EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52014AB0010

Mnenje Evropske centralne banke z dne 5. februarja 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o medbančnih provizijah za kartične plačilne transakcije (CON/2014/10)

OJ C 193, 24.6.2014, p. 2–18 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

24.6.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 193/2


MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 5. februarja 2014

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o medbančnih provizijah za kartične plačilne transakcije

(CON/2014/10)

2014/C 193/02

Uvod in pravna podlaga

Evropska centralna banka (ECB) je dne 31. oktobra 2013 prejela zahtevo Sveta za mnenje o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o medbančnih provizijah za kartične plačilne transakcije (1) (v nadaljnjem besedilu: predlagana uredba).

Pristojnost ECB, da poda mnenje, izhaja iz členov 127(4) in 282(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije, saj predlagana uredba vsebuje določbe, ki vplivajo na naloge Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), da podpira nemoteno delovanje plačilnih sistemov in prispeva k nemotenemu vodenju politik glede stabilnosti finančnega sistema, kakor je navedeno v četrti alinei člena 127(2) in členu 127(5) Pogodbe. V skladu s prvim stavkom člena 17.5 Poslovnika Evropske centralne banke je to mnenje sprejel Svet ECB.

Splošne pripombe

1.

Predlagana uredba določa enotne tehnične in poslovne zahteve za transakcije s plačilnimi karticami, izvedene v Evropski uniji, pri čemer imata ponudnik plačilnih storitev plačnika in ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila sedež znotraj Unije. Predlagana uredba ima dva dela. Prvi del določa omejitev višine medbančnih provizij (2) za transakcije s potrošniškimi debetnimi karticami na največ 0,20 % vrednosti transakcije in omejitev za transakcije s potrošniškimi kreditnimi karticami na največ 0,30 % vrednosti transakcije, ki bosta veljali za domače in čezmejne transakcije (3) po izteku različnih prehodnih obdobij (4). Iz zahtev prvega dela predlagane uredbe so izvzete transakcije s komercialnimi karticami, transakcije s karticami, ki so jih izdale tristranske kartične sheme, in dvigi gotovine na bankomatih.

2.

Drugi del predlagane uredbe določa poslovna pravila in druge tehnične zahteve, ki bodo veljale za vse kategorije kartičnih plačilnih transakcij. Najpomembnejše so ločevanje kartičnih shem in obdelovalcev (5), spremembe v uporabi pravila spoštovanja vseh kartic (6) ter prepoved pravil, ki ovirajo ali preprečujejo povezovanje blagovnih znamk (7). Predlagana uredba vsebuje tudi novo pravilo, da morajo licence, ki jih kartične sheme podeljujejo za namene izdajanja ali pridobivanja, zajemati celotno ozemlje Unije, ter pravila za večjo preglednost v zvezi s provizijami za trgovce (zaračunavanje neenotnih nadomestil) in prepoved določb proti usmerjanju v licenčnih pogodbah (8). Vsebuje tudi nova pravila za boljšo preglednost struktur nadomestil, kot je prepoved kakršnega koli pravila, ki trgovcem preprečuje, da bi svojim strankam razkrili nadomestila, ki jih plačujejo pridobiteljem, in zahtevo za ponudnike plačilnih storitev pridobitelje, da zagotovijo vsaj mesečne izpiske nadomestil, zaračunanih trgovcem, v katerih navedejo nadomestila, ki jih trgovci plačajo vsak mesec, za vsako kategorijo kartice in vsako posamezno blagovno znamko, za katero pridobitelj zagotavlja storitve pridobivanja.

3.

ECB pozdravlja dejstvo, da predlagana uredba določa skupna pravila o medbančnih provizijah na ravni Unije ter tudi enotna poslovna pravila in tehnične zahteve za kartične plačilne transakcije. Predlogi so na splošno skladni z dosedanjimi stališči Eurosistema. Plačilne kartice so najpogosteje uporabljeni elektronski plačilni instrumenti pri maloprodajnih nakupih in tako predstavljajo velik delež plačilnih transakcij v Uniji. Kljub temu pa so medbančne provizije trenutno večinoma neregulirane in se zato med državami članicami močno razlikujejo. Uvedba skupnih pravil bi morala prispevati k dokončnem oblikovanju notranjega trga za plačila in podpreti vzpostavitev enotnega območja plačil v eurih (SEPA). Nova pravila imajo močan konkurenčni vidik, morala pa bi tudi zmanjšati razdrobljenost trga in ustvariti enake konkurenčne pogoje, kar bo obstoječim udeležencem olajšalo konkuriranje na trgu, novim ponudnikom pa vstop na trg kartičnih plačil, s tem pa vodilo v večjo učinkovitost in uporabo elektronskih plačilnih instrumentov na splošno.

Posebne pripombe

1.   Opredelitev pojmov

Opredelitve pojmov v predlagani uredbi (9) so do določene mere skladne, vendar ne v celoti, z opredelitvami v predlogu druge direktive o plačilnih storitvah (v nadaljnjem besedilu: predlagana druga direktiva o plačilnih storitvah) (10) in Uredbi (EU) št. 260/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (11). Koristno je, če so opredelitve konceptov, ki se pojavljajo v tesno povezanih pravnih aktih Unije, podobne, da preprečijo napačno dojemanje in pripomorejo k razumevanju pravnega okvira s strani državljanov. Zato ECB meni, da bi bilo treba opredelitve več ključnih pojmov, kot so plačilni nalog, ponudnik plačilnih storitev in plačilna transakcija, dodatno uskladiti s tistimi v predlagani drugi direktivi o plačilnih storitvah. Poleg tega sta si predlagani opredelitvi pojmov „kartična plačilna transakcija“ in „transakcija s plačilno kartico“ zelo podobni. ECB zato predlaga, da se združita v eno opredelitev. Priloga k temu mnenju vsebuje več dodatnih tehničnih pripomb glede opredelitev pojmov.

2.   Druge določbe

2.1

ECB pozdravlja večjo jasnost v zvezi z medbančnimi provizijami. Vendar pa bi bili v primeru, da se omejitve višine medbančnih provizij za čezmejne transakcije uvedejo prej kot omejitve višine medbančnih provizij za nacionalne transakcije, lahko v slabšem položaju mali nacionalni pridobitelji kartic, saj ne bodo mogli konkurirati tujim pridobiteljem, ki bodo imeli koristi od nastalih nižjih medbančnih provizij za čezmejne transakcije. ECB zato predlaga, da se te omejitve uvedejo istočasno.

