EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32013R1072

Uredba (EU) št. 1072/2013 Evropske centralne banke z dne 24. septembra 2013 o statistiki obrestnih mer, ki jih uporabljajo denarne finančne institucije (prenovitev) (ECB/2013/34)

OJ L 297, 7.11.2013, p. 51–72 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force: This act has been changed. Current consolidated version: 01/01/2015

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/1072/oj

7.11.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 297/51


UREDBA (EU) št. 1072/2013 EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 24. septembra 2013

o statistiki obrestnih mer, ki jih uporabljajo denarne finančne institucije (prenovitev)

(ECB/2013/34)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 5 Statuta,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (1) in zlasti člena 5(1) in člena 6(4) Uredbe,

ob upoštevanju mnenja Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 63/2002 Evropske centralne banke z dne 20. decembra 2001 o statistiki obrestnih mer, ki jih monetarne finančne institucije uporabljajo za vloge in posojila v razmerju do gospodinjstev in nefinančnih družb (ECB/2001/18) (2), je bila bistveno spremenjena. Ker so potrebne nadaljnje spremembe, zlasti glede na Uredbo (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (3), jo je treba zaradi jasnosti prenoviti.

(2)

Evropski sistem centralnih bank (ESCB) za izpolnitev svojih nalog potrebuje pripravo statistike obrestnih mer, ki jih denarne finančne institucije (MFI), z izjemo centralnih bank in skladov denarnega trga (SDT), uporabljajo za vloge in posojila v razmerju do gospodinjstev in nefinančnih družb, katere glavni namen je Evropski centralni banki (ECB) zagotoviti izčrpno, podrobno in harmonizirano statistično sliko obrestnih mer, ki jih uporabljajo te institucije, ter njihove spremembe v teku časa. Obrestne mere zagotavljajo končni člen v mehanizmu prenosa denarne politike, ki je posledica sprememb v uradnih obrestnih merah, in zato predstavljajo nujni predpogoj zanesljive analize denarnih gibanj v državah članicah, katerih valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: države članice euroobmočja). Hkrati pa so informacije o gibanjih obrestnih mer potrebne zato, da bi ESCB lahko prispeval k nemotenemu vodenju politik pristojnih organov glede bonitetnega nadzora kreditnih institucij in stabilnosti finančnega sistema.

(3)

ECB je zavezana, da v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije in pod pogoji, določenimi v Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB), sprejema uredbe, kolikor so potrebne za izvajanje nalog ESCB, ki so opredeljene v Statutu ESCB in, v nekaterih primerih, v določbah, ki jih je sprejel Svet na podlagi člena 129(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(4)

Člen 5.1 Statuta ESCB od ECB zahteva, da za izpolnjevanje nalog ESCB ob pomoči nacionalnih centralnih bank (NCB) zbira potrebne statistične podatke od pristojnih nacionalnih organov ali neposredno od gospodarskih subjektov. Člen 5.2 Statuta ESCB določa, da NCB izvajajo naloge iz člena 5.1, kolikor je najbolj mogoče.

(5)

Lahko je potrebno in omili breme poročanja, da NCB od dejanske poročevalske populacije zbirajo statistične informacije, ki so potrebne za izpolnitev zahtev ECB za statistično poročanje, v širšem okviru za statistično poročanje, ki ga NCB vzpostavijo znotraj lastnih odgovornosti v skladu z zakonodajo Unije, nacionalnim pravom ali ustaljeno prakso in ki služi drugim statističnim namenom, pod pogojem, da izpolnjevanje zahtev ECB za statistično poročanje ni ogroženo. V teh primerih je zaradi večje preglednosti primerno poročevalskim enotam sporočiti, da se podatki zbirajo za izpolnjevanje drugih statističnih namenov. V določenih primerih se ECB za izpolnitev svojih zahtev lahko zanese na statistične informacije, zbrane v te druge namene.

(6)

Od sprejetja Uredbe (ES) št. 63/2002 (ECB/2001/18) je prišlo do izboljšav v sistemu poročanja obrestnih mer za posojila gospodinjstvom in nefinančnim družbam in v metodah za izbiro dejanske poročevalske populacije, ki jih je torej treba upoštevati pri navodilih glede vzorčenja in zahtevah za statistično poročanje.

(7)

Prav tako je potrebno, da se ECB omogoči zagotavljanje analitične in statistične podpore Evropskemu odboru za sistemska tveganja v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 1096/2010 z dne 17. novembra 2010 o dodelitvi posebnih nalog Evropski centralni banki v zvezi z delovanjem Evropskega odbora za sistemska tveganja (4).

(8)

Člen 3 Uredbe (ES) št. 2533/98 zahteva, da ECB določi dejansko poročevalsko populacijo v mejah referenčne poročevalske populacije in zmanjša s tem povezano breme poročanja na najmanjšo možno mero. Glede na specifične značilnosti sektorja MFI v posameznih državah članicah euroobmočja je končna izbira metode oblikovanja vzorca v zvezi z dejansko poročevalsko populacijo prepuščena NCB. Namen je zmanjšati breme poročanja in hkrati zagotoviti visoko kakovostno statistiko. Člen 5(1) določa, da lahko ECB sprejme uredbe za opredelitev in naložitev svojih zahtev za statistično poročanje dejanski poročevalski populaciji držav članic euroobmočja. Člen 6(4) določa, da lahko ECB sprejme uredbe, ki določajo pogoje, po katerih se lahko uveljavi pravica do verifikacije ali izvedbe obveznega zbiranja statističnih informacij.

(9)

Člen 4 Uredbe (ES) št. 2533/98 določa, da se države članice same organizirajo na področju statistike in polno sodelujejo z ESCB, da zagotovijo izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz člena 5 Statuta ESCB.

(10)

Čeprav je priznano, da uredbe, ki jih sprejme ECB v skladu s členom 34.1 Statuta ESCB, ne podeljujejo pravic in ne nalagajo obveznosti državam članicam, katerih valuta ni euro (v nadaljnjem besedilu: države članice zunaj euroobmočja), se člen 5 Statuta ESCB uporablja tako za države članice euroobmočja kot za države članice zunaj euroobmočja. Uvodna izjava 17 Uredbe (ES) št. 2533/98 navaja dejstvo, da člen 5 Statuta ESCB, skupaj s členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji, pomeni obveznost priprave in izvajanja, na nacionalni ravni, vseh ukrepov, ki jih države članice zunaj euroobmočja štejejo za ustrezne za izvedbo zbiranja statističnih informacij, potrebnih za izpolnitev zahtev ECB za statistično poročanje, in za pravočasno pripravo na področju statistike, da lahko postanejo države članice euroobmočja.

(11)

Uporabljati je treba standarde za varstvo in uporabo zaupnih statističnih informacij, ki jih določa člen 8 Uredbe (ES) št. 2533/98.

(12)

Člen 7(1) Uredbe (ES) št. 2533/98 določa, da je ECB pooblaščena za naložitev sankcij poročevalskim enotam, ki ne izpolnjujejo zahtev za statistično poročanje, določenih v uredbah ali sklepih ECB –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tej uredbi:

1.

„poročevalske enote“ in „rezident“ imata enak pomen, kakor je opredeljen v členu 1 Uredbe (ES) št. 2533/98;

2.

„gospodinjstva“ pomenijo sektor gospodinjstev in sektor nepridobitnih institucij, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14 in S.15 skupaj), kakor sta opredeljena v revidiranem Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov (v nadaljnjem besedilu: ESR 2010), določenem v Uredbi (EU) št. 549/2013;

3.

„nefinančne družbe“ pomenijo sektor nefinančnih družb (S.11), kakor je opredeljen v ESR 2010;

4.

„denarne finančne institucije“ (MFI) ima enak pomen, kakor je opredeljen v členu 1 Uredbe (EU) št. 1071/2013 Evropske centralne banke z dne 24. septembra 2013 o bilanci stanja sektorja denarnih finančnih institucij (ECB/2013/33) (5);

5.

„statistika obrestnih mer MFI“ pomeni statistiko, ki se nanaša na tiste obrestne mere, ki jih uporabljajo rezidenčne MFI, razen centralnih bank in SDT, za vloge in posojila, denominirane v eurih, v razmerju do gospodinjstev in nefinančnih družb, ki so rezidenti v državah članicah euroobmočja. „Statistika obrestnih mer MFI“ vključuje pripadajoč obseg novih poslov iz naslova vlog in posojil, denominiranih v eurih, ter obseg novih poslov iz naslova na novo izpogajanih posojil;

6.

„skladi denarnega trga“ (SDT) ima enak pomen, kakor je opredeljen v členu 1 Uredbe (ES) št. 1071/2013 Evropske centralne banke (ECB/2008/32) (6);

7.

„referenčna poročevalska populacija“ pomeni rezidenčne MFI, razen centralnih bank in SDT, ki od gospodinjstev in/ali nefinančnih družb, ki so rezidenti v državah članicah euroobmočja, sprejemajo vloge, denominirane v eurih, in/ali jim odobravajo posojila, denominirana v eurih;

8.

„institucija „na repu“ “ pomeni manjšo MFI, razen centralne banke ali SDT, ki ji je bilo odobreno odstopanje po členu 4.

Člen 2

Dejanska poročevalska populacija

1.   Dejansko poročevalsko populacijo sestavljajo rezidenčne MFI, razen centralnih bank in SDT, ki jih iz referenčne poročevalske populacije izberejo NCB. NCB izberejo dejansko poročevalsko populacijo na podlagi popisa ali vzorca.

2.   V primeru vzorca NCB stratificirajo referenčno poročevalsko populacijo v homogene stratume, nato pa bodisi slučajno izberejo dejansko poročevalsko populacijo iz vsakega stratuma bodisi izberejo največje institucije v vsakem stratumu.

