev teh kompenzacijskih zneskov se evidentirajo na posebnih računih za transakcije znotraj Eurosistema v poslovnih knjigah vsake NCB z valuto na datum prehoda na eurogotovino in enakim datumom valute v vsakem naslednjem letu obdobja prilagoditve. Računovodske vknjižbe za izenačitev kompenzacijskih zneskov se ne obrestujejo.

6.   Z odstopanjem od odstavka 1 se ob pojavu posebnih primerov, povezanih s spremembami v obtoku bankovcev, kakor so določeni v Prilogi III k temu sklepu, stanja znotraj Eurosistema iz naslova eurobankovcev v obtoku za vsako NCB prilagodijo v skladu z določbami navedene priloge.

7.   Prilagoditve stanj znotraj Eurosistema, določene v tem členu, se prenehajo uporabljati prvi dan šestega leta po zadevnem letu prehoda na eurogotovino.

Člen 5

Izračun in razporeditev denarnih prihodkov

1.   ECB dnevno izračuna denarne prihodke za vsako NCB. Izračun temelji na računovodskih podatkih, ki jih NCB sporočajo ECB. ECB četrtletno obvešča NCB o kumulativnih zneskih.

2.   Znesek denarnih prihodkov vsake NCB se prilagodi za znesek obračunanih, plačanih ali prejetih obresti za obveznosti, ki so vključene v obveznostno osnovo, in v skladu s katerim koli sklepom Sveta ECB na podlagi drugega pododstavka člena 32.4 Statuta ESCB.

3.   Razporeditev vsote denarnih prihodkov vsake NCB v sorazmerju s ključem vpisanega kapitala se opravi ob koncu vsakega poslovnega leta.

Člen 6

Izračun in razporeditev prihodka, ki izhaja iz odpisa eurobankovcev

1.   Iz obtoka vzeti eurobankovci ostanejo del obveznostne osnove, dokler se ne zamenjajo ali odpišejo, kar od tega se zgodi prej.

2.   Svet ECB se lahko odloči, da odpiše iz obtoka vzete eurobankovce, pri čemer mora določiti datum odpisa in skupni znesek rezervacij, ki jih je treba oblikovati za tiste iz obtoka vzete eurobankovce, za katere se še pričakuje, da bodo zamenjani.

3.   Iz obtoka vzeti eurobankovci se odpišejo na naslednji način:

(a)

na datum odpisa se postavka „bankovci v obtoku“ v bilancah stanja ECB in NCB zmanjša za skupni znesek iz obtoka vzetih eurobankovcev, ki so še vedno v obtoku. Za ta namen se dejanski zneski iz obtoka vzetih eurobankovcev, ki so bili dani v obtok, prilagodijo na sorazmerne zneske, izračunane v skladu s ključem za izdajanje, razlike pa se poravnajo med ECB in NCB;

(b)

prilagojeni znesek iz obtoka vzetih eurobankovcev se odpiše iz bilančne postavke „bankovci v obtoku“ v izkaz poslovnega izida NCB;

(c)

vsaka NCB oblikuje rezervacije za iz obtoka vzete eurobankovce, za katere se še pričakuje, da bodo zamenjani. Te rezervacije morajo biti enake deležu zadevne NCB v skupnem znesku rezervacij, izračunanem z uporabo ključa za izdajanje.

4.   Iz obtoka vzeti eurobankovci, ki se zamenjajo po datumu odpisa, se evidentirajo v poslovnih knjigah tiste NCB, ki jih je sprejela. Pritok iz obtoka vzetih eurobankovcev se prerazdeli med NCB najmanj enkrat letno ob uporabi ključa za izdajanje, razlike pa se poravnajo med njimi. Vsaka NCB pobota sorazmerni znesek s svojimi rezervacijami ali, če pritok presega rezervacije, evidentira ustrezen odhodek v svojem izkazu poslovnega izida.

5.   Svet ECB letno pregleduje skupni znesek rezervacij.

Člen 7

Razveljavitev

1.   Sklep ECB/2010/23 se razveljavi.

2.   Sklicevanja na razveljavljeni sklep se štejejo kot sklicevanja na ta sklep.

Člen 8

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati 31. decembra 2016.

