EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52013AB0002

Mnenje Evropske centralne banke z dne 7. januarja 2013 o predlogu uredbe Sveta o vzpostavitvi instrumenta za zagotavljanje finančne pomoči državam članicam, katerih valuta ni euro (CON/2013/2)

OJ C 96, 4.4.2013, p. 11–17 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

4.4.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 96/11


MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 7. januarja 2013

o predlogu uredbe Sveta o vzpostavitvi instrumenta za zagotavljanje finančne pomoči državam članicam, katerih valuta ni euro

(CON/2013/2)

2013/C 96/03

Uvod in pravna podlaga

Evropska centralna banka (ECB) je dne 19. julija 2012 prejela zahtevo Sveta Evropske unije za mnenje o predlogu uredbe Sveta o vzpostavitvi instrumenta za zagotavljanje finančne pomoči državam članicam, katerih valuta ni euro (1) (v nadaljnjem besedilu: predlagana uredba).

Pristojnost ECB, da poda mnenje, izhaja iz členov 127(4) in 282(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije, saj predlagana uredba vsebuje določbe, ki spadajo na področja iz pristojnosti ECB. Zlasti ECB upravlja pomoč, ki se odobri državam članicam, katerih valuta ni euro (v nadaljnjem besedilu: države članice zunaj euroobmočja), na podlagi zdajšnjega aranžmaja, vzpostavljenega z Uredbo (ES) št. 332/2002 (2), ter bi imela vlogo pri oceni, spremljanju in upravljanju finančne pomoči po predlagani uredbi. V skladu s prvim stavkom člena 17.5 Poslovnika Evropske centralne banke je to mnenje sprejel Svet ECB.

1.    Splošne pripombe

Predlagana uredba namerava nadomestiti Uredbo (ES) št. 332/2002, da bi se srednjeročna finančna pomoč državam članicam zunaj euroobmočja zagotavljala pod prožnejšimi pogoji in bi se zagotovili bolj enakovredni konkurenčni pogoji za države članice euroobmočja in države članice zunaj euroobmočja, kot odziv na trenutno finančno krizo. Predlagana uredba uvaja instrumente in postopke, podobne tistim, ki so že oblikovani za zagotavljanje finančne pomoči državam članicam, katerih valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: države članice euroobmočja). Medtem ko je Uredba (ES) št. 332/2002 (po njeni zadnji spremembi) izrecno določila samo srednjeročno finančno pomoč v obliki posojil državam članicam zunaj euroobmočja, ki se zagotovi pod pogojem, da sprejmejo programe za uravnoteženje plačilne bilance, predlagana uredba daje na voljo dva dodatna instrumenta financiranja: preventivno pogojeno kreditno linijo in kreditno linijo pod razširjenimi pogoji. Preventivna pogojena kreditna linija in kreditna linija pod razširjenimi pogoji sta sicer instrumenta, ki se lahko uporabita za zagotavljanje pomoči državam članicam euroobmočja. Mejna vrednost srednjeročne finančne pomoči, ki se lahko odobri na podlagi predlagane uredbe, ostaja enaka kot v Uredbi (ES) št. 332/2002, tj. 50 milijard EUR.

ECB razume, da se lahko do razveljavitve Uredbe (EU) št. 407/2010 o vzpostavitvi Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (3) finančna pomoč Unije državam članicam zunaj euroobmočja zagotovi na podlagi Uredbe (EU) št. 407/2010 ali predlagane uredbe. Zato pozdravlja prizadevanja za zagotovitev karseda enakih instrumentov državam članicam euroobmočja in državam članicam zunaj euroobmočja in za uskladitev postopkov za odobritev te pomoči. Ob upoštevanju, da se Evropski mehanizem za finančno stabilizacijo (EMFS) v luči začetka veljavnosti Pogodbe o Evropskem mehanizmu za stabilnost ne bo več uporabljal (4), bi bilo koristno pojasniti, ali bo pomoč, ki se lahko odobri državi članici zunaj euroobmočja na podlagi Uredbe (EU) št. 407/2010, po prenehanju uporabe EMFS urejala predlagana uredba.