3.   V primeru izbire s pomočjo slučajnega vzorčenja mora biti najmanjši obseg nacionalnega vzorca tak, da največja slučajna napaka na nacionalni ravni v povprečju ne presega 10 bazičnih točk ob ravni zaupanja 90 %. Kadar se izberejo največje institucije, mora najmanjši obseg nacionalnega vzorca ustrezati podobni stopnji mere kakovosti na podlagi funkcije ocenjene povprečne absolutne vrednosti napak.

4.   NCB za izbiro dejanske poročevalske populacije uporabijo tudi formule in merila, ki so določena v Smernici ECB/2007/9 z dne 1. avgusta 2007 o denarni statistiki, statistiki finančnih institucij in statistiki finančnih trgov (7).

5.   Vsaka NCB obvesti svoje rezidenčne poročevalske enote o svojih zahtevah za statistično poročanje v skladu z nacionalnimi postopki.

6.   Svet ECB je upravičen preveriti skladnost s tem členom.

Člen 3

Zahteve za statistično poročanje

1.   Za namen rednega pripravljanja statistike obrestnih mer MFI dejanska poročevalska populacija poroča NCB države članice, v kateri je poročevalska enota rezident, mesečne statistične informacije o novih poslih in stanju zadolženosti. Zahtevane statistične informacije so določene v Prilogi I.

2.   NCB opredelijo in uvedejo ureditve poročanja, po katerih se dejanska poročevalska populacija ravna, v skladu z nacionalnimi zahtevami. NCB zagotovijo, da te ureditve poročanja zagotavljajo zahtevane statistične informacije in omogočajo natančno preverjanje izpolnjevanja minimalnih standardov za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke iz odstavka 3.

3.   Zahtevane statistične informacije je treba poročati v skladu z minimalnimi standardi za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke, kot so določeni v Prilogi II.

4.   NCB poročajo ECB agregirane nacionalne mesečne statistične informacije do konca delovnega dne na 19. delovni dan po koncu referenčnega meseca.

5.   Poročevalskim enotam, ki ne izpolnjujejo zahtev za statistično poročanje, določenih v tej uredbi, lahko ECB naloži sankcije v skladu s Sklepom ECB/2010/10 z dne 19. avgusta 2010 o neizpolnjevanju zahtev za statistično poročanje (8).

Člen 4

Odstopanja

1.   Kadar se poročevalske enote izberejo na podlagi popisa, lahko NCB manjšim MFI, razen centralnih bank in SDT, odobrijo odstopanja glede frekvence poročanja, pod pogojem, da skupni prispevek teh poročevalskih enot v nacionalno bilanco stanja MFI v obliki stanja zadolženosti, izračunan v skladu z Uredbo (ES) št. 1071/2013 (ECB/2013/33), ne presega 5 %. Namesto mesečnega poročanja lahko institucije „na repu“ poročajo statistiko obrestnih mer MFI četrtletno.

2.   NCB morajo enkrat letno pravočasno preveriti izpolnjevanje pogojev iz odstavka 1, da bi lahko odobrile ali po potrebi preklicale katero koli odstopanje z učinkom od začetka vsakokratnega leta.

3.   Institucije „na repu“ se lahko odločijo, da ne bodo izkoristile odstopanj in bodo namesto tega izpolnjevale zahteve za polno statistično poročanje.

4.   NCB lahko za izračun ocene celotne vrednosti do 100 % zajetja izberejo postopek za prenos poročanih podatkov v manjkajoča obdobja, tako da uporabijo ustrezne tehnike statističnega ocenjevanja, da se upoštevajo trendi v podatkih ali sezonski vzorci. NCB letno spremljajo število institucij na „repu“.

Člen 5

Preverjanje in obveznost zbiranja

NCB izvajajo pravico do preverjanja ali obveznega zbiranja informacij, ki jih morajo poročevalske enote zagotavljati v skladu s to uredbo, brez poseganja v pristojnost ECB, da sama izvaja to pravico. NCB to pravico izvajajo zlasti, kadar poročevalska enota ne izpolnjuje minimalnih standardov za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke, kot so določeni v Prilogi II.

Člen 6

Prvo poročanje

Prvo poročanje v skladu s to uredbo se začne s podatki za december 2014.

Člen 7

Razveljavitev

1.   Uredba (EU) št. 63/2002 (ESB/2001/18) se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2015.

2.   Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se razlagajo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge IV.

Člen 8

Končna določba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od 1. januarja 2015.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Frankfurtu na Majni, 24. septembra 2013.

Za Svet ECB

Predsednik ECB

Mario DRAGHI


(1)  UL L 318, 27.11.1998, str. 8.

(2)  UL L 10, 12.1.2002, str. 24.

(3)  UL L 174, 26.6.2013, str. 1.

(4)  UL L 331, 15.12.2010, str. 162.

(5)  Glej stran 1 tega Uradnega lista.

(6)  UL L 15, 20.1.2009, str. 14.

(7)  UL L 341, 27.12.2007, str. 1

(8)  UL L 226, 28.8.2010, str. 48.


PRILOGA I

SISTEM POROČANJA ZA STATISTIKO OBRESTNIH MER DENARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ

DEL 1

Vrste obrestnih mer

I.    Dogovorjena letna obrestna mera

Splošno načelo

1.

Vrsta obrestne mere, ki jo poročevalske enote poročajo za vse kategorije instrumentov za vloge in posojila, ki se nanašajo na nove posle in stanja zadolženosti, je dogovorjena letna obrestna mera (annualised agreed rate – AAR). Opredeli se kot obrestna mera, ki se posamično dogovori med poročevalsko enoto in gospodinjstvom ali nefinančno družbo za vlogo ali posojilo, preračunana na letno osnovo in izražena v odstotkih na leto. AAR zajema vsa plačila obresti za vloge in posojila, ne pa tudi drugih stroškov, ki se lahko zaračunajo. Disažio, ki se opredeli kot razlika med nominalnim zneskom posojila in zneskom, ki ga prejme stranka, se šteje kot plačilo obresti ob začetku veljavnosti pogodbe (čas t0) in se zato odraža v AAR.

2.

Če se plačila obresti, dogovorjena med poročevalsko enoto in gospodinjstvom ali nefinančno družbo, kapitalizirajo v rednih časovnih presledkih med letom, na primer mesečno ali četrtletno namesto letno, se dogovorjena obrestna mera preračuna na letno osnovo po naslednji formuli, da se tako dobi dogovorjena letna obrestna mera:

Formula

z:

x

kot AAR,

rag

kot letno obrestno mero, ki je dogovorjena med poročevalskimi enotami in gospodinjstvom ali nefinančno družbo za vlogo ali posojilo, kadar so datumi kapitalizacije obresti za vlogo in vsa plačila in vračila posojila v rednih časovnih presledkih med letom, in

n

kot številom obdobij kapitalizacije obresti za vlogo in obdobij plačila oziroma vračila posojila na leto, tj. 1 za letna plačila, 2 za polletna plačila, 4 za četrtletna plačila in 12 za mesečna plačila.

3.

Nacionalne centralne banke (NCB) lahko od svojih poročevalskih enot zahtevajo, da namesto AAR za vse ali za nekatere depozitne in posojilne instrumente, ki se nanašajo na nove posle in stanja zadolženosti, poročajo natančno določeno efektivno obrestno mero (narrowly defined effective rate – NDER). NDER se opredeli kot obrestna mera na letni osnovi, ki izravnava sedanjo vrednost vseh obveznosti razen stroškov (vlog ali posojil, plačil ali vračil, plačil obresti), prihodnjih ali obstoječih, ki so dogovorjene med poročevalskimi enotami in gospodinjstvom ali nefinančno družbo. NDER je enaka komponenti obrestnih mer v efektivni obrestni meri (annual percentage rate of charge – APRC), kot je opredeljena v členu 3(i) Direktive 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS (1). Pri NDER se uporablja postopno približevanje in se zato lahko nanaša na katero koli vrsto vlog ali posojil, medtem ko se pri AAR uporablja algebraična formula iz odstavka 2 in se zato nanaša samo na vloge in posojila z redno kapitalizacijo plačila obresti. Vse ostale zahteve so enake, kar pomeni, da se sklicevanja na AAR v preostalem delu te priloge nanašajo tudi na NDER.

Obravnavanje davkov, subvencij in ureditvenih sporazumov

4.

Plačila obresti, zajeta z AAR, odražajo zneske, ki jih poročevalska enota plača za vloge in prejme za posojila. Kadar se znesek, ki ga plača ena stranka, prejme pa druga, razlikuje, se obrestna mera, ki se poroča za namene statistike obrestnih mer MFI, določi na podlagi stališča poročevalske enote.

5.

Ob upoštevanju tega načela se obrestne mere evidentirajo na bruto osnovi pred plačilom davka, ker obrestne mere pred davkom odražajo zneske, ki jih poročevalske enote plačajo za vloge in prejmejo za posojila.

6.

Poleg tega se subvencije, ki so jih gospodinjstvom ali nefinančnim družbam podelile tretje osebe, pri določanju plačila obresti ne upoštevajo, ker subvencij ne plača oziroma ne prejme poročevalska enota.

7.

Ugodne obrestne mere, ki jih poročevalske enote zaračunavajo svojim zaposlenim, so zajete v statistiki obrestnih mer MFI.

8.

Kadar ureditveni sporazumi vplivajo na plačila obresti, na primer zgornjo mejo obrestnih mer ali prepoved obrestovanja vlog čez noč, so zajeti v statistiki obrestnih mer MFI. Kakršna koli sprememba pravil, ki določajo ureditvene sporazume, na primer višino nadzorovanih obrestnih mer ali zgornjo mejo obrestnih mer, se prikaže v statistiki obrestnih mer MFI kot sprememba obrestnih mer.