2.2

ECB podpira predlog, da se v primeru več blagovnih znamk na kartici (souporaba blagovnih znamk) izbira blagovne znamke opravi na prodajnem mestu (12). Hkrati so lahko plačniki spodbujeni k izbiri blagovnih znamk kartic, ki jim prinašajo dodatne ugodnosti, kot so programi nagrajevanja, kar lahko posledično vodi k večji uporabi dragih blagovnih znamk kartic. V tej zvezi ECB predlaga, da bi bila izbira določene blagovne znamke stvar medsebojnega dogovora med imetnikom kartice in trgovcem na prodajnem mestu.

2.3

ECB pozdravlja prepoved pravil, ki trgovce silijo k sprejemanju vseh kartic določene blagovne znamke, vendar pa je zaskrbljena glede odstopanja, ki pravi, da bi bilo treba trgovcem naložiti obveznost, da sprejmejo druge plačilne instrumente iste blagovne znamke in/ali kategorije, za katere se uporablja enaka zakonsko določena medbančna provizija (13). Odločitev o tem, ali bo sprejemal kartice, in o tem, ali bo sprejemal posamezne blagovne znamke ali kartične produkte, ki se lahko sprejemajo v okviru določene sheme, bi morala biti poslovna odločitev trgovca.

2.4

ECB tudi predlaga, da se pojasni, da kartične sheme ne smejo diskriminirati obdelovalcev z uvajanjem poslovnih pravil, ki neupravičeno omejujejo interoperabilnost med obdelovalci.

2.5

Poleg tega bodo kartične sheme morda potrebovale nekaj dodatnega časa, da se prilagodijo novim zahtevam. Zato bi lahko preučili možnost prehodnega obdobja v zvezi z zahtevo po ločevanju (14).

2.6

Zaradi učinkovitosti ECB predlaga, da bi bil za zagotavljanje skladnosti z uredbo odgovoren samo en pristojni organ, vendar se zaveda, da bi bilo lahko to zaradi različnih nacionalnih ureditev v praksi težko izvedljivo.

Kadar ECB priporoča, da se predlagana uredba spremeni, so konkretni predlogi sprememb besedila s pripadajočimi pojasnili navedeni v Prilogi.

V Frankfurtu na Majni, 5. februarja 2014

Predsednik ECB

Mario DRAGHI


(1)  COM(2013) 550 final/2.

(2)  Glej poglavji II in III predlagane uredbe. Medbančne provizije so medbančna nadomestila, ki se običajno uporabljajo med ponudniki plačilnih storitev pridobitelji kartic in ponudniki plačilnih storitev izdajatelji kartic, ki pripadajo določeni kartični shemi. So glavni del nadomestil, ki jih ponudniki plačilnih storitev pridobitelji zaračunajo trgovcem za vsako kartično transakcijo.

(3)  Za čezmejne transakcije gre, kadar potrošniki uporabijo plačilne kartice v drugi državi članici ali kadar trgovec uporabi ponudnika plačilnih storitev pridobitelja v drugi državi članici.

(4)  Omejitve za čezmejne transakcije se bodo začele uporabljati dva meseca po začetku veljavnosti uredbe. Dve leti po začetku veljavnosti uredbe se bodo te omejitve začele uporabljati tudi za domače transakcije.

(5)  Kartične sheme in obdelovalci kartičnih plačil bi morali biti med seboj neodvisni v smislu pravne oblike, organizacije in odločanja.

(6)  To pravilo se nanaša na kartične sheme ali ponudnike plačilnih storitev, ki od trgovcev zahtevajo, da sprejmejo vse kartice določene blagovne znamke, kar pomeni, da trgovci ne morejo omejiti sprejemanja zgolj na določeno vrsto kartice. Člen 10 predlagane uredbe bi trgovcem omogočil, da sprejmejo samo eno kategorijo kartice posamezne blagovne znamke, in sicer s tem, ko ponudniku plačilnih storitev ali kartični shemi prepoveduje, da bi od trgovcev zahtevala, da sprejme več kategorij ali vse kategorije iste blagovne znamke. Poleg tega predlagana uredba uvaja zahtevo, ki trgovcem preprečuje diskriminacijo med karticami, za katere se uporablja enaka zakonsko določena medbančna provizija, tj. če trgovci sprejmejo debetno kartico ene blagovne znamke, bi morali sprejeti tudi debetne kartice vseh drugih blagovnih znamk.

(7)  To z drugimi besedami pomeni vključitev dveh ali več blagovnih znamk na kartični plačilni instrument.

(8)  Ponudnik plačilnih storitev ali kartična shema trgovcem ne sme preprečevati, da usmerjajo stranke k uporabi plačilnega instrumenta, ki mu dajejo prednost, ali da obveščajo stranke o medbančnih provizijah ali provizijah, ki se zaračunajo trgovcem.

(9)  Glej člen 2 predlagane uredbe.

(10)  Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o plačilnih storitvah na notranjem trgu, o spremembah direktiv 2002/65/ES, 2013/36/EU in 2009/110/ES ter o razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (COM(2013) 547 final).

(11)  Uredba (EU) št. 260/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o uvajanju tehničnih in poslovnih zahtev za kreditne prenose in direktne obremenitve v eurih in o spremembi Uredbe (ES) št. 924/2009 (UL L 94, 30.3.2012, str. 22).

(12)  Glej člen 8(5) predlagane uredbe.

(13)  Člen 10(1) in uvodna izjava 29 predlagane uredbe.

(14)  Glej člen 7 predlagane uredbe.


PRILOGA

Predlagane spremembe besedila

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Spremembe, ki jih predlaga ECB (1)

Sprememba 1

Uvodne izjave 15 do 17

„(15)

Ta uredba upošteva postopen pristop. Najprej je treba sprejeti ukrepe za olajšanje čezmejnega izdajanja in pridobivanja transakcij s plačilnimi karticami. Možnost, da trgovci izberejo pridobitelja zunaj svoje države članice (čezmejno pridobivanje), in uvedba najvišje dovoljene stopnje čezmejnih medbančnih provizij za čezmejno pridobljene transakcije bi morali zagotoviti potrebno pravno jasnost. Poleg tega bi morala biti veljavnost licenc za izdajanje ali pridobivanje plačilnih instrumentov znotraj Unije geografsko neomejena. Ti ukrepi bi olajšali nemoteno delovanje notranjega trga za kartična, spletna in mobilna plačila v korist potrošnikov in trgovcev na drobno.