V Frankfurtu na Majni, 3. novembra 2016

Predsednik ECB

Mario DRAGHI


(1)  Sklep ECB/2010/23 z dne 25. novembra 2010 o razporeditvi denarnih prihodkov nacionalnih centralnih bank držav članic, katerih valuta je euro (UL L 35, 9.2.2011, str. 17).

(2)  Glej Prilogo IV.

(3)  Uredba Sveta (ES) št. 974/98 z dne 3. maja 1998 o uvedbi eura (UL L 139, 11.5.1998, str. 1).

(4)  Smernica ECB/2006/9 z dne 14. julija 2006 o nekaterih pripravah za prehod na eurogotovino ter o preddobavi in posredni preddobavi eurobankovcev in eurokovancev zunaj euroobmočja (UL L 207, 28.7.2006, str. 39).

(5)  Sklep ECB/2010/29 z dne 13. decembra 2010 o izdajanju eurobankovcev (UL L 35, 9.2.2011, str. 26).

(6)  Sklep ECB/2014/57 z dne 15. decembra 2014 o vmesni razdelitvi prihodka Evropske centralne banke (UL L 53, 25.2.2015, str. 24).

(7)  Sklep ECB/2003/4 z dne 20. marca 2003 o apoenih, specifikacijah, reprodukciji, zamenjavi in jemanju eurobankovcev iz obtoka (UL L 78, 25.3.2003, str. 16).

(8)  Sklep ECB/2009/16 z dne 2. julija 2009 o izvajanju programa nakupa kritih obveznic (UL L 175, 4.7.2009, str. 18).

(9)  Sklep ECB/2011/ z dne 3. novembra 2011 o izvajanju drugega programa nakupa kritih obveznic (UL L 297, 16.11.2011, str. 70).

(10)  Sklep Evropske centralne banke (EU) 2015/774 z dne 4. marca 2015 o programu nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih (ECB/2015/10) (UL L 121, 14.5.2015, str. 20).

(11)  Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(12)  Smernica Evropske centralne banke (EU) 2015/510 z dne 19. decembra 2014 o izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (Smernica o splošni dokumentaciji) (ECB/2014/60) (UL L 91, 2.4.2015, str. 3).

(13)  Srednjeevropski čas upošteva spremembo na srednjeevropski poletni čas.

(14)  Smernica (EU) 2016/2249 Evropske centralne banke z dne 3. novembra 2016 o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank (ECB/2016/34) (glej str. 37 tega Uradnega lista).


PRILOGA I

SESTAVA OBVEZNOSTNE OSNOVE

A.

Obveznostna osnova vključuje izključno naslednje postavke:

1.

Bankovci v obtoku

Za potrebe te priloge za vsako nacionalno centralno banko (NCB), ki vstopi v Eurosistem, v letu prehoda na eurogotovino „bankovci v obtoku“:

(a)

vključujejo bankovce, ki jih izda NCB in so denominirani v njeni nacionalni denarni enoti, in

(b)

se morajo znižati za vrednost neobrestovanih posojil, ki se nanašajo na preddobavljene eurobankovce, ki še niso bili knjiženi v breme (del postavke sredstev 6 v harmonizirani bilanci stanja (HBS)).

Po zadevnem letu prehoda na eurogotovino pomenijo „bankovci v obtoku“ za vsako NCB bankovce, denominirane v eurih, vsi drugi bankovci pa so izključeni.

Če je datum prehoda na eurogotovino dan, ko je sistem TARGET2 zaprt, je obveznost NCB, ki izhaja iz eurobankovcev, preddobavljenih v skladu s Smernico ECB/2006/9 in prispelih v obtok pred datumom prehoda na eurogotovino, del obveznostne osnove (kot del korespondenčnih računov v postavki obveznosti 10.4 v HBS), dokler obveznost ne postane del obveznosti znotraj Eurosistema, ki izhajajo iz transakcij prek sistema TARGET2.

2.

Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami denarne politike in denominirane v eurih, kar vključuje vse naslednje:

(a)

tekoče račune, kar vključuje obvezne rezerve v skladu s členom 19.1 Statuta ESCB (postavka obveznosti 2.1 v HBS);

(b)

zneske v depozitu v okviru Eurosistemove odprte ponudbe mejnega depozita (postavka obveznosti 2.2 v HBS);

(c)

vezani depoziti (postavka obveznosti 2.3 v HBS);

(d)

obveznosti iz naslova povratnih operacij finega uravnavanja (postavka obveznosti 2.4 v HBS);

(e)

depoziti v povezavi s pozivi h kritju (postavka obveznosti 2.5 v HBS).

3.

Obveznosti iz naslova depozitov do nasprotnih strank Eurosistema, ki ne izpolnijo svojih obveznosti, ki so bile prerazvrščene iz postavke obveznosti 2.1 v HBS.

4.

Obveznosti NCB znotraj Eurosistema, ki izhajajo iz izdaje dolžniških certifikatov ECB v skladu s členom 13 Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) (postavka obveznosti 10.2 v HBS).

5.

Neto obveznosti znotraj Eurosistema iz naslova eurobankovcev v obtoku, vključno z obveznostmi, ki izhajajo iz uporabe člena 4 tega sklepa (del postavke obveznosti 10.3 v HBS).

6.

Neto obveznosti znotraj Eurosistema, ki izhajajo iz transakcij prek sistema TARGET2, obrestovane po referenčni obrestni meri (del postavke obveznosti 10.4 v HBS).

7.

Obračunane obresti, ki jih vsaka NCB evidentira ob koncu četrtletja za obveznosti iz naslova denarne politike z zapadlostjo enega leta ali več (del postavke obveznosti 12.2 v HBS).

8.

Obveznosti do ECB, ki krijejo terjatev iz naslova pogodb o zamenjavi med ECB in centralno banko zunaj Eurosistema ter ustvarjajo neto prihodek za Eurosistem (del zabilančnih obveznosti).

B.

Znesek obveznostne osnove se za vsako NCB izračuna v skladu s harmoniziranimi računovodskimi načeli in pravili, določenimi v Smernici (EU) 2016/2249 (ECB/2016/34).


PRILOGA II

SREDSTVA ZA POSEBNO OZNAČITEV

A.

Sredstva za posebno označitev vključujejo izključno naslednje postavke:

1.

Posojila kreditnim institucijam euroobmočja, povezana z operacijami denarne politike, denominirana v eurih (postavka sredstev 5 v harmonizirani bilanci stanja (HBS)).

2.

Vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike (del postavke sredstev 7.1 v HBS).

3.

Terjatve znotraj Eurosistema, enakovredne prenosu deviznih rezerv razen zlata na ECB v skladu s členom 30 Statuta ESCB (del postavke sredstev 9.2 v HBS).

4.

Neto terjatve znotraj Eurosistema iz naslova eurobankovcev v obtoku, vključno s terjatvami, ki izhajajo iz uporabe člena 4 tega sklepa (del postavke sredstev 9.4 v HBS).

5.

Neto terjatve znotraj Eurosistema, ki izhajajo iz transakcij prek sistema TARGET2, obrestovane po referenčni obrestni meri (del postavke sredstev 9.5 v HBS).

6.

Zlato, vključno s terjatvami v zvezi z zlatom, prenesenim na ECB, v znesku, ki dovoljuje vsaki NCB, da posebej označi del svojega zlata, ki ustreza delu celotne količine zlata, ki ga posebej označijo vse NCB, glede na njen delež v ključu vpisanega kapitala (postavka sredstev 1 in del postavke sredstev 9.2 v HBS).

Za potrebe tega sklepa se zlato vrednoti na podlagi cene zlata v eurih za unčo z dne 31. decembra 2002.

7.

Terjatve, ki izhajajo iz eurobankovcev, preddobavljenih v skladu s Smernico ECB/2006/9 in prispelih v obtok pred datumom prehoda na eurogotovino (do datuma prehoda na eurogotovino del postavke sredstev 4.1 v HBS, po tem pa del korespondenčnih računov v postavki sredstev 9.5 v HBS), vendar samo, dokler take terjatve ne postanejo del terjatev znotraj Eurosistema, ki izhajajo iz transakcij prek sistema TARGET2.