II.    Efektivna obrestna mera

9.

Poročevalske enote poleg AAR poročajo APRC za nove posle v zvezi s potrošniškimi krediti in posojili gospodinjstvom za nakup hiše, in sicer:

eno APRC za nove posle iz potrošniških kreditov (glej kazalnik 30 v Dodatku 2) in

eno APRC za nove posle iz posojil gospodinjstvom za nakup hiše (glej kazalnik 31 v Dodatku 2) (2).

10.

APRC se nanaša na „skupne stroške kredita za potrošnika“, kot so opredeljeni v členu 3(g) Direktive 2008/48/ES. Ti skupni stroški obsegajo komponento obrestnih mer in komponento drugih (povezanih) stroškov, kot so stroški poizvedovanja, upravljanja, priprave dokumentacije, jamstev, zavarovanja kreditov itd.

11.

Sestava komponent drugih stroškov se lahko od države do države razlikuje zaradi različne uporabe opredelitev iz Direktive 2008/48/ES in zaradi razlik v nacionalnih finančnih sistemih in postopkih zavarovanja kreditov.

III.    Dogovor

12.

Poročevalske enote pri določanju AAR uporabijo standardno leto, ki šteje 365 dni, tj. pri tem ne upoštevajo dodatnega dne v prestopnem letu.

DEL 2

Poročanje o poslih

13.

Poročevalske enote zagotovijo statistiko obrestnih mer MFI, ki se nanaša na stanje zadolženosti in nove posle.

IV.    Obrestne mere za stanje zadolženosti

14.

Stanje zadolženosti se opredeli kot stanje vseh vlog gospodinjstev in nefinančnih družb pri poročevalski enoti in kot stanje vseh posojil, ki jih je poročevalska enota odobrila gospodinjstvom in nefinančnim družbam.

15.

Obrestna mera za stanje zadolženosti odraža tehtano povprečno obrestno mero, ki se uporablja za stanja vlog ali posojil v ustrezni kategoriji instrumentov v referenčni časovni točki, kot je opredeljena v odstavku 29. Tehtana povprečna obrestna mera je vsota AAR, pomnožena z odgovarjajočim stanjem zadolženosti in deljena s celotnim stanjem zadolženosti. Nanaša se na vsa odprta stanja iz pogodb, ki so bile dogovorjene v vseh časovnih obdobjih pred referenčnim datumom.

V.    Novi posli glede vlog čez noč, vlog na odpoklic z odpovednim rokom, dolga po kreditnih karticah in posojil revolving ter prekoračitev stanj na računih

16.

V primeru vlog čez noč, vlog na odpoklic z odpovednim rokom, dolga po kreditnih karticah in posojil revolving ter prekoračitev stanj na računih, kot so opredeljeni v odstavkih 46 do 49 in 55, se pojem novih poslov razširja na celotno stanje vlog in posojil. Zato se stanje v breme ali v dobro, tj. stanje zadolženosti v referenčni časovni točki, kot je opredeljena v odstavku 32, uporabi kot kazalnik za nove posle glede vlog čez noč, vlog na odpoklic z odpovednim rokom, dolga po kreditnih karticah in posojil revolving ter prekoračitev stanj na računih.

17.

Obrestne mere za vloge čez noč, vloge na odpoklic z odpovednim rokom, dolg po kreditnih karticah in posojila revolving ter prekoračitve stanj na računih odražajo tehtano povprečno obrestno mero, ki se uporablja za stanje teh računov v referenčni časovni točki, kot je opredeljena v odstavku 32. Zajemajo tekoče bilančne pozicije vseh odprtih pogodb, ki so bile dogovorjene v vseh časovnih obdobjih pred referenčnim datumom.

18.

Za izračun obrestnih mer MFI za račune, ki lahko predstavljajo bodisi vlogo bodisi posojilo, odvisno od stanja, poročevalske enote razlikujejo med obdobji s stanjem v dobro in obdobji s stanjem v breme. Poročevalske enote poročajo tehtane povprečne obrestne mere, ki se nanašajo na stanja v dobro, kot vloge čez noč in tehtane povprečne obrestne mere, ki se nanašajo na stanja v breme, kot prekoračitve stanj na računih. Ne poročajo tehtanih povprečnih obrestnih mer, ki združujejo (nizke) obrestne mere za vloge čez noč in (visoke) obrestne mere za prekoračitve stanj na računih.

VI.    Novi posli v kategorijah instrumentov razen vlog čez noč, vlog na odpoklic z odpovednim rokom, dolga po kreditnih karticah in posojil revolving ter prekoračitev stanj na računih

19.

Naslednji odstavki 20 do 27 se nanašajo na vezane vloge, pogodbe o začasni prodaji (repo) in vsa posojila razen posojil revolving in prekoračitev stanj na računih ter dolga po kreditnih karticah, kot so določeni v odstavkih 46 do 49 in 55. Odstavki 22 do 23 o na novo izpogajanih posojilih se nanašajo samo na posojila razen posojil revolving, prekoračitev stanj na računih in dolga po kreditnih karticah.

20.

Novi posel se opredeli kot kakršen koli nov dogovor med gospodinjstvom ali nefinančno družbo in poročevalsko enoto. Novi dogovori obsegajo:

vse finančne pogodbe, s katerimi se prvič določi obrestna mera za vlogo ali posojilo, in

vse posle iz naslova novih pogajanj o obstoječih pogodbah o vlogah ali posojilih, kot je opredeljeno v odstavku 21.

21.

Novo pogajanje se nanaša na aktivno sodelovanje gospodinjstva ali nefinančne družbe pri prilagajanju pogojev obstoječe pogodbe o vlogi ali posojilu, vključno z obrestno mero. Zato podaljšanja in druge prilagoditve pogojev, ki se opravijo samodejno, tj. brez aktivnega sodelovanja gospodinjstva ali nefinančne družbe, ne pomenijo novih pogajanj.

22.

Za ločeno poročanje obsega novih poslov iz naslova na novo izpogajanih posojil gospodinjstvom in nefinančnim družbam v statistiki obrestnih mer MFI se novo pogajanje nanaša na nove posle iz naslova posojil, razen dolga po kreditnih karticah in posojil revolving in prekoračitev stanj na računih, ki so ob koncu meseca pred referenčnim mesecem že v bilanci stanja poročevalske enote.

23.

Posojila za prestrukturiranje dolga sama po sebi niso izključena iz na novo izpogajanih posojil. Če prestrukturiranje vključuje novo pogajanje o obrestni meri in se posledično posojilo odobri po obrestni meri, ki je nižja od tržne, kot je opisano v odstavku 28, se tako posojilo ne vključi med na novo izpogajana posojila niti med nove posle.

24.

Obrestna mera za nove posle odraža tehtano povprečno obrestno mero, ki se uporablja za vloge in posojila v ustrezni kategoriji instrumentov glede novih dogovorov, sklenjenih med gospodinjstvi ali nefinančnimi družbami in poročevalsko enoto med referenčnim časovnim obdobjem, kot je opredeljeno v odstavku 35.

25.

Spremembe v spremenljivih obrestnih merah v smislu samodejnih usklajevanj obrestnih mer, ki jih opravlja poročevalska enota, ne pomenijo novih dogovorov in se zato ne štejejo za nove posle. Pri obstoječih pogodbah se te spremembe v spremenljivih obrestnih merah ne zajemajo v obrestnih merah za nove posle, temveč samo v povprečnih obrestnih merah za stanje zadolženosti.

26.

Sprememba stalne obrestne mere v spremenljivo ali obratno (v času t1) med trajanjem pogodbe, ki je bila dogovorjena na začetku veljavnosti pogodbe (čas t0), ne pomeni novega dogovora, temveč je del posojilnih pogojev, določenih v času t0. Zato se ne šteje za nov posel.

27.

Od gospodinjstva ali nefinančne družbe se običajno pričakuje, da bo črpala posojilo, razen posojila revolving ali prekoračitve stanja na računu, v celoti na začetku veljavnosti pogodbe. Vendar pa posojilo lahko črpa v eni ali več tranšah v času t1, t2, t3 itd. namesto črpanja celotnega zneska na začetku veljavnosti pogodbe (čas t0). Dejstvo, da se posojilo črpa v eni ali več tranšah, je za statistiko obrestnih mer MFI nepomembno. V statistiki obrestnih mer MFI za nove posle se zajame dogovor med gospodinjstvom ali nefinančno družbo in poročevalsko enoto v času t0, ki obsega obrestno mero in celotni znesek posojila. Če se nova pogajanja o posojilnih pogojih izvedejo po času t0, se celotni znesek, ki je bil odobren, a še ni bil vrnjen do trenutka novih pogajanj, poroča pod na novo izpogajanimi posojili.

VII.    Obravnavanje slabih posojil in posojil za prestrukturiranje dolga, odobrenih po obrestnih merah, ki so nižje od tržnih

28.

Slaba posojila in posojila za prestrukturiranje dolga, odobrena po obrestnih merah, ki so nižje od tržnih, niso vključena v tehtano povprečno obrestno mero niti v obseg novih poslov. Slaba posojila se opredelijo v skladu s Prilogo II k Uredbi (ES) št. 1071/2013 (ECB/2013/33), skupni znesek posojila, ki je delno ali v celoti razvrščeno kot slabo posojilo, pa je izključen iz statistike obrestnih mer MFI. Posojila za prestrukturiranje dolga, tj. prestrukturiranje dolga dolžnikov v finančnih težavah, se opredelijo v skladu z obstoječimi nacionalnimi opredelitvami.

DEL 3

Referenčna časovna točka

VIII.    Referenčna časovna točka za obrestne mere MFI za stanje zadolženosti

29.