(16)

Na podlagi enostranskih zavez, sprejetih v okviru postopkov o konkurenci, se veliko čezmejnih transakcij s plačilnimi karticami v Uniji že izvaja ob upoštevanju najvišjih dovoljenih medbančnih provizij, ki se uporabljajo v prvi fazi te uredbe. Zato bi morale določbe v zvezi s temi transakcijami začeti veljati hitro ter tako ustvariti možnosti za trgovce na drobno, da poiščejo cenejše storitve pridobivanja čez mejo, in domače bančne skupnosti ali sheme spodbuditi k znižanju nadomestil za pridobivanje.

(17)

V zvezi z domačimi transakcijami je nujno prehodno obdobje, da se ponudnikom plačilnih storitev in shemam zagotovi čas za prilagoditev novim zahtevam. Zato bi bilo treba po dveh letih od začetka veljavnosti te uredbe in, da se zagotovi vzpostavitev notranjega trga za kartična plačila, razširiti omejitve za medbančne provizije za transakcije s potrošniškimi karticami na vsa plačila, tako čezmejna kot domača.“

„(15)

Ta uredba upošteva postopen pristop. Najprej je treba sprejeti ukrepe za olajšanje čezmejnega izdajanja in pridobivanja transakcij s plačilnimi karticami. Možnost, da trgovci izberejo pridobitelja zunaj svoje države članice (čezmejno pridobivanje), in uvedba najvišje dovoljene stopnje čezmejnih medbančnih provizij za čezmejno pridobljene transakcije bi morali zagotoviti potrebno pravno jasnost. Poleg tega bi morala biti in zagotavljanje veljavnosti licenc za izdajanje ali pridobivanje plačilnih instrumentov brez geografskih omejitev znotraj Unije geografsko neomejena. Ti ukrepi bi olajšala nemoteno delovanje notranjega trga za kartična, spletna in mobilna plačila v korist potrošnikov in trgovcev na drobno.

(16)

Na podlagi enostranskih zavez, sprejetih v okviru postopkov o konkurenci, se veliko čezmejnih transakcij s plačilnimi karticami v Uniji in tudi del nacionalnih transakcij v nekaterih državah članicah že izvaja ob upoštevanju najvišjih dovoljenih medbančnih provizij, ki se uporabljajo v prvi fazi te uredbe tej uredbi. Zato bi morale določbe v zvezi s temi transakcijami začeti veljati hitro ter tako ustvariti možnosti za trgovce na drobno, da poiščejo cenejše storitve pridobivanja čez mejo, in domače bančne skupnosti ali sheme spodbuditi k znižanju nadomestil za pridobivanje.

(17)

V zvezi z domačimi transakcijami je nujno prehodno obdobje, da se ponudnikom plačilnih storitev in shemam zagotovi čas za prilagoditev novim zahtevam. Zato bi bilo treba po dveh letih se zdi, da prehodno obdobje dveh let od začetka veljavnosti te uredbe zadostuje in, da se zagotovi vzpostavitev notranjega trga za kartična plačila, razširiti omejitve za medbančne provizije za transakcije s potrošniškimi karticami na vsa plačila, tako čezmejna kot domača.“

Pojasnilo

S predlaganim obdobjem 22 mesecev med uvedbo omejitev višine medbančnih provizij za čezmejne in nacionalne transakcije bi lahko postavili male nacionalne pridobitelje kartic v slabši položaj, saj ti ne bi mogli konkurirati tujim pridobiteljem, ki bi imeli koristi od nižjih medbančnih provizij za čezmejne transakcije. Zato bi bil za uvedbo omejitev višine medbančnih provizij primernejši skupen datum; v zvezi s predlaganim časovnim okvirom pa je ECB neopredeljena.

Sprememba 2

Uvodna izjava 24

„(24)

Potrošniki običajno niso seznanjeni z nadomestili, ki jih trgovci plačujejo za plačilni instrument, ki ga uporabljajo. Hkrati lahko razne spodbujevalne prakse, ki jih uporabljajo ponudniki plačilnih storitev izdajatelji (kot so potovalni vavčerji, nagrade, popusti, povračila, brezplačna zavarovanja itd.), potrošnike usmerjajo k uporabi plačilnih instrumentov, ki za ponudnike plačilnih storitev izdajatelje ustvarjajo visoke stroške. Da bi se to preprečilo, je treba ukrepe, ki uvajajo omejitve za medbančne provizije, uporabljati le za plačilne kartice, ki so postale množični produkt in jih trgovci na splošno težko zavrnejo zaradi njihovega razširjenega izdajanja in uporabe (tj. potrošniške debetne in kreditne kartice). Da bi se izboljšalo učinkovito delovanje trga v nereguliranih delih sektorja in omejil prenos poslov iz reguliranih v neregulirane dele sektorja, je treba sprejeti vrsto ukrepov, vključno z ločevanjem sheme in infrastrukture, usmerjanjem plačnika s strani prejemnika plačila ter omogočanjem prejemniku plačila, da selektivno sprejema plačilne instrumente.“

„(24)

Potrošniki običajno niso seznanjeni z nadomestili, ki jih trgovci plačujejo za plačilni instrument, ki ga uporabljajo. Hkrati lahko razne spodbujevalne prakse, ki jih uporabljajo ponudniki plačilnih storitev izdajatelji (kot so potovalni vavčerji, nagrade, popusti, povračila, brezplačna zavarovanja itd.), potrošnike usmerjajo k uporabi plačilnih instrumentov, ki za ponudnike plačilnih storitev izdajatelje ustvarjajo visoke stroške. Da bi se to preprečilo, je treba ukrepe, ki uvajajo omejitve za medbančne provizije, uporabljati le za plačilne kartice, ki so postale množični produkt in jih trgovci na splošno težko zavrnejo zaradi njihovega razširjenega izdajanja in uporabe (tj. potrošniške debetne in kreditne kartice). Da bi se izboljšalo učinkovito delovanje trga v nereguliranih delih sektorja in omejil prenos poslov iz reguliranih v neregulirane dele sektorja, je treba sprejeti vrsto ukrepov, vključno z ločevanjem sheme in infrastrukture za obdelavo, usmerjanjem plačnika s strani prejemnika plačila ter omogočanjem prejemniku plačila, da selektivno sprejema plačilne instrumente.“

Pojasnilo

Predlaga se, da se doda to besedilo, da se pojasni kontekst.