2.    Posamezne pripombe

2.1

ECB se je seznanila z uvedbo kreditnih linij, ki so na voljo kot pomoč državam članicam zunaj euroobmočja, katerih gospodarsko in finančno stanje je načeloma dobro (5). ECB meni, da je odobritev kreditnih linij združljiva s členom 143 Pogodbe, ki predvideva možnost Unije, da posreduje ne samo, kadar ima država članica zunaj euroobmočja plačilnobilančne težave, temveč tudi, kadar „obstaja resna nevarnost, da bi v tovrstne težave zašla“, če bi te morebitne težave lahko predvsem ogrozile delovanje notranjega trga. ECB hkrati meni, da je pri ocenjevanju dostopa do kreditnih linij zelo pomembno, da se merila za upravičenost razlagajo ozko in so ves čas dosledno izpolnjena. Bistveno je, seveda, preprečiti moralno tveganje s strani prejemnikov teh kreditnih linij. Tako kot v primeru držav članic euroobmočja bo to vključevalo posebna prizadevanja vseh zadevnih strani.

2.2

V zvezi z vlogo ECB in Eurosistema predlagana uredba vsebuje podobne določbe glede upravljanja finančne pomoči, in sicer o odprtju in uporabi računov pri nacionalni centralni banki (NCB) zadevne države članice in zadevne NCB pri ECB. V tej zvezi ECB razume, da bi po predlagani uredbi nastopala kot fiskalni agent v skladu s členom 21.2 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke in da se ne bi pričakovalo nobenega financiranja s strani Evropskega sistema centralnih bank v skladu s prepovedjo denarnega financiranja iz člena 123 Pogodbe. Zato ECB ponovno poudarja, da računi, ki jih je treba uporabiti za upravljanje te finančne pomoči pri NCB in ECB, ne bodo dajali možnosti prekoračitve pozitivnega stanja (6).

2.3

Predlagana uredba za primere zagotavljanja finančne pomoči Evropske unije državam članicam zunaj euroobmočja poleg upravljanja posojil in kreditnih linij predvideva širše sodelovanje ECB, kot je trenutno določeno v Uredbi (ES) št. 332/2002. Čeprav slednja omejuje vlogo ECB na upravljanje posojil, ECB sodeluje kot opazovalka v misijah v državah članicah zunaj euroobmočja, ki prejemajo finančno pomoč po Uredbi (ES) št. 332/2002. Predlagana uredba to dejstvo upošteva in med drugim predlaga, da lahko ECB sodeluje s Komisijo pri oceni vzdržnosti javnofinančnega dolga in trenutnih ali morebitnih finančnih potreb, pripravi programov makroekonomskega prilagajanja, spremljanju njihovega napredka z rednimi misijami in okrepljenem nadzoru v primeru odobritve kreditne linije pod razširjenimi pogoji ali črpanja preventivne pogojene kreditne linije. V večini primerov se predvideva tudi udeležba Mednarodnega denarnega sklada (MDS). Po Uredbi (ES) št. 332/2002 so bile te dejavnosti v okviru srednjeročne finančne pomoči za namene plačilne bilance dodeljene samo Komisiji. Vloga ECB in MDS po predlagani uredbi v veliki meri odraža sistem, ki je vzpostavljen za države članice euroobmočja na podlagi EMFS, Evropskega instrumenta za finančno stabilnost (EFSF) in Evropskega mehanizma za stabilnost (EMS). Glede na to, da ECB ni monetarni organ držav članic zunaj euroobmočja, bi ECB želela ločiti med njeno udeležbo v zvezi z državami članicami zunaj euroobmočja in njeno udeležbo v zvezi z državami članicami euroobmočja ter ugotavlja, da bo treba njeno vlogo v predlaganem sodelovanju s Komisijo organizirati v okviru njenih pooblastil in ob upoštevanju njene neodvisnosti.

2.4

ECB ugotavlja, da bo pri svoji oceni izpolnjevanja konvergenčnih meril, določenih v členu 140 Pogodbe in podrobneje opredeljenih v protokolu k Pogodbi, še naprej upoštevala posledice mednarodne plačilnobilančne podpore in likvidnostne pomoči za oceno stabilnosti deviznih tečajev, zlasti za valute, vključene v mehanizem deviznih tečajev II, ERM II. Tako bo tudi v prihodnje in bo zato veljalo za katero koli pomoč, odobreno na podlagi predlagane uredbe.