NCB odločijo, ali se na nacionalni ravni obrestne mere MFI za stanje zadolženosti, tj. kazalniki 1 do 26, opisani v Dodatku 1, pripravljajo kot posnetek opažanj ob koncu obdobja ali kot implicitne obrestne mere, ki se nanašajo na povprečja za obdobja. Obravnavano obdobje traja en mesec.

30.

Obrestne mere za stanje zadolženosti kot posnetek opažanj ob koncu meseca se izračunajo kot tehtana povprečja obrestnih mer, ki se uporabljajo za stanje vlog in posojil v določeni časovni točki na zadnji dan v mesecu. V tej časovni točki poročevalska enota za vse neporavnane vloge in posojila v razmerju do gospodinjstev in nefinančnih družb zbere ustrezne obrestne mere in z njimi povezane zneske ter pripravi tehtano povprečno obrestno mero za vsako kategorijo instrumentov. Nasprotno kot pri mesečnih povprečjih se obrestne mere MFI za stanje zadolženosti, ki se pripravijo kot opažanja ob koncu meseca, nanašajo samo na pogodbe, ki so v času zbiranja podatkov še vedno odprte.

31.

Obrestne mere za stanje zadolženosti kot implicitne obrestne mere, ki se nanašajo na mesečno povprečje, se izračunajo kot količnik z obračunanimi obrestmi, plačanimi za vloge in prejetimi za posojila v referenčnem mesecu, v števcu in s povprečnim stanjem v teku meseca v imenovalcu. Ob koncu referenčnega meseca poročevalska enota poroča obračunane obresti, plačane ali prejete v teku meseca, za vsako kategorijo instrumentov ter povprečno stanje vlog in posojil v istem mesecu. Nasprotno kot pri opažanjih ob koncu meseca vključujejo obrestne mere MFI za stanje zadolženosti, ki se pripravijo kot mesečna povprečja, tudi pogodbe, ki so bile v teku meseca odprte, ob koncu meseca pa niso več. Povprečno stanje vlog in posojil v teku referenčnega meseca se v idealnem primeru pripravi kot povprečno dnevno stanje v celem mesecu. Kot minimalni standard se povprečno mesečno stanje izpelje iz dnevnih stanj za spremenljive kategorije instrumentov, tj. vsaj za vloge čez noč, vloge na odpoklic z odpovednim rokom, obrestovana posojila po kreditnih karticah in posojila revolving ter prekoračitve stanj na računih. Za vse druge kategorije instrumentov se povprečno mesečno stanje izpelje iz tedenskih ali pogostejših stanj.

IX.    Referenčna časovna točka za nove posle glede vlog čez noč, vlog na odpoklic z odpovednim rokom, obrestovanih posojil po kreditnih karticah in posojil revolving ter prekoračitev stanj na računih

32.

NCB odločijo, ali se na nacionalni ravni obrestne mere MFI za vloge čez noč, vloge na odpoklic z odpovednim rokom, obrestovana posojila po kreditnih karticah in posojila revolving ter prekoračitve stanj na računih, tj. kazalniki 1, 5, 6, 7, 12, 23, 32 in 36, opisani v Dodatku 2, pripravijo kot posnetek opažanj ob koncu obdobja ali kot implicitne obrestne mere, ki se nanašajo na povprečja za obdobja. Obravnavano obdobje traja en mesec.

33.

Podobno kot pri pripravljanju obrestnih mer za stanje zadolženosti iz Dodatka 1 se tudi obrestne mere za vloge čez noč, vloge na odpoklic z odpovednim rokom, obrestovana posojila po kreditnih karticah in posojila revolving ter prekoračitve stanj na računih pripravijo na enega izmed naslednjih načinov:

(a)

izračuna se posnetek opažanj ob koncu meseca, tj. tehtana povprečja obrestnih mer, ki se uporabljajo za stanje teh vlog in posojil v določeni časovni točki na zadnji dan v mesecu. V tem času poročevalska enota zbere za vse vloge čez noč, vloge na odpoklic z odpovednim rokom, obrestovana posojila po kreditnih karticah in posojila revolving ter prekoračitve stanj na računih v razmerju do gospodinjstev in nefinančnih družb obrestne mere in z njimi povezane zneske ter pripravi tehtano povprečno obrestno mero za vsako kategorijo instrumentov. Nasprotno kot pri mesečnih povprečjih se obrestne mere MFI za stanje zadolženosti, ki se pripravijo na podlagi opažanj ob koncu meseca, nanašajo samo na pogodbe, ki so v času zbiranja podatkov še vedno odprte;

(b)

izračunajo se implicitne obrestne mere, ki se nanašajo na mesečno povprečje, tj. količniki z obračunanimi obrestmi, plačanimi za vloge in prejetimi za posojila, v števcu in s povprečnim dnevnim stanjem v imenovalcu. Ob koncu meseca poročevalska enota poroča za vloge čez noč, vloge na odpoklic odpovednim rokom, obrestovana posojila po kreditnih karticah in posojila revolving ter prekoračitve stanj na računih obračunane obresti, plačane ali prejete v teku meseca, ter povprečno stanje vlog in posojil v istem mesecu. Za vloge čez noč, vloge na odpoklic z odpovednim rokom, obrestovana posojila po kreditnih karticah in posojila revolving ter prekoračitve stanj na računih se povprečno mesečno stanje izpelje iz dnevnih stanj. Nasprotno kot pri opažanjih ob koncu meseca vključujejo obrestne mere MFI za stanje zadolženosti, ki so pripravljene kot mesečna povprečja, tudi pogodbe, ki so bile v teku meseca odprte, ob koncu meseca pa niso več.

34.

Če se obrestne mere MFI pripravijo kot posnetek opažanj ob koncu meseca, potem v zvezi z računi, ki so lahko vloge ali posojila, odvisno od stanja na njih, samo stanje ob določenem času na zadnji dan v mesecu določa, ali je ta račun vloga čez noč ali prekoračitev stanja na računu za ta mesec. Če se obrestne mere MFI izračunavajo kot implicitne obrestne mere, ki se nanašajo na mesečno povprečje, se ocena, ali gre pri računu za vlogo ali posojilo, opravi vsak dan. Povprečje dnevnega stanja v dobro in dnevnega stanja v breme se nato izračuna za ugotovitev povprečnega mesečnega stanja za imenovalec implicitnih obrestnih mer. Poleg tega tok v števcu razlikuje med obračunanimi obrestmi, plačanimi za vloge in prejetimi za posojila. Poročevalske enote ne poročajo tehtanih povprečnih obrestnih mer, ki združujejo (nizke) obrestne mere za vloge čez noč in (visoke) obrestne mere za prekoračitve stanja na računih.

X.    Referenčna časovna točka za nove posle (razen za vloge čez noč, vloge na odpoklic z odpovednim rokom, dolg po kreditnih karticah in posojila revolving ter prekoračitve stanj na računih)

35.

Obrestne mere MFI za nove posle razen za vloge čez noč, vloge na odpoklic z odpovednim rokom, dolg po kreditnih karticah in posojila revolving ter prekoračitve stanj na računih, tj. vsi kazalniki, opisani v Dodatku 2, razen kazalnikov 1, 5, 6, 7, 12, 23, 32 in 36, se izračunajo kot povprečja za obdobje. Obravnavano obdobje traja en (cel) mesec.

36.

Za vsako kategorijo instrumentov poročevalske enote izračunajo obrestno mero za nove posle kot tehtano povprečje vseh obrestnih mer za nove posle v kategoriji instrumentov med referenčnim mesecem. Te obrestne mere, ki se nanašajo na mesečno povprečje, se sporočijo NCB države članice, katere valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: država članica euroobmočja) in v kateri je poročevalska enota rezident, skupaj z zneskom novih poslov, opravljenih med mesecem poročanja, za vsako kategorijo instrumentov. Poročevalske enote upoštevajo nove posle, opravljene v celotnem mesecu.

37.

Za kazalnike, ki se nanašajo na novo izpogajana posojila gospodinjstvom in nefinančnim družbam, tj. za kazalnike 88 do 91, opisane v Dodatku 2, se zahtevajo samo informacije o obsegu novih poslov. Upoštevajo se vsa nova pogajanja o obstoječih pogodbah o vlogah in posojilih, kot so opredeljena v odstavkih 22 do 27, četudi je ista pogodba med referenčnim mesecem večkrat na novo izpogajana.

DEL 4

Kategorije instrumentov

XI.    Splošne določbe

38.

Poročevalske enote poročajo statistiko obrestnih mer MFI za stanje zadolženosti za kategorije instrumentov, določene v Dodatku 1, in za nove posle za kategorije instrumentov, določene v Dodatku 2. Kot je opredeljeno v odstavku 16, obrestne mere za vloge čez noč, vloge na odpoklic z odpovednim rokom, posojila revolving in prekoračitve stanj na računih ter obrestovana posojila po kreditnih karticah pomenijo obrestne mere za nove posle, čeprav se pojem novih poslov razširja na celotno stanje vlog in posojil, in so zato vključene v Dodatek 2.

39.

Kategorija instrumentov, določena v dodatkih 1 in 2, se v nekaterih državah članicah euroobmočja na nacionalni ravni ne uporablja in se zato ne upošteva, če rezidenčne kreditne in druge institucije gospodinjstvom in nefinančnim družbam sploh ne ponujajo produktov, ki sodijo v to kategorijo. Podatki se poročajo, če nekateri posli obstajajo, ne glede na to, kako omejeni so.

40.