Sprememba 3

Uvodna izjava 29

„(29)

[…]

Za zaščito potrošnika in njegove zmožnosti, da čim pogosteje uporablja plačilne kartice, pa bi bilo treba trgovcem naložiti obveznost, da sprejmejo vse kartice, za katere veljajo enake zakonsko določene medbančne provizije. S takšno omejitvijo bi se zagotovilo tudi konkurenčnejše okolje za kartice, katerih medbančnih provizij ne ureja ta uredba, saj bi se povečala pogajalska moč trgovcev v zvezi s pogoji, pod katerimi sprejemajo te kartice.“

„(29)

[…]

Za zaščito potrošnika in njegove zmožnosti, da čim pogosteje uporablja plačilne kartice, pa bi bilo treba trgovcem naložiti obveznost, da sprejmejo vse kartice, za katere veljajo enake zakonsko določene medbančne provizije. S takšno omejitvijo bi se zagotovilo tudi konkurenčnejše okolje za kartice, katerih medbančnih provizij ne ureja ta uredba, saj bi se povečala pogajalska moč trgovcev v zvezi s pogoji, pod katerimi sprejemajo te kartice.

Pojasnilo

Trgovcem bi moralo biti omogočeno, da sami sprejemajo poslovne odločitve o tem, katere kartice, sheme, blagovne znamke ali produkte bodo sprejeli. Zdi se, da je uvajanje obveznega sprejemanja kartic, za katere veljajo enake zakonsko določene medbančne provizije, po nepotrebnem tako široko.

Sprememba 4

Člen 2(1)

„(1)

‚pridobitelj‘ pomeni ponudnika plačilnih storitev, ki neposredno ali posredno posluje s prejemnikom plačila in obdeluje njegove plačilne transakcije;“

„(1)

‚pridobitelj‘ pomeni ponudnika plačilnih storitev, ki neposredno ali posredno posluje s prejemnikom plačila in obdeluje njegove plačilne transakcije je v poslovnem razmerju s prejemnikom plačila za sprejemanje in obdelovanje plačilnih transakcij prejemnika plačila, ki se odredijo s plačilnim instrumentom plačnika;“

Pojasnilo

Ta člen bi morali spremeniti, da bi zajeli nekatere dodatne lastnosti pridobivanja. Predlagana sprememba besedila je skladna z opredelitvijo pojma „pridobivanje plačilnih transakcij“, ki jo Eurosistem predlaga v mnenju o predlagani drugi direktivi o plačilnih storitvah.

Sprememba 5

Člen 2(2)

„(2)

‚izdajatelj‘ pomeni ponudnika plačilnih storitev, ki neposredno ali posredno posluje s plačnikom ter odreja, obdeluje in poravnava njegove plačilne transakcije;“

„(2)

‚izdajatelj‘ pomeni ponudnika plačilnih storitev, ki plačniku neposredno ali posredno posluje s plačnikom ter odreja, obdeluje in poravnava njegove zagotavlja plačilni instrument, prek katerega se odrejajo, obdelujejo in poravnavajo plačnikove plačilne transakcije;“

Pojasnilo

Namen spremembe je, da zajame nekatere dodatne lastnosti izdajanja. Predlagana sprememba besedila je skladna z opredelitvijo pojma „izdajanje plačilnih instrumentov“, ki jo Eurosistem predlaga v mnenju o predlagani drugi direktivi o plačilnih storitvah.

Sprememba 6

Člen 2(4)

„(4)

‚transakcija z debetno kartico‘ pomeni kartično plačilno transakcijo, tudi s predplačniškimi karticami, povezano s tekočim ali depozitnim uporabniškim računom, ki ga transakcija obremeni v 48 urah ali prej po odobritvi/odreditvi transakcije.“

„(4)

‚transakcija z debetno kartico‘ pomeni kartično plačilno transakcijo, ki se odredi z debetno kartico tudi s predplačniškimi karticami, povezano s tekočim ali depozitnim uporabniškim računom, ki ga transakcija obremeni v 48 urah ali prej po odobritvi/odreditvi transakcije.

(4a)

‚debetna kartica‘ pomeni kartico, ki imetnikom omogoča nakupe in/ali dvige gotovine, ki se neposredno in takoj vknjižijo v breme njihovih plačilnih računov ne glede na to, ali te račune vodi izdajatelj kartice ali ne.

Pojasnilo

Ni nujno, da bo debetna kartica obremenjena v 48 urah. Zato bi moralo biti ločevanje med debetnimi in kreditnimi karticami povezano s takojšnjo obremenitvijo računa (debetna kartica) oziroma obremenitvijo na predhodno dogovorjene datume (kreditna kartica). Poleg tega bi se morala opredelitev pojma debetna kartica razlikovati od opredelitve pojma kreditna kartica (glej spodaj) tudi z vidika ugodnosti za prejemnika plačila, tako da bo zagotovila nearbitrarno podlago za predlagano razliko med zadevnimi omejitvami višine medbančnih provizij.

Sprememba 7

Člen 2(5)

„(5)

‚transakcija s kreditno kartico‘ pomeni kartično plačilno transakcijo, pri kateri je transakcija poravnana po več kot 48 urah od odobritve/odreditve transakcije;“

„(5)

‚transakcija s kreditno kartico‘ pomeni kartično plačilno transakcijo, ki se odredi s kreditno kartico pri kateri je transakcija poravnana po več kot 48 urah od odobritve/odreditve transakcije;

(5a)

‚kreditna kartica‘ pomeni kartico, ki imetnikom omogoča nakupe in/ali dvige gotovine do vnaprej dogovorjenega kreditnega limita. Odobreno posojilo se lahko poravna v celoti do konca določenega obdobja ali delno, pri čemer se stanje obravnava kot dano posojilo, na katero se običajno zaračunajo obresti. Pravila sheme, obdelava transakcije in postopki sprejemanja kartic s strani trgovca so lahko v primerjavi s transakcijami z debetnimi karticami širši.

Pojasnilo

Glej pojasnilo k spremembi 6.