8.

Neporavnane terjatve, ki izhajajo iz neizpolnjenih obveznosti nasprotnih strank Eurosistema v okviru kreditnih poslov Eurosistema, in/ali finančno premoženje ali terjatve v razmerju do tretjih oseb, prisvojene in/ali pridobljene v okviru izvršitve zavarovanja, ki so ga predložile nasprotne stranke Eurosistema, ki ne izpolnijo svojih obveznosti, v okviru kreditnih poslov Eurosistema, prerazvrščene iz postavke sredstev 5 v HBS (del postavke sredstev 11.6 v HBS).

9.

Obračunane obresti, ki jih vsaka NCB evidentira ob koncu četrtletja za sredstva iz naslova denarne politike z zapadlostjo enega leta ali več (del postavke sredstev 11.5 v HBS).

10.

Terjatve do nasprotnih strank v euroobmočju iz naslova pogodb o zamenjavi med ECB in centralno banko zunaj Eurosistema, ki ustvarjajo neto prihodek za Eurosistem (del postavke sredstev 3.1 v HBS).

B.

Vrednost sredstev za posebno označitev se za vsako NCB izračuna v skladu s harmoniziranimi računovodskimi načeli in pravili, določenimi v Smernici (EU) 2016/2249 (ECB/2016/34).


PRILOGA III

A.   Prva posebna prilagoditev

Če je povprečna skupna vrednost bankovcev v obtoku v letu prehoda na eurogotovino nižja od povprečne skupne vrednosti v eurih, ki jo imajo bankovci v obtoku v referenčnem obdobju (vključno z bankovci, denominiranimi v nacionalni valuti države članice, ki je sprejela euro, in preračunanimi v eure po referenčnem dnevnem deviznem tečaju v referenčnem obdobju), se koeficient „S“, ki se uporablja za leto prehoda na eurogotovino v skladu s členom 4(1), zniža z veljavnostjo za nazaj v enakem razmerju, kot se je zmanjšalo skupno povprečje bankovcev v obtoku.

Koeficient po znižanju ne sme biti nižji od 0,8606735. Če se uporabi to odstopanje, je treba četrtino dobljenega zmanjšanja kompenzacijskih zneskov NCB (C), ki se uporabijo v letu prehoda na eurogotovino, prišteti h kompenzacijskim zneskom posameznih NCB, ki se uporabijo v drugem do petem letu po letu prehoda na eurogotovino v skladu s členom 4(1).

B.   Druga posebna prilagoditev

Če NCB, za katere je kompenzacijski znesek iz člena 4(1) pozitiven, plačajo neto obresti na stanja znotraj Eurosistema iz naslova eurobankovcev v obtoku, zaradi katerih, ko se prištejejo postavki, „neto rezultat združevanja denarnih prihodkov“ v njihovih bilancah uspeha ob koncu leta, nastane neto odhodek, se koeficient „S“, ki se uporablja za leto prehoda na eurogotovino v skladu s členom 4(1), zniža, kolikor je potrebno za odpravo tega stanja.

Koeficient po znižanju ne sme biti nižji od 0,8606735. Če se uporabi to odstopanje, se četrtina dobljenega zmanjšanja kompenzacijskih zneskov NCB (C), ki se uporabljajo v letu prehoda na eurogotovino, prišteje h kompenzacijskim zneskom posameznih NCB, ki se uporabljajo v drugem do petem letu po letu prehoda na eurogotovino v skladu s členom 4(1).


PRILOGA IV

RAZVELJAVLJENI SKLEP S SEZNAMOM NAKNADNIH SPREMEMB

Sklep ECB/2010/23

UL L 35, 9.2.2011, str. 17.

Sklep ECB/2011/18

UL L 319, 2.12.2011, str. 116.

Sklep ECB/2014/24

UL L 117, 7.6.2014, str. 168.

Sklep ECB/2014/56

UL L 53, 25.2.2015, str. 21.

Sklep ECB/2015/37

UL L 313, 28.11.2015, str. 42.


Top