Za vsako kategorijo instrumentov, ki je določena v dodatkih 1 in 2 in se uporablja v bančnem poslovanju rezidenčnih kreditnih in drugih institucij z gospodinjstvi in nefinančnimi družbami, ki so rezidenti v državah članicah euroobmočja, se statistika obrestnih mer MFI pripravlja na podlagi vseh obrestnih mer, uporabljenih za vse produkte, ki sodijo v to kategorijo instrumentov. To pomeni, da NCB ne smejo določiti sklopa nacionalnih produktov v okviru posamezne kategorije instrumentov, za katere se zbira statistika obrestnih mer MFI; namesto tega so zajete obrestne mere za vse produkte, ki jih ponuja vsaka od poročevalskih enot. Kot je določeno v členu 16 Smernice ECB/2007/9 z dne 1. avgusta 2007 o denarni statistiki, statistiki finančnih institucij in statistiki finančnih trgov (3), NCB v vzorcu ni treba zajeti vsakega posameznega produkta, ki obstaja na nacionalni ravni. Vendar pa ne smejo izločiti celotne kategorije instrumentov zato, ker so s tem povezani zneski zelo majhni. Če torej določeno kategorijo instrumentov ponuja samo ena institucija, potem je ta institucija zastopana v vzorcu. Če določena kategorija instrumentov v času začetnega jemanja vzorca v državi članici euroobmočja ni obstajala, ampak je neka institucija kasneje uvedla nov produkt, ki sodi v to kategorijo, se ta institucija vključi v vzorec ob naslednjem preverjanju reprezentativnosti. Če v okviru obstoječe kategorije instrumentov na nacionalni ravni nastane nov produkt, ga institucije v vzorcu zajamejo v naslednjem poročilu, saj morajo vse poročevalske enote poročati o vseh svojih produktih.

41.

Izjema od načela, da se zajamejo vse obrestne mere, uporabljene za vse produkte, so obrestne mere za slaba posojila in posojila za prestrukturiranje dolga. Kot je določeno v odstavku 28, so vsa slaba posojila in posojila za prestrukturiranje dolga, odobrena po obrestnih merah, ki so nižje od tržnih, tj. obrestne mere za dolžnike v finančnih težavah, izključena iz statistike obrestnih mer MFI.

XII.    Razčlenitev po valutah

42.

Statistika obrestnih mer MFI zajema obrestne mere, ki jih uporablja poročevalska populacija. Podatki o vlogah in posojilih v valutah, ki niso euro, se na ravni vseh držav članic euroobmočja ne zahtevajo. To je razvidno iz dodatkov 1 in 2, kjer se vsi kazalniki nanašajo na vloge in posojila, izražena v eurih.

XIII.    Razčlenitev po sektorjih

43.

Razen repo poslov se razčlenitev po sektorjih uporablja za vse vloge in posojila, ki se zahtevajo za statistiko obrestnih mer MFI. Dodatka 1 in 2 tako razlikujeta med kazalniki v razmerju do gospodinjstev (vključno z nepridobitnimi institucijami, ki opravljajo storitve za gospodinjstva) (4) in kazalniki v razmerju do nefinančnih družb (5). Dodatno se poročajo ločeni podatki za individualne lastnike/partnerska podjetja brez pravnega statusa kot del gospodinjstev, toda samo v zvezi z novimi posli iz naslova posojil za „druge namene“. NCB se lahko odpovejo zahtevi po ločenem izkazovanju posojil individualnim lastnikom, kadar taka posojila predstavljajo manj kot 5 % skupnega posojanja gospodinjstvom v državi članici euroobmočja v smislu stanja zadolženosti, kot se izračuna v skladu z Uredbo (ES) št. 1071/2013 (ECB/2013/33).

44.

Kazalnik 5 v Dodatku 1 in kazalnik 11 v Dodatku 2 se nanašata na repo posle. Čeprav obrestovanje repo poslov ni neodvisno od sektorja imetnikov v vseh državah članicah euroobmočja, zanje na ravni vseh držav članic euroobmočja ni potrebna razčlenitev na gospodinjstva in nefinančne družbe. Poleg tega na ravni vseh držav članic euroobmočja ni potrebna razčlenitev po dospelosti, ker repo posli pretežno veljajo za zelo kratkoročne. Obrestne mere MFI za repo posle se brez razlike nanašajo na oba sektorja.

45.

Kazalnika 5 in 6 v Dodatku 2 se nanašata na vloge gospodinjstev na odpoklic z odpovednim rokom. Vendar pa se obrestna mera in utež za vloge na odpoklic z odpovednim rokom na ravni vseh držav članic euroobmočja nanašata na vloge na odpoklic z odpovednim rokom tako gospodinjstev kot tudi nefinančnih družb, tj. oba sektorja se združita in dodelita gospodinjstvom. Na ravni vseh držav članic euroobmočja ni potrebna razčlenitev po sektorjih.

XIV.    Razčlenitev po vrstah instrumentov

46.

Razen če je drugače določeno v naslednjih odstavkih 47 do 55, razčlenitev po instrumentih za obrestne mere MFI in opredelitve vrst instrumentov sledijo kategorijam sredstev in obveznosti, kot so določene v delu 2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1071/2013 (ECB/2013/33).

47.

Obrestne mere MFI za vloge čez noč, tj. kazalnika 1 in 7 v Dodatku 2, se nanašajo na vse vloge čez noč, ne glede na to, ali se obrestujejo ali ne. Neobrestovane vloge čez noč so zato zajete v statistiki obrestnih mer MFI.

48.

Za namene statistike obrestnih mer MFI imajo posojila revolving in prekoračitve stanj na računih, tj. kazalnika 12 in 23 v Dodatku 2, enak pomen, kot je opredeljen v delu 2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1071/2013 (ECB/2013/33), ne glede na začetno obdobje določitve obrestne mere. Kazni za prekoračitve stanj na računih kot sestavni del drugih stroškov, na primer v obliki posebnih provizij, niso zajete v AAR, kot je opredeljena v odstavku 1, ker tovrstna obrestna mera zajema samo obrestno mero za posojila. Posojila, ki se poročajo pod to kategorijo, se ne poročajo pod nobeno drugo kategorijo novih poslov.

49.

Za namene statistike obrestnih mer MFI ima dolg po kreditnih karticah enak pomen, kot je opredeljen v delu 2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1071/2013 (ECB/2013/33). Podatki o obrestni meri se poročajo samo za obrestovano posojilo po kreditnih karticah, v kazalnikih 32 in 36. Obrestna mera za posojila po kreditnih karticah z odloženim brezobrestnim plačilom se ne poroča ločeno, saj je po definiciji enaka 0 %. Toda neporavnano posojilo po kreditnih karticah z odloženim brezobrestnim plačilom je vključeno kot del statistike obrestnih mer MFI za stanje zadolženosti, skupaj z neporavnanim obrestovanim posojilom po kreditnih karticah. Niti obrestovano posojilo po kreditnih karticah niti posojilo po kreditnih karticah z odloženim brezobrestnim plačilom se ne poročata pod katerim koli drugim kazalnikom novih poslov.

50.

Za namene statistike obrestnih mer MFI obsegajo novi posli iz naslova posojil nefinančnim družbam (razen posojil revolving in prekoračitev stanj na računih ter dolga po kreditnih karticah), tj. kazalniki 37 do 54, 80, 82, 84 in 91 v Dodatku 2, vsa posojila podjetjem razen dolga po kreditnih karticah in posojil revolving podjetjem ter prekoračitev stanj na računih podjetij, ne glede na njihov znesek, medtem ko se kazalniki 62 do 79, 81, 83 in 85 nanašajo na zavarovana posojila, kot so opredeljena v odstavku 64. Posojila nefinančnim družbam v Dodatku 1, ki se nanašajo na stanje zadolženosti, imajo enak pomen, kot je opredeljen v delu 2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1071/2013 (ECB/2013/33), in obsegajo posojila revolving in prekoračitve stanj na računih ter dolg po kreditnih karticah.

51.

Za namene statistike obrestnih mer MFI se novi posli iz naslova posojil gospodinjstvom za potrošnjo, tj. kazalniki 13 do 15, 30 in 88 v Dodatku 2, opredelijo kot posojila, razen dolga po kreditnih karticah ali posojil revolving in prekoračitev stanj na računih, odobrena za osebno uporabo v zvezi s potrošnjo blaga in storitev, medtem ko se kazalniki 55 do 57 nanašajo na zavarovana posojila, kot so opredeljena v odstavku 64. Posojila za potrošnjo v Dodatku 1, ki se nanašajo na stanje zadolženosti, imajo enak pomen, kot je opredeljen v delu 2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1071/2013 (ECB/2013/33), in obsegajo posojila revolving in prekoračitve stanj na računih ter dolg po kreditnih karticah.

52.

Za namene statistike obrestnih mer MFI se novi posli iz naslova posojil gospodinjstvom za nakup hiše, tj. kazalniki 16 do 19, 31 in 89 v Dodatku 2, opredelijo kot krediti razen posojil revolving in prekoračitev stanj na računih ali dolga po kreditnih karticah, odobreni za naložbe v stanovanja, vključno z gradnjo, garažami in prenovo stanovanjskih zgradb, medtem ko se kazalniki 58 do 61 nanašajo na zavarovana posojila, kot so opredeljena v odstavku 64. Posojila gospodinjstvom za nakup hiše v Dodatku 1, ki se nanašajo na stanje zadolženosti, imajo enak pomen, kot je opredeljen v delu 2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1071/2013 (ECB/2013/33), in obsegajo posojila revolving in prekoračitve stanj na računih ter dolg po kreditnih karticah.

53.

Za namene statistike obrestnih mer MFI se novi posli iz naslova posojil gospodinjstvom za druge namene, tj. kazalniki 20 do 22, 33 do 35 in 90 v Dodatku 2, opredelijo kot posojila razen posojil revolving in prekoračitev stanj na računih ali dolga po kreditnih karticah, odobrena za namene, kot so posli, konsolidacija dolgov, izobraževanje itd. Druga posojila gospodinjstvom v Dodatku 1, ki se nanašajo na stanje zadolženosti, imajo enak pomen, kot je opredeljen v delu 2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1071/2013 (ECB/2013/33), in obsegajo posojila revolving in prekoračitve stanj na računih ter dolg po kreditnih karticah.