2.5

ECB ugotavlja, da sprejetje predlagane uredbe ne more imeti posledic za delovanje ERM II v tretji fazi ekonomske in monetarne unije, za katerega bo še naprej veljal obstoječi pravni okvir (7).

Kadar ECB priporoča, da se predlagana uredba spremeni, so konkretni predlogi sprememb besedila s pripadajočimi pojasnili navedeni v Prilogi.

V Frankfurtu na Majni, 7. januarja 2013

Predsednik ECB

Mario DRAGHI


(1)  COM(2012) 336 final.

(2)  Uredba (ES) št. 332/2002 z dne 18. februarja 2002 o ustanovitvi aranžmaja za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči za plačilne bilance držav članic (UL L 53, 23.2.2002, str. 1).

(3)  Uredba Sveta (EU) št. 407/2010 z dne 11. maja 2010 o vzpostavitvi Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (UL L 118, 12.5.2010, str. 1).

(4)  Glej sklepe Evropskega sveta z dne 16.–17. decembra 2010; http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/SL/ec/118586.pdf

(5)  Člen 4 predlagane uredbe.

(6)  Glej drugi pododstavek odstavka 1 Mnenja CON/2009/37 z dne 20. aprila 2009 o predlogu uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 332/2002 o ustanovitvi aranžmaja za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči za plačilne bilance držav članic (UL C 106, 8.5.2009, str. 1).

(7)  Sporazum z dne 16. marca 2006 med Evropsko centralno banko in nacionalnimi centralnimi bankami držav članic zunaj euroobmočja o določitvi operativnih postopkov za mehanizem deviznih tečajev v tretji fazi ekonomske in monetarne unije (UL C 73, 25.3.2006, str. 21).


PRILOGA

Predlagane spremembe besedila

Besedilo, ki ga predlaga Svet

Spremembe, ki jih predlaga ECB (1)

Sprememba 1

Člen 3(2), (3), (7) in (8) ter člen 5(2)

„Člen 3

2.   Komisija v povezavi z Evropsko centralno banko in, kadar je to mogoče, z Mednarodnim denarnim skladom oceni vzdržnost javnofinančnega dolga in trenutne ali morebitne finančne potrebe zadevne države članice ter to oceno predloži Ekonomsko-finančnemu odboru.

3.   Zadevna država članica v dogovoru s Komisijo, ki deluje v povezavi z Evropsko centralno banko in, kadar je to mogoče, z Mednarodnim denarnim skladom, pripravi osnutek programa makroekonomskega prilagajanja, ki vsebuje zahteve politike in katerega cilj je ponovna vzpostavitev uravnotežene plačilne bilance ter zmožnosti financiranja izključno na finančnih trgih. Zadevna država članica v osnutku programa makroekonomskega prilagajanja upošteva priporočila, ki jih prejme na podlagi členov 121, 126 in 148 Pogodbe, ter svoje ukrepe za njihovo upoštevanje, pri tem pa si prizadeva za razširitev, okrepitev in poglobitev potrebnih ukrepov politike.

[…]

7.   Komisija v povezavi z Evropsko centralno banko in po potrebi z Mednarodnim denarnim skladom z rednimi pregledovalnimi misijami spremlja napredek pri izvajanju programa makroekonomskega prilagajanja. Ekonomsko-finančnemu odboru poroča vsako četrtletje. Zadevna država članica v celoti sodeluje s Komisijo in Evropsko centralno banko. Zlasti Komisiji in Evropski centralni banki zagotovi vse podatke, za katere meni, da so potrebni za spremljanje programa. Zadevna država članica ima tudi obveznosti iz člena 6(2).

8.   Komisija v povezavi z Evropsko centralno banko in, kadar je to mogoče, z Mednarodnim denarnim skladom skupaj z zadevno državo članico preuči spremembe programa makroekonomskega prilagajanja, ki bi lahko bile potrebne. Svet s kvalificirano večino in na priporočilo Komisije odobri morebitne spremembe programa.

Člen 5

2.   Komisija v povezavi z Evropsko centralno banko in, kadar je to mogoče, z Mednarodnim denarnim skladom oceni vzdržnost javnofinančnega dolga in trenutne ali morebitne finančne potrebe zadevne države članice ter to oceno predloži Ekonomsko-finančnemu odboru.“

„Člen 3

2.   Komisija v povezavi z Evropsko centralno banko in, kadar je to mogoče primerno, z Mednarodnim denarnim skladom oceni vzdržnost javnofinančnega dolga in trenutne ali morebitne finančne potrebe zadevne države članice ter to oceno predloži Ekonomsko-finančnemu odboru.