Sprememba 8

Člen 2(7)

„(7)

‚kartična plačilna transakcija‘ pomeni storitev za izvedbo plačilne transakcije, s kakršno koli kartico, telekomunikacijsko, digitalno ali IT napravo ali programsko opremo, če je posledica tega transakcija s plačilno kartico. Kartične plačilne transakcije izključujejo transakcije, ki temeljijo na drugih vrstah plačilnih storitev;“

„(7)

‚kartična plačilna transakcija‘ pomeni storitev za izvedbo plačilne transakcije, plačilno transakcijo, ki se odredi s kakršno koli kartico, telekomunikacijsko, digitalno ali IT napravo ali programsko opremo, kartičnim plačilnim instrumentom v skladu s pravili, praksami, standardi in/ali izvedbenimi smernicami kartične sheme, če je posledica tega transakcija s plačilno kartico. Kartične plačilne transakcije izključujejo transakcije, ki temeljijo na drugih vrstah plačilnih storitev njena posledica pa ni kreditni prenos ali direktna bremenitev, kakor sta opredeljena v členu 2 Uredbe (EU) št. 260/2012;“

Pojasnilo

Opredelitev pojma „kartična plačilna transakcija“, ki jo predlaga Komisija, je nekoliko širša od opredelitve pojma „transakcija s plačilno kartico“, saj zajema tudi transakcije, ki so opravljene brez fizične kartice. ECB ob upoštevanju hitrega razvoja na področju kartic in vse bolj raznovrstnih plačilnih rešitev, ki uporabljajo kartično infrastrukturo, predlaga združitev teh dveh opredelitev.

Sprememba 9

Člen 2(8)

„(8)

‚čezmejna plačilna transakcija‘ pomeni plačilo s kartico ali kartično plačilno transakcijo, ki jo odredi plačnik ali prejemnik plačila, če imata ponudnik plačilnih storitev plačnika in ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila sedež v različnih državah članicah, ali če je plačilno kartico izdal ponudnik plačilnih storitev izdajatelj, katerega sedež ni v isti državi članici kot prodajno mesto;“

„(8)

‚čezmejna kartična plačilna transakcija‘ pomeni plačilo s kartico ali kartično plačilno transakcijo, ki jo odredi plačnik ali prejemnik plačila, če imata ponudnik plačilnih storitev plačnika in ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila izdajatelj in pridobitelj pri tej transakciji sedež v različnih državah članicah, ali če sedež pridobitelja plačilne kartice je plačilno kartico izdal ponudnik plačilnih storitev izdajatelj, katerega sedež ni v isti državi članici kot prodajno mesto;“

Pojasnilo

Predlaga se, da se ta opredelitev poenostavi, kakor je navedeno v zgornji spremembi.

Sprememba 10

Člen 2(9)

„(9)

‚medbančna provizija‘ pomeni nadomestilo, ki je za vsako transakcijo neposredno ali posredno (tj. prek tretje strani) poravnano med ponudnikoma plačilnih storitev plačnika in prejemnika plačila, ki sodelujeta pri transakciji s plačilno kartico ali kartični plačilni transakciji;“

„(9)

‚medbančna provizija‘ pomeni nadomestilo, ki je za vsako kartično plačilno transakcijo, ki je neposredno ali posredno (tj. prek tretje strani) poravnano med ponudnikoma plačilnih storitev plačnika in prejemnika plačila, ki sodelujeta pri transakciji s plačilno kartico ali kartični plačilni izdajateljem in pridobiteljem pri tej transakciji;“

Pojasnilo

Predlaga se, da se ta opredelitev poenostavi, in sicer z uporabo pojmov izdajatelja in pridobitelja.

Sprememba 11

Člen 2(10)

„(10)

‚provizija, ki se zaračuna trgovcu‘ pomeni provizijo, ki jo prejemnik plačila plača pridobitelju za posamezno transakcijo, ter zajema medbančno provizijo, nadomestilo za plačilno shemo in obdelavo ter maržo pridobitelja;“

„(10)

‚provizija, ki se zaračuna trgovcu‘ pomeni provizijo, ki jo prejemnik plačila plača pridobitelju za posamezno storitve kartičnih plačilnih transakcij, ki jih zagotavlja pridobitelj ter zajema medbančno provizijo, nadomestilo za plačilno shemo in obdelavo ter maržo pridobitelja;“

Pojasnilo

Predlaga se, da se opredelitev pojma provizija, ki se zaračuna trgovcu, ne omeji na navedene postavke.

Sprememba 12

Člen 2(13)

„(13)

‚kartična shema‘ pomeni enotno zbirko pravil, praks, standardov in/ali izvedbenih smernic za izvrševanje plačilnih transakcij po celotni Uniji in v državah članicah, ki je ločena od kakršne koli infrastrukture ali plačilnega sistema, ki podpira njeno delovanje;“

„(13)

‚kartična shema‘ pomeni enotno zbirko pravil, praks, standardov in/ali izvedbenih smernic za izvrševanje plačilnih transakcij, ki se odredijo s plačilnim instrumentom na podlagi kartice po celotni Uniji in v državah članicah, ki je ločena od kakršne koli infrastrukture ali plačilnega sistema, ki podpira njeno delovanje;“

Pojasnilo

Namen spremembe je, da se vključi element odreditve; navezovanje na Unijo in države članice bi bilo treba črtati, saj je nepotrebno.

Sprememba 13

Člen 2(14)

„(14)

‚štiristranska kartična shema‘ pomeni kartično shemo, v okviru katere so plačila s plačilnega računa imetnika kartice nakazana na plačilni račun prejemnika plačila na podlagi posredovanja sheme, ponudnika plačilnih storitev, ki je izdajatelj plačilne kartice (na strani imetnika kartice), in ponudnika plačilnih storitev, ki je pridobitelj (na strani prejemnika plačila), ter kartične transakcije, ki temeljijo na enaki strukturi;“

„(14)

‚štiristranska kartična shema‘ pomeni kartično shemo, pri kateri storitve izdajanja in pridobivanja zagotavljajo drugi subjekti in ne tisti, ki upravlja kartično shemo v okviru katere so plačila s plačilnega računa imetnika kartice nakazana na plačilni račun prejemnika plačila na podlagi posredovanja sheme, ponudnika plačilnih storitev, ki je izdajatelj plačilne kartice (na strani imetnika kartice), in ponudnika plačilnih storitev, ki je pridobitelj (na strani prejemnika plačila), ter kartične transakcije, ki temeljijo na enaki strukturi;

Pojasnilo

Predlaga se, da se med tristranskimi in štiristranskimi kartičnimi shemami ne razlikuje na podlagi zagotavljanja storitev izdajanja in pridobivanja.