54.

Za obrestne mere MFI za stanja zadolženosti posojila za potrošnjo, posojila gospodinjstvom za nakup hiše in druga posojila gospodinjstvom za druge namene skupaj zajemajo vsa posojila, ki jih rezidenčne kreditne in druge institucije odobrijo gospodinjstvom, vključno s posojili revolving in prekoračitvami stanj na računih ter dolgom po kreditnih karticah.

55.

Za obrestne mere MFI za nove posle posojila po kreditnih karticah, posojila revolving in prekoračitve stanj na računih, posojila za potrošnjo in posojila gospodinjstvom za nakup hiše in druge namene zajemajo vsa posojila, ki jih rezidenčne kreditne in druge institucije odobrijo gospodinjstvom, razen posojil po kreditnih karticah z odloženim brezobrestnim plačilom. Posojila po kreditnih karticah z odloženim brezobrestnim plačilom se v statistiki obrestnih mer MFI ne poročajo ločeno kot novi posel, temveč se vključijo kot del odgovarjajočih postavk stanja zadolženosti.

XV.    Razčlenitev po kategorijah zneskov

56.

Za druga posojila nefinančnim družbam, tj. kazalniki 37 do 54 in 62 do 85 v Dodatku 2, se razlikujejo tri kategorije zneskov: (a) „do vključno 0,25 milijona EUR“; (b) „od 0,25 milijona EUR do vključno 1 milijona EUR“; in (c) „nad 1 milijonom EUR“. Znesek se nanaša na posamični posojilni posel, ki se šteje za novi posel, ne pa na vse posle med nefinančno družbo in poročevalsko enoto.

XVI.    Razčlenitev po prvotni in preostali zapadlosti, odpovednem roku in obdobju spremembe obrestne mere ali začetni določitvi obrestne mere

57.

Odvisno od vrste instrumenta in od tega, ali se obrestna mera MFI nanaša na stanje zadolženosti ali na nove posle, statistika zagotovi razčlenitev po prvotni in preostali zapadlosti, odpovednem roku in obdobju spremembe obrestne mere in/ali začetnem obdobju določitve obrestne mere. Te razčlenitve se nanašajo na časovne razrede ali razpone, na primer obrestna mera za vezano vlogo do dveh let se nanaša na povprečno obrestno mero za vse vloge z dogovorjeno prvotno zapadlostjo od dveh dni do največ dveh let, tehtano z velikostjo vloge.

58.

Razčlenitev po prvotni in preostali zapadlosti ter odpovednem roku in obdobju spremembe obrestne mere sledi opredelitvam, določenim v delu 2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1071/2013 (ECB/2013/33). Razčlenitev po prvotni zapadlosti se uporablja za vse kategorije vlog, razen za repo posle, ki se nanašajo na stanje zadolženosti, in vse kategorije posojil, ki se nanašajo na stanje zadolženosti, kot je določeno v Dodatku 1. Razčlenitev po prvotni zapadlosti v kombinaciji s preostalo zapadlostjo in naslednjo spremembo obrestne mere se uporablja za kazalnike 15 do 26, kot je opredeljeno v Dodatku 1. Razčlenitev po prvotni zapadlosti se uporablja tudi za nove posle za vezane vloge, razčlenitev po odpovednih rokih pa za nove posle za vloge na odpoklic z odpovednim rokom, kot je določeno v Dodatku 2. Ločeni podatki o posojilih nefinančnim družbam z začetnim obdobjem določitve obrestne mere do enega leta v kombinaciji s prvotno zapadlostjo nad enim letom se poročajo za vsak razred velikosti posojil iz odstavka 56, kot je določeno v Dodatku 2.

59.

Obrestne mere za kreditiranje novih poslov, razen za kazalnike 88 do 91 glede na novo izpogajanih posojil v Dodatku 2, se razčlenijo po začetnem obdobju določitve obrestne mere, določenem v pogodbi. Za namene statistike obrestnih mer MFI se začetno obdobje določitve obrestne mere opredeli kot vnaprej določeno časovno obdobje na začetku veljavnosti pogodbe, v katerem se višina obrestne mere ne bo spremenila. Začetno obdobje določitve obrestne mere je lahko krajše ali enako prvotni zapadlosti posojila. Višina obrestne mere se šteje za nespremenljivo samo, če je določena točno, na primer 10 %, ali z razliko do referenčne obrestne mere v določeni časovni točki, na primer kot šestmesečni EURIBOR, povečan za dve odstotni točki na vnaprej določen dan in ob določeni uri. Če se na začetku veljavnosti pogodbe gospodinjstvo ali nefinančna družba ter poročevalska enota dogovorita za postopek izračuna obrestne mere za posojilo za določeno časovno obdobje, na primer, šestmesečni EURIBOR, povečan za dve odstotni točki, za tri leta, začetno obdobje določitve obrestne mere ne znaša tri leta, temveč šest mesecev, saj se višina obrestne mere v treh letih lahko spremeni vsakih šest mesecev. Statistika obrestnih mer MFI za nove posojilne posle odraža samo obrestno mero, ki je dogovorjena za začetno obdobje določitve obrestne mere na začetku veljavnosti pogodbe ali po novem pogajanju o posojilu. Če se po tem začetnem obdobju določitve obrestne mere obrestna mera samodejno spremeni v spremenljivo obrestno mero, se to ne odraža v obrestnih merah MFI za nove posle, temveč samo v obrestnih merah za stanje zadolženosti.

60.

Pri posojilih gospodinjstvom se razlikujejo naslednja obdobja začetne določitve obrestne mere:

 

Za posojila gospodinjstvom za potrošnjo in za druge namene:

spremenljiva obrestna mera in začetna določitev obrestne mere do (vključno) enega leta,

začetna določitev obrestne mere od enega do (vključno) petih let in

začetna določitev obrestne mere nad petimi leti.

 

Za posojila gospodinjstvom za nakup hiše:

spremenljiva obrestna mera in začetna določitev obrestne mere do (vključno) enega leta,

začetna določitev obrestne mere od enega do (vključno) petih let,

začetna določitev obrestne mere od petih do (vključno) desetih let in

začetna določitev obrestne mere nad desetimi leti.

61.

Pri posojilih nefinančnim družbam do 0,25 milijona EUR, od 0,25 milijona EUR do 1 milijona EUR in nad 1 milijonom EUR se razlikujejo naslednja obdobja začetne določitve obrestne mere:

spremenljiva obrestna mera in začetna določitev obrestne mere do (vključno) treh mesecev,

začetna določitev obrestne mere od treh mesecev do (vključno) enega leta,

začetna določitev obrestne mere od enega do (vključno) treh let,

začetna določitev obrestne mere od treh do (vključno) petih let,

določitev obrestne mere od petih do (vključno) desetih let in

začetna določitev obrestne mere nad desetimi leti.

62.

Za namene statistike obrestnih mer MFI se „spremenljiva obrestna mera“ opredeli kot obrestna mera, ki se redno spreminja, npr. vsak dan, ali ki se spreminja po prostem preudarku MFI, razen centralnih bank in SDT.

XVII.    Razčlenitev po posojilih, zavarovanih s premoženjem in/ali jamstvi

63.

Posojila gospodinjstvom in nefinančnim družbam, ki so zavarovana s premoženjem in/ali jamstvi, se dodatno ločeno poročajo za vse kategorije novih poslov po statistiki obrestnih mer MFI, razen dolga po kreditnih karticah, posojil revolving in prekoračitev stanj na računih ter posojil za druge namene. Poleg tega za kazalnike, ki se nanašajo na obseg novih poslov iz naslova na novo izpogajanih posojil, ni potrebna razčlenitev glede na zavarovanje s premoženjem/jamstvi.

64.

Za namene statistike obrestnih mer MFI razčlenitev posojil glede na zavarovanje s premoženjem/jamstvi vključuje skupen znesek novih poslov iz naslova posojil, ki so zavarovani s premoženjem po tehniki „stvarnega kreditnega zavarovanja“, kot je opredeljena v členu 4(1)(58) in členih 197 do 200 Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja (6), in/ali ki so zavarovani z osebnimi jamstvi po tehniki „osebnega kreditnega zavarovanja“, kot je opredeljena v členu 4(1)(59) in členih 201, 202 in 203 Uredbe (EU) št. 575/2013, in sicer tako, da je vrednost premoženja in/ali jamstev višja ali enaka skupnem znesku posojila. Če MFI, razen centralnih bank in SDT, za namene nadzora uporabi drugačen sistem, kot je „standardizirani pristop“, kakor je opredeljen v Uredbi (EU) št. 575/2013, lahko ta isti sistem uporabi tudi pri poročanju posojil, vključenih v to razčlenitev.

DEL 5

Obveznosti poročanja

65.

Za ugotovitev agregatov, ki se nanašajo na vse države članice euroobmočja, se uporabijo tri ravni agregiranja za vsako od kategorij instrumentov, navedenih v dodatkih 1 in 2.

XVIII.    Statistične informacije na ravni poročevalskih enot

66.

Agregiranje na prvi ravni opravijo poročevalske enote, kot je opredeljeno v odstavkih 67 do 72. Vendar pa NCB lahko od poročevalskih enot zahtevajo poročanje podatkov na ravni posameznih vlog in posojil. Podatki se poročajo NCB države članice euroobmočja, v kateri je poročevalska enota rezident.

67.

Če so obrestne mere za stanje zadolženosti, tj. kazalniki 1 do 26 v Dodatku 1, pripravljene kot posnetek opažanj ob koncu meseca, poročajo poročevalske enote za vsako kategorijo instrumentov tehtano povprečno obrestno mero, ki se nanaša na zadnji dan v mesecu.