3.   Zadevna država članica v dogovoru s Komisijo, ki deluje v povezavi z Evropsko centralno banko ob upoštevanju stališč Evropske centralne banke, če se Evropska centralna banka odloči svetovati v tej zvezi, in, kadar je to mogoče primerno, deluje v povezavi z Mednarodnim denarnim skladom, pripravi osnutek programa makroekonomskega prilagajanja, ki vsebuje zahteve politike in katerega cilj je ponovna vzpostavitev uravnotežene plačilne bilance ter zmožnosti financiranja izključno na finančnih trgih. Zadevna država članica v osnutku programa makroekonomskega prilagajanja upošteva priporočila, ki jih prejme na podlagi členov 121, 126 in 148 Pogodbe, ter svoje ukrepe za njihovo upoštevanje, pri tem pa si prizadeva za razširitev, okrepitev in poglobitev potrebnih ukrepov politike. Če je zadevna država članica država članica, katere valuta je vključena v ERM II, se upoštevajo zaveze po ERM II.

[…]

7.   Komisija v povezavi z Evropsko centralno banko in, po potrebi kadar je to primerno, z Mednarodnim denarnim skladom z rednimi pregledovalnimi misijami spremlja napredek pri izvajanju programa makroekonomskega prilagajanja. Ekonomsko-finančnemu odboru poroča vsako četrtletje. Zadevna država članica v celoti sodeluje s Komisijo in Evropsko centralno banko. Zlasti Komisiji in Evropski centralni banki zagotovi vse podatke, za katere meni, da so potrebni za spremljanje programa. Zadevna država članica ima tudi obveznosti iz člena 6(2).

8.   Komisija v povezavi z Evropsko centralno banko ob upoštevanju stališč Evropske centralne banke, če se Evropska centralna banka odloči svetovati v tej zvezi, in, kadar je to mogoče primerno, delujoč v povezavi z Mednarodnim denarnim skladom skupaj z zadevno državo članico preuči spremembe programa makroekonomskega prilagajanja, ki bi lahko bile potrebne. Svet s kvalificirano večino in na priporočilo Komisije odobri morebitne spremembe programa.

Člen 5

2.   Komisija v povezavi z Evropsko centralno banko in, kadar je to mogoče primerno, z Mednarodnim denarnim skladom oceni vzdržnost javnofinančnega dolga in trenutne ali morebitne finančne potrebe zadevne države članice ter to oceno predloži Ekonomsko-finančnemu odboru.“

Pojasnilo

V izogib vsakršnemu dvomu v zvezi z vlogo MDS je treba uporabiti usklajeno terminologijo v celotni predlagani uredbi. Poleg tega bi morala predlagana uredba ostati skladna z drugimi primerljivimi pravnimi instrumenti, ki zagotavljajo finančno pomoč Unije in zunaj Unije, npr. z Uredbo (EU) št. 407/2010, Okvirnim sporazumom o EFSF in Pogodbo o EMS.

Črtanje besedila „deluje v povezavi z Evropsko centralno banko“ v členu 3(3) in „v povezavi z Evropsko centralno banko“ v členu 3(8) ter vstavitev besedila „ob upoštevanju stališč Evropske centralne banke, če se Evropska centralna banka odloči svetovati v tej zvezi“ v obeh odstavkih želi prikazati, da bi morala biti ECB manj udeležena pri pripravi programov prilagajanja. Medtem ko preostanek besedila, ki ga predlaga Svet, daje ECB vlogo, ki ima bolj naravo spremljanja, bi bila vloga ECB po členih 3(3) in 3(8) vloga institucije, ki oblikuje program ekonomskega prilagajanja. ECB meni, da prevzemanje take vloge v zvezi z državo članico zunaj euroobmočja ni primerno, saj je nacionalna centralna banka te države članice odgovorna za denarno politiko v tej državi članici. ECB zato s prispevanjem k programu ekonomskega prilagajanja ne bi smela posegati v neodvisno odločanje te nacionalne centralne banke.

Sprememba 2

Člen 3(11) in (12)

„11.   Če ima zadevna država članica nezadostne upravne zmogljivosti