Sprememba 14

Člen 2(15)

„(15)

‚tristranska kartična shema‘ pomeni kartično shemo, v okviru katere so plačila s plačilnega računa, ki ga shema vodi v imenu imetnika kartice, nakazana na plačilni račun, ki ga shema vodi v imenu prejemnika plačila, in kartične transakcije, ki temeljijo na enaki strukturi. Če tristranska kartična shema pooblasti druge ponudnike plačilnih storitev za izdajanje in/ali pridobivanje plačilnih kartic, se šteje za štiristransko kartično shemo;“

„(15)

‚tristranska kartična shema‘ pomeni kartično shemo, pri kateri v zvezi s plačilnimi transakcijami v okviru blagovne znamke sheme izdajanje in pridobivanje izvaja subjekt, ki upravlja kartično shemo v okviru katere so plačila s plačilnega računa, ki ga shema vodi v imenu imetnika kartice, nakazana na plačilni račun, ki ga shema vodi v imenu prejemnika plačila, in kartične transakcije, ki temeljijo na enaki strukturi. Če tristranska kartična shema pooblasti druge ponudnike plačilnih storitev za izdajanje plačilnih instrumentov na podlagi kartice in/ali pridobivanje plačilnih kartic kartičnih plačilnih transkacij, se šteje za štiristransko kartično shemo;“

Pojasnilo

Glej pojasnilo k spremembi 13.

Sprememba 15

Člen 2(16)

„(16)

‚plačilni instrument‘ pomeni vsako osebno napravo oziroma naprave in/ali niz postopkov, dogovorjenih med uporabnikom plačilnih storitev in ponudnikom plačilnih storitev, ki jih uporabnik plačilnih storitev uporablja za odreditev plačilnega naloga ali ki se v ta namen uporabljajo v njegovem imenu;“

„(16)

‚plačilni instrument‘ pomeni vsako osebno napravo oziroma naprave in/ali niz postopkov, dogovorjenih med uporabnikom plačilnih storitev in ponudnikom plačilnih storitev, ki se jih uporabnik plačilnih storitev uporablja za odreditev plačilnega naloga ali ki se v ta namen uporabljajo v njegovem imenu;“

Pojasnilo

To opredelitev je treba uskladiti s predlagano drugo direktivo o plačilnih storitvah.

Sprememba 16

Člen 2(17)

„(17)

‚plačilni instrument na podlagi kartice‘ pomeni kakršen koli plačilni instrument, vključno s kartico, mobilnim telefonom, računalnikom ali kakršno koli tehnološko napravo z ustrezno aplikacijo, ki ga plačnik uporabi za odreditev plačilnega naloga, ki ni kreditni prenos ali direktna bremenitev iz člena 2 Uredbe (EU) št. 260/2012;“

„(17)

„plačilni instrument na podlagi kartice“ pomeni kakršen koli plačilni instrument, vključno s kartico ali kateri koli drug plačilni instrument s podobnimi lastnostmi kot plačilna kartica, mobilnim telefonom, računalnikom ali kakršno koli tehnološko napravo z ustrezno aplikacijo, ki ga prejemnik plačila sprejme za prejem plačila in ga plačnik uporabi za odreditev plačila plačilnega naloga, katerega posledica ki ni kreditni prenos ali direktna bremenitev iz člena 2 Uredbe (EU) št. 260/2012;“

Pojasnilo

To opredelitev je treba uskladiti s predlagano spremembo besedila opredelitve pojma „kartična plačilna transakcija“ v spremembi 8.

Sprememba 17

Člen 2(18)

„(18)

‚plačilna aplikacija‘ pomeni računalniško programsko opremo ali enakovredno aplikacijo, naloženo na napravo, ki omogoča odrejanje plačilnih transakcij na podlagi kartic, plačniku pa omogoča izdajanje plačilnih nalogov;“

„(18)

kartična plačilna aplikacija‘ pomeni računalniško programsko opremo ali enakovredno aplikacijo, ki je naložena na napravo, ki ali je do nje omogočen oddaljen dostop ter plačniku omogoča odrejanje plačilnih transakcij na podlagi kartic, plačniku pa omogoča izdajanje plačilnih nalogov;“

Pojasnilo

Predlaga se, da se v opredelitev tega pojma vključi tudi element oddaljenega dostopa.

Sprememba 18

Člen 2(19)

„(19)

‚plačilni nalog‘ pomeni navodilo plačnika njegovemu ponudniku plačilnih storitev, s katerim zahteva izvedbo plačilne transakcije;“

„(19)

‚plačilni nalog‘ pomeni navodilo plačnika ali prejemnika plačila njegovemu ponudniku plačilnih storitev, s katerim zahteva izvedbo izvršitev plačilne transakcije;“

Pojasnilo

Plačilne naloge za kartična plačila lahko odredi tudi prejemnik plačila. Poleg tega se s spremembo opredelitev pojma usklajuje s predlagano drugo direktivo o plačilnih storitvah.

Sprememba 19

Člen 2(20)

„(20)

‚transakcija s plačilno kartico‘ pomeni plačilno transakcijo, izvedeno s plačilno kartico ali z uporabo infrastrukture transakcije s plačilno kartico in ob upoštevanju poslovnih pravil, ki veljajo za transakcijo s plačilno kartico;“

„(20)

‚transakcija s plačilno kartico‘ pomeni plačilno transakcijo, izvedeno s plačilno kartico ali z uporabo infrastrukture transakcije s plačilno kartico in ob upoštevanju poslovnih pravil, ki veljajo za transakcijo s plačilno kartico;“

Pojasnilo

Opredelitev je zelo podobna opredelitvi pojma „kartična plačilna transakcija“. Opredelitvi je mogoče učinkovito združiti v eno.

Sprememba 20

Člen 2(21)

„(21)

‚ponudnik plačilnih storitev‘ pomeni fizično ali pravno osebo, pooblaščeno za opravljanje plačilnih storitev iz Priloge k Direktivi 2007/64/ES. Ponudnik plačilnih storitev je lahko izdajatelj, pridobitelj ali oboje;“

„(21)

‚ponudnik plačilnih storitev‘ pomeni fizično ali pravno osebo, pooblaščeno za opravljanje plačilnih storitev iz Priloge k Direktivi 2007/64/ES. Ponudnik plačilnih storitev je lahko izdajatelj, pridobitelj ali oboje kateri koli subjekt iz člena 1(1) predlagane druge direktive o plačilnih storitvah (2) ter fizične in pravne osebe, ki jim je bila odobrena opustitev v skladu s členom 27 predlagane druge direktive o plačilnih storitvah;“

Pojasnilo

Opredelitev pojma je treba uskladiti s predlagano drugo direktivo o plačilnih storitvah.