68.

Če so obrestne mere za stanje zadolženosti, tj. kazalniki 1 do 26 v Dodatku 1, pripravljene kot implicitne obrestne mere, ki se nanašajo na mesečno povprečje, poročajo poročevalske enote za vsako kategorijo instrumentov obračunane obresti, plačane ali prejete v mesecu, ter povprečno stanje vlog in posojil v istem mesecu.

69.

Če so obrestne mere za vloge čez noč, vloge na odpoklic z odpovednim rokom, obrestovana posojila po kreditnih karticah in posojila revolving ter prekoračitve stanj na računih, tj. kazalniki 1, 5, 6, 7, 12, 23, 32 in 36 v Dodatku 2, pripravljene kot posnetek opažanj ob koncu meseca, poročajo poročevalske enote za vsako kategorijo instrumentov tehtano povprečno obrestno mero, ki se nanaša na zadnji dan v mesecu.

70.

Če so obrestne mere za vloge čez noč, vloge na odpoklic z odpovednim rokom, obrestovana posojila po kreditnih karticah in posojila revolving ter prekoračitve stanj na računih, tj. kazalniki 1, 5, 6, 7, 12, 23, 32 in 36 v Dodatku 2, pripravljene kot implicitne obrestne mere, ki se nanašajo na mesečno povprečje, poročajo poročevalske enote za vsako kategorijo instrumentov obračunane obresti, plačane ali prejete v mesecu, ter povprečno stanje vlog in posojil v istem mesecu.

71.

Za vsako kategorijo instrumentov za nove posle, tj. kazalnike 2 do 4, 8 do 11, 13 do 22, 30 do 31, 33 do 35 in 37 do 85 v Dodatku 2, poročajo poročevalske enote tehtano povprečno obrestno mero. Poleg tega poročevalske enote poročajo znesek novih poslov, opravljenih v posameznih kategorijah instrumentov v mesecu, za vsakega od kazalnikov 2 do 4, 8 do 11, 13 do 22, 33 do 35 in 37 do 85 v Dodatku 2. Za kategorije instrumentov, ki se nanašajo na na novo izpogajana posojila gospodinjstvom in nefinančnim družbam (kazalniki 88 do 91 v Dodatku 2), se zahtevajo samo informacije o obsegu novih poslov.

72.

Kreditne in druge institucije, ki jim določena NCB dovoli poročati statistiko obrestnih mer MFI skupaj kot skupini, se štejejo za eno poročevalsko enoto in poročajo podatke, navedene v odstavkih 67 do 71, ki se nanašajo na skupino kot celoto. Poleg tega te poročevalske enote vsako leto poročajo število poročevalskih institucij znotraj skupine in varianco obrestnih mer v teh institucijah za vsako kategorijo instrumentov. Število poročevalskih institucij v skupini in varianca se nanašata na mesec oktober in se posredujeta s podatki za oktober.

XIX.    Nacionalne tehtane povprečne obrestne mere in agregirani rezultati za države članice euroobmočja

73.

Agregiranje na drugi ravni opravijo NCB. NCB agregirajo obrestne mere in z njimi povezane zneske poslovanja za vse svoje nacionalne poročevalske enote v nacionalno tehtano povprečno obrestno mero za vsako kategorijo instrumentov. Podatki se poročajo Evropski centralni banki (ECB). Agregiranje na zadnji ravni za kategorije instrumentov po posameznih državah članicah euroobmočja na ravni vseh držav članic euroobmočja opravi ECB.


(1)  UL L 133, 22.5.2008, str. 66.

(2)  NCB lahko odobrijo odstopanja za potrošniške kredite in posojila gospodinjstvom za nakup hiše pri nepridobitnih institucijah, ki opravljajo storitve za gospodinjstva.

(3)  UL L 341, 27.12.2007, str. 1.

(4)  S.14 in S.15 skupaj, kot je opredeljeno v ESR 2010, določenem v Uredbi (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (UL L 174, 26.6.2013, str. 1).

(5)  S.11, kot je opredeljeno v ESR 2010.

(6)  UL L 176, 27.6.2013, str. 1.

Dodatek 1

Kategorije instrumentov za obrestne mere za stanje zadolženosti

AAR ali NDER se poroča mesečno za vsako kategorijo iz tabele 1.

Tabela 1

 

Sektor

Vrsta instrumenta

Prvotna zapadlost

Preostala zapadlost

Sprememba obrestne mere

Kazalnik stanja zadolženosti

Obveznost poročanja

Vloge v EUR

Gospodinjstva

Vezane

Do dveh let

 

 

1

AAR

Nad dvema letoma

 

 

2

AAR

Nefinančne družbe

Vezane

Do dveh let

 

 

3

AAR

Nad dvema letoma

 

 

4

AAR

Repo posli

 

 

5

AAR

Posojila v EUR

Gospodinjstvom

Za nakup hiše

Do enega leta

 

 

6

AAR

Od enega do petih let

 

 

7

AAR

Nad petimi leti

 

 

8

AAR

Za potrošnjo in za druge namene

Do enega leta

 

 

9

AAR

Od enega do petih let

 

 

10

AAR

Nad petimi leti

 

 

11

AAR

Skupaj

Nad enim letom

 

 

15

AAR

Do enega leta

 

16

AAR

Nad enim letom

V naslednjih 12 mesecih

17

AAR

Nad dvema letoma

 

 

18

AAR

Do dveh let

 

19

AAR

Nad dvema letoma

V naslednjih 24 mesecih

20

AAR

Nefinančnim družbam

Do enega leta

 

 

12

AAR

Od enega do petih let

 

 

13

AAR

Nad petimi leti

 

 

14

AAR

Nad enim letom

 

 

21

AAR

Do enega leta

 

22

AAR

Nad enim letom

V naslednjih 12 mesecih

23

AAR

Nad dvema letoma

 

 

24

AAR

Do dveh let

 

25

AAR

Nad dvema letoma

V naslednjih 24 mesecih

26

AAR

Dodatek 2

AAR ali NDER se poroča mesečno za kategorije iz tabel 2, 3 in 4. Poročanje AAR je dopolnjeno z ustreznim obsegom poslovanja, če je tako označeno v tabelah z besedo „znesek“. Za kategorije, ki se nanašajo na na novo izpogajana posojila iz tabele 6, se zahtevajo samo informacije o obsegu novih poslov.

Kategorije v tabelah 2 (razen kazalnikov 33 do 35), 3, 5 in 6 se vzajemno izključujejo znotraj vsake tabele. Zato se posojilo, ki se poroča pod katerim koli kazalnikom iz tabele 2 (razen pod kazalniki 33 do 35) in/ali iz tabele 3 in/ali iz tabele 5 in/ali iz tabele 6, ne poroča ponovno pod drugimi kazalniki iz iste tabele, razen posojil, ki se poročajo pod kazalniki 33 do 35, ki se poročajo tudi pod kazalniki 20 do 22.

Vsa posojila, ki se poročajo pod katero koli kategorijo v tabeli 3, se morajo prikazati tudi v ustreznih kategorijah v tabeli 2. Kazalniki iz tabele 4 so podkazalniki tabele 2 in, če gre za zavarovana posojila, podkazalniki tabele 3; posojila, ki se poročajo v tabeli 4, se morajo zato prikazati tudi v tabelah 2 in 3, kakor je primerno. Posojila, ki se poročajo pod katero koli kategorijo v tabeli 6, se morajo prikazati tudi v ustrezni kategoriji v tabeli 2 in, kakor je primerno, v tabelah 3 in 4.

Tabela 5 se nanaša samo na APRC. Posojila, ki se evidentirajo v tabeli 5, se evidentirajo tudi v tabelah 2, 3, 4 oziroma 6, upoštevajoč različno metodologijo APRC, določeno v odstavku 9.

Pojem novih poslov se razširja na celotno stanje vlog in posojil, tj. na stanje zadolženosti v primeru vlog čez noč, vlog na odpoklic z odpovednim rokom, posojil revolving in prekoračitev stanj na računih ter obrestovanih posojil po kreditnih karticah, tj. v primeru kazalnikov 1, 5, 6, 7, 12, 23, 32, 36.

Tabela 2

 

Sektor

Vrsta instrumenta

Prvotna zapadlost, odpovedni rok, začetno obdobje določitve obrestne mere

Kazalnik novih poslov

Obveznost poročanja

Vloge v EUR

Gospodinjstva

Čez noč

1

AAR

Vezane

Zapadlost do enega leta

2

AAR, znesek

Zapadlost od enega do dveh let

3

AAR, znesek

Zapadlost nad dvema letoma

4

AAR, znesek

Na odpoklic z odpovednim rokom (1)

Z odpovednim rokom do treh mesecev

5

AAR

Z odpovednim rokom nad tremi meseci

6

AAR

Nefinančne družbe

Čez noč

7

AAR

Vezane

Zapadlost do enega leta

8

AAR, znesek

Zapadlost od enega do dveh let

9

AAR, znesek

Zapadlost nad dvema letoma

10

AAR, znesek

Repo posli

11

AAR, znesek

Posojila v EUR

Gospodinjstvom

Posojila revolving in prekoračitve stanj na računih

12

AAR

Obrestovana posojila po kreditnih karticah

32

AAR

Za potrošnjo

Spremenljiva obrestna mera in obdobje začetne določitve obrestne mere do enega leta

13

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere od enega do petih let

14

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere nad petimi leti

15

AAR, znesek

Za nakup hiše

Spremenljiva obrestna mera in obdobje začetne določitve obrestne mere do enega leta