Sprememba 21

Člen 2(23)

„(23)

‚plačilna transakcija‘ pomeni dejanje prenosa sredstev, ki ga odredi plačnik ali prejemnik plačila ali ki je odrejen v imenu plačnika, pri čemer je to dejanje neodvisno od obveznosti med plačnikom in prejemnikom plačila, na katerih temelji;“

„(23)

‚plačilna transakcija‘ pomeni dejanje pologa, prenosa ali dviga sredstev, ki ga odredi plačnik ali prejemnik plačila ali ki je odrejen v imenu plačnika, pri čemer je to dejanje neodvisno od obveznosti med plačnikom in prejemnikom plačila, na katerih temelji;“

Pojasnilo

Opredelitev je treba uskladiti s predlagano drugo direktivo o plačilnih storitvah.

Sprememba 22

Člen 2(24)

„(24)

‚obdelava‘ pomeni opravljanje storitev obdelave plačilne transakcije v smislu ukrepov, potrebnih za izvedbo navodil v zvezi s plačilom med pridobiteljem in izdajateljem;“

„(24)

‚obdelava‘ pomeni opravljanje storitev obdelave plačilne transakcije v smislu ukrepov, potrebnih za izvedbo navodil v zvezi s plačilom med pridobiteljem in izdajateljem kakršno koli samodejno obdelavo podatkov, ki se izvede za izdajatelja ali pridobitelja v povezavi s kartično plačilno transakcijo;“

Pojasnilo

Namen spremembe je, da se dodatno pojasni, kaj obsegajo storitve obdelave plačilnih transakcij, ki jih zagotavljajo ponudniki plačilnih storitev.

Sprememba 23

Člen 2(25)

„(25)

‚obdelovalec‘ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki opravlja storitve obdelave plačilne transakcije;“

„(25)

‚obdelovalec‘ pomeni katerega koli ponudnika tehničnih storitev vsako fizično ali pravno osebo, ki opravlja storitve obdelave plačilne transakcije;“

Pojasnilo

Namen spremembe je poudariti tehnično naravo, tj. vključenost IT obdelave plačilnih storitev, ki se zagotavljajo.

Sprememba 24

Člena 3 and 4

Člen 3

Medbančne provizije za čezmejne transakcije s potrošniškimi debetnimi ali kreditnimi karticami

1.

Ponudniki plačilnih storitev dva meseca po začetku veljavnosti te uredbe za čezmejne transakcije z debetno kartico ne smejo več nuditi ali zahtevati medbančne provizije za posamezno transakcijo ali drugih dogovorjenih nadomestil z enakim namenom ali učinkom, katerih vrednost presega 0,2 % vrednosti transakcije.

2.

Ponudniki plačilnih storitev dva meseca po začetku veljavnosti te uredbe za čezmejne transakcije s kreditno kartico ne smejo več nuditi ali zahtevati medbančne provizije za posamezno transakcijo ali drugih dogovorjenih nadomestil z enakim namenom ali učinkom, katerih vrednost presega 0,3 % vrednosti transakcije.

Člen 4

Medbančne provizije za vse transakcije s potrošniškimi debetnimi ali kreditnimi karticami

1.

Ponudniki plačilnih storitev dve leti po začetku veljavnosti te uredbe za kakršne koli transakcije na podlagi debetne kartice ne smejo več nuditi ali zahtevati medbančne provizije za posamezno transakcijo ali drugih dogovorjenih nadomestil z enakim namenom ali učinkom, katerih vrednost presega 0,2 % vrednosti transakcije.

2.

Ponudniki plačilnih storitev dve leti po začetku veljavnosti te uredbe za kakršne koli transakcije na podlagi kreditne kartice ne smejo več nuditi ali zahtevati medbančne provizije za posamezno transakcijo ali drugih dogovorjenih nadomestil z enakim namenom ali učinkom, katerih vrednost presega 0,3 % vrednosti transakcije.“

Člen 3

Medbančne provizije za čezmejne transakcije s potrošniškimi debetnimi ali kreditnimi karticami

1.

Ponudniki plačilnih storitev dva meseca po začetku veljavnosti te uredbe za čezmejne transakcije z debetno kartico ne smejo več nuditi ali zahtevati medbančne provizije za posamezno transakcijo ali drugih dogovorjenih nadomestil z enakim namenom ali učinkom, katerih vrednost presega 0,2 % vrednosti transakcije.

2.

Ponudniki plačilnih storitev dva meseca po začetku veljavnosti te uredbe za čezmejne transakcije s kreditno kartico ne smejo več nuditi ali zahtevati medbančne provizije za posamezno transakcijo ali drugih dogovorjenih nadomestil z enakim namenom ali učinkom, katerih vrednost presega 0,3 % vrednosti transakcije.

Člen 4

Medbančne provizije za vse transakcije s potrošniškimi debetnimi ali kreditnimi karticami

1.

Ponudniki plačilnih storitev dve leti po začetku veljavnosti te uredbe za kakršne koli transakcije na podlagi debetne kartice ne smejo več nuditi ali zahtevati medbančne provizije za posamezno transakcijo ali drugih dogovorjenih nadomestil z enakim namenom ali učinkom, katerih vrednost presega 0,2 % vrednosti transakcije.

2.

Ponudniki plačilnih storitev dve leti po začetku veljavnosti te uredbe za kakršne koli transakcije na podlagi kreditne kartice ne smejo več nuditi ali zahtevati medbančne provizije za posamezno transakcijo ali drugih dogovorjenih nadomestil z enakim namenom ali učinkom, katerih vrednost presega 0,3 % vrednosti transakcije.“

Pojasnilo

Glej pojasnilo k spremembi 1.

Sprememba 25

Člen 7(3)

ter člen 7(5) in (6) (novo) (3)

„3.

V pravilih za obdelavo, ki jih izvajajo kartične sheme, je prepovedana kakršna koli ozemeljska diskriminacija.

[…]“

„3.

V pravilih za obdelavo, ki jih izvajajo kartične sheme, je v zvezi z izbiro obdelovalca prepovedana kakršna koli ozemeljska diskriminacija.

[…]

5.

Kartične sheme bi morale imeti pošten in pregleden postopek, s katerim bi zagotovile, da drugi obdelovalci ne bodo neupravičeno diskriminirani, in da ne bo omejena tehnična interoperabilnost z neodvisnimi obdelovalci.