16

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere od enega do petih let

17

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere od petih do desetih let

18

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere nad desetimi leti

19

AAR, znesek

Za druge namene

Spremenljiva obrestna mera in obdobje začetne določitve obrestne mere do enega leta

20

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere od enega do petih let

21

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere nad petimi leti

22

AAR, znesek

Za druge namene, od tega: individualni lastniki

Spremenljiva obrestna mera in obdobje začetne določitve obrestne mere do enega leta

33

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere od enega do petih let

34

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere nad petimi leti

35

AAR, znesek

Posojila v EUR

Nefinančnim družbam

Posojila revolving in prekoračitve stanj na računih

23

AAR

Obrestovana posojila po kreditnih karticah

36

AAR

Posojila do 0,25 mio EUR

Spremenljiva obrestna mera in obdobje začetne določitve obrestne mere do treh mesecev

37

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere od treh mesecev do enega leta

38

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere od enega do treh let

39

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere od treh do petih let

40

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere od petih do desetih let

41

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere nad desetimi leti

42

AAR, znesek

Posojila od 0,25 mio EUR do 1 mio EUR

Spremenljiva obrestna mera in obdobje začetne določitve obrestne mere do treh mesecev

43

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere od treh mesecev do enega leta

44

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere od enega do treh let

45

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere od treh do petih let

46

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere od petih do desetih let

47

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere nad desetimi leti

48

AAR, znesek

Posojila nad 1 mio EUR

Spremenljiva obrestna mera in obdobje začetne določitve obrestne mere do treh mesecev

49

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere od treh mesecev do enega leta

50

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere od enega do treh let

51

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere od treh do petih let

52

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere od petih do desetih let

53

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere nad desetimi leti

54

AAR, znesek


Tabela 3

Novi posli iz posojil, zavarovani s premoženjem in/ali jamstvi

 

Sektor

Vrsta instrumenta

Začetno obdobje določitve obrestne mere

Kazalnik novih poslov

Obveznost poročanja

Posojila v EUR

Gospodinjstvom

Za potrošnjo

Spremenljiva obrestna mera in obdobje začetne določitve obrestne mere do enega leta

55

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere od enega do petih let

56

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere nad petimi leti

57

AAR, znesek

Za nakup hiše

Spremenljiva obrestna mera in obdobje začetne določitve obrestne mere do enega leta

58

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere od enega do petih let

59

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere od petih do desetih let

60

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere nad desetimi leti

61

AAR, znesek

Posojila v EUR

Nefinančnim družbam

Posojila do 0,25 mio EUR

Spremenljiva obrestna mera in obdobje začetne določitve obrestne mere do treh mesecev

62

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere od treh mesecev do enega leta

63

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere od enega do treh let

64

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere od treh do petih let

65

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere od petih do desetih let

66

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere nad desetimi leti

67

AAR, znesek

Posojila od 0,25 mio EUR do 1 mio EUR

Spremenljiva obrestna mera in obdobje začetne določitve obrestne mere do treh mesecev

68

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere od treh mesecev do enega leta

69

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere od enega do treh let

70

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere od treh do petih let

71

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere od petih do desetih let

72

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere nad desetimi leti

73

AAR, znesek

Posojila nad 1 mio EUR

Spremenljiva obrestna mera in obdobje začetne določitve obrestne mere do treh mesecev

74

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere od treh mesecev do enega leta

75

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere od enega do treh let

76

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere od treh do petih let

77

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere od petih do desetih let

78

AAR, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere nad desetimi leti

79

AAR, znesek


Tabela 4

Novi posli iz naslova posojil nefinančnim družbam z obdobjem začetne določitve obrestne mere pod enim letom in s prvotno zapadlostjo nad enim letom

 

Sektor

Vrsta instrumenta

Vsa posojila / zavarovana s premoženjem/jamstvi po prvotni zapadlosti

Kazalnik novih poslov

Obveznost poročanja

Posojila v EUR

Nefinančnim družbam

Posojila do 0,25 mio EUR

Spremenljiva obrestna mera in obdobje začetne določitve obrestne mere do enega leta s prvotno zapadlostjo nad enim letom

80

AAR, znesek

Spremenljiva obrestna mera in obdobje začetne določitve obrestne mere do enega leta s prvotno zapadlostjo nad enim letom, samo posojila, zavarovana s premoženjem/jamstvi

81

AAR, znesek

Posojila od 0,25 mio EUR do 1 mio EUR

Spremenljiva obrestna mera in obdobje začetne določitve obrestne mere do enega leta s prvotno zapadlostjo nad enim letom

82

AAR, znesek

Spremenljiva obrestna mera in obdobje začetne določitve obrestne mere do enega leta s prvotno zapadlostjo nad enim letom, samo posojila, zavarovana s premoženjem/jamstvi

83

AAR, znesek

Posojila nad 1 mio EUR

Spremenljiva obrestna mera in obdobje začetne določitve obrestne mere do enega leta s prvotno zapadlostjo nad enim letom

84

AAR, znesek

Spremenljiva obrestna mera in obdobje začetne določitve obrestne mere do enega leta s prvotno zapadlostjo nad enim letom, samo posojila, zavarovana s premoženjem/jamstvi

85

AAR, znesek


Tabela 5

Novi posli iz naslova posojil gospodinjstvom

 

Sektor

Vrsta instrumenta

Vsa posojila

Kazalnik novih poslov

Obveznost poročanja

Posojila v EUR

Gospodinjstvom

Za potrošnjo

APRC

30

APRC

Za nakup hiše

APRC

31

APRC


Tabela 6

Novi posli iz naslova na novo izpogajanih posojil

 

Sektor

Vrsta instrumenta

Prvotna zapadlost, odpovedni rok, začetno obdobje določitve obrestne mere

Kazalnik novih poslov

Obveznost poročanja

Posojila v EUR

Gospodinjstvom

Za potrošnjo

Skupaj

88

Znesek

Za nakup hiše

Skupaj

89

Znesek

Za druge namene

Skupaj

90

Znesek

Nefinančnim družbam

Skupaj

91

Znesek


(1)  Za to kategorijo instrumentov se gospodinjstva in nefinančne družbe združijo in dodelijo sektorju gospodinjstev.


PRILOGA II

Pri izpolnjevanju zahtev Evropske centralne banke (ECB) za statistično poročanje morajo poročevalske enote upoštevati naslednje minimalne standarde.

1.

Minimalni standardi za prenos:

(a)

poročanje mora biti pravočasno in v rokih, ki jih določi NCB države članice euroobmočja, v kateri je poročevalska enota rezident (v nadaljnjem besedilu: zadevna NCB);

(b)

statistična poročila morajo imeti obliko in format po tehničnih zahtevah, ki jih za poročanje določi zadevna NCB;

(c)

poročevalska enota mora zadevni NCB zagotoviti podatke ene ali več kontaktnih oseb;

(d)

upoštevati je treba tehnične specifikacije za prenos podatkov zadevni NCB.

2.

Minimalni standardi za točnost:

(a)

statistične informacije morajo biti pravilne;

(b)

poročevalske enote morajo biti sposobne zagotoviti informacije o gibanjih v prenesenih podatkih;

(c)

statistične informacije morajo biti popolne in ne smejo vsebovati trajnih in strukturnih vrzeli; obstoječe vrzeli je treba ugotoviti, jih pojasniti zadevni NCB in jih po potrebi čim prej premostiti;

(d)

poročevalske enote morajo upoštevati dimenzije, pravila zaokroževanja in decimalne številke, ki jih določi zadevna NCB za tehnični prenos podatkov.

3.

Minimalni standardi za vsebinsko skladnost:

(a)

statistične informacije morajo upoštevati opredelitve in razvrstitve iz te uredbe;

(b)

v primeru odstopanj od teh opredelitev in razvrstitev morajo poročevalske enote redno spremljati in kvantificirati razliko med uporabljenim merilom in merilom v tej uredbi;

(c)

poročevalske enote morajo biti sposobne pojasniti prelome v prenesenih podatkih v primerjavi s številkami iz prejšnjih obdobij.

4.

Minimalni standardi za popravke:

Upoštevati je treba pravila za popravke in postopke, ki jih določita ECB in zadevna NCB. Popravke, ki odstopajo od običajnih, morajo spremljati pojasnila.


PRILOGA III

RAZVELJAVLJENA UREDBA S SEZNAMOM NJENIH POZNEJŠIH SPREMEMB

(iz člena 7)

Uredba (ES) št. 63/2002 (ECB/2001/18)

(UL L 10, 12.1.2002, str. 24)

Spremenjena z:

 

Uredbo (ES) št. 2181/2004 (ECB/2004/21)

(UL L 371, 18.12.2004, str. 42)

 

Uredbo (ES) št. 290/2009 (ECB/2009/7)

(UL L 94, 8.4.2009, str. 75)

 

Uredbo (EU) št. 674/2010 (ECB/2010/7)

(UL L 196, 28.7.2010, str. 23)


PRILOGA IV

KORELACIJSKA TABELA

Uredba (ES) št. 63/2002 (ECB/2001/18)

Ta uredba

Člen 1

Člen 1

Člen 2(1)

Člen 2(1)

 

Člen 2(2)

 

Člen 2(3)

 

Člen 2(4)

Člen 2(2)

Člen 2(5)

Člen 2(3)

Člen 2(6)

Člen 3

Člen 3

 

Člen 4

Člen 4

Člen 5

Člen 5

Člen 6

Člen 6

Člen 7

 

Člen 8

Člen 7

Člen 9

Priloga I (1)

 

Priloga II

Priloga I

Priloga III

Priloga II

 

Priloga III

Priloga IV

 


(1)  Vključi se v smernico ECB, s katero se prenovi Smernica ECB/2007/9.


Top