6.

Ta člen se začne uporabljati dve leti po začetku veljavnosti te uredbe.

Namen spremembe odstavka 3 je, da se poveča jasnost sedanjega besedila, ki ga je mogoče razlagati na način, ki ne dopušča prostora za obvladovanje državnega tveganja na različnih stopnjah obdelave, tj. pri odobritvi.

Novi odstavek 5 se predlaga z namenom, da se prepreči možnost diskriminacije obdelovalcev s strani kartičnih shem prek uvajanja poslovnih pravil, ki neupravičeno omejujejo interoperabilnost med obdelovalci.

Končno, predlaga se novi odstavek 6. Sektor plačil bo morda potreboval nekaj dodatnega časa, da bo uvedel ločevanje sheme in infrastrukture za obdelavo. Zato se predlaga, da se ta člen začne uporabljati šele dve leti po začetku veljavnosti uredbe.

Sprememba 26

Člen 8(3) in (5)

„3.

Kartične sheme ponudnikom plačilnih storitev izdajateljem in pridobiteljem kartic za transakcije, izvedene s katero koli napravo z njihovo blagovno znamko, za katere se njihova shema ne uporablja, ne smejo nalagati zahtev glede poročanja, obveznosti plačevanja nadomestil ali drugih obveznosti z enakim namenom ali učinkom.

[…]

5.

Če plačilna naprava omogoča izbiro med različnimi blagovnimi znamkami plačilnih instrumentov, blagovno znamko, ki bo ob izdaji uporabljena za plačilno transakcijo, določi plačnik na prodajnem mestu.“

„3.

Kartične sheme ponudnikom plačilnih storitev izdajateljem in pridobiteljem kartic za transakcije, izvedene s katero koli napravo z njihovo blagovno znamko, za katere se njihova shema ne uporablja, ne smejo nalagati zahtev glede poročanja, obveznosti plačevanja nadomestil ali drugih obveznosti z enakim namenom ali učinkom, z izjemo zahtev glede poročanja, ki jih predpisujejo regulatorji, nadzorni organi ali centralne banke.

[…]

5.

Če plačilna naprava omogoča izbiro med različnimi blagovnimi znamkami plačilnih instrumentov, se o blagovni znamki, ki naj bo blagovno znamko, ki bo ob izdaji uporabljena za zadevno plačilno transakcijo, dogovorita določi plačnik in prejemnik plačila na prodajnem mestu.“

Centralne banke za namene pregleda od kartičnih shem zahtevajo, da poročajo statistične podatke o kartičnih goljufijah. Če bi se zahteve glede poročanja spremenile tako, da bi zajele večje število ponudnikov, bi to pomenilo veliko obremenitev. Zato se kot rešitev predlaga uvedba zahtev glede poročanja, ki bodo zagotovile informacije, ki jih regulatorji, nadzorni organi ali centralne banke dejansko potrebujejo.

O izbiri določene blagovne znamke se morata skupaj dogovoriti imetnik kartice (tj. plačnik) in trgovec (prejemnik plačila). Če je izbira v celoti prepuščena plačniku, obstaja tveganje, da bo plačnik izbral drago blagovno znamko, ki mu zagotavlja dodatne ugodnosti, hkrati pa pomeni višje stroške za trgovca, kar lahko na koncu privede do višjih cen za vse stranke trgovca.

Sprememba 27

Člen 10(1)

„1.

Plačilne sheme in ponudniki plačilnih storitev ne uporabljajo nobenega pravila, ki bi prejemnikom plačila, ki sprejemajo kartice in druge plačilne instrumente, ki jih je izdal en ponudnik plačilnih storitev izdajatelj v okviru sheme plačilnih instrumentov, nalagalo obveznost, da sprejmejo tudi druge plačilne instrumente iste blagovne znamke in/ali kategorije, ki so jih izdali drugi ponudniki plačilnih storitev izdajatelji v okviru iste sheme, razen če se zanje uporablja enaka zakonsko določena medbančna provizija.“

„1.

Plačilne sheme in ponudniki plačilnih storitev ne uporabljajo nobenega pravila, ki bi prejemnikom plačila, ki sprejemajo kartice in druge plačilne instrumente, ki jih je izdal en ponudnik plačilnih storitev izdajatelj izdane v okviru kartične sheme plačilnih instrumentov, nalagalo obveznost, da sprejmejo tudi druge blagovne znamke, plačilne instrumente ali produkte iste blagovne znamke in/ali kategorije, ki so jih izdali drugi ponudniki plačilnih storitev izdajatelji v okviru iste sheme, razen če se zanje uporablja enaka zakonsko določena medbančna provizija.“

Pojasnilo

Odločitev o tem, ali bo sprejemal kartice, katere sheme, blagovne znamke ali produkte bo sprejemal, in katere kartice znotraj določene sheme bo sprejemal, bi morala biti poslovna odločitev trgovca. Omogočanje shemam in ponudnikom, da uporabljajo pravila, ki prejemnikom plačil vsiljujejo obvezno sprejemanje kartic, za katere se uporablja enaka zakonsko določena medbančna provizija, se zdi po nepotrebnem tako široko. Namen dodatnih sprememb je poenostaviti zahteve, ki so določene v tem odstavku. Glede na uvodno izjavo 29 je cilj tega odstavka odpraviti spoštovanje vseh produktov kot del pravila spoštovanja vseh kartic. Pogoji za izdajatelje niso nujni za doseganje tega cilja.

Sprememba 28

Člen 10(5) novo

Ni besedila

5.

Trgovci se lahko odločijo, da ne bodo sprejemali vseh kartic ali drugih plačilnih instrumentov, če ti zagotavljajo nizko stopnjo varnosti in pridobitelj ne jamči polnega plačila odobrenih transakcij.

Pojasnilo

Trgovci bi morali imeti možnost, da ne sprejmejo kartic s slabšimi varnostnimi elementi, npr. kartic brez mikročipa, saj plačilo, pri katerem so bile uporabljene take kartice, ni zajamčeno, s tem pa se trgovci izpostavljajo večjemu finančnemu tveganju.


(1)  Krepki tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga vstavitev novega besedila. Prečrtani tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga črtanje besedila.

(2)  COM(2013)547/3.

(3)  Navedbe v tem mnenju odražajo številčenje odstavkov v dokumentu COM (2013) final 550/2.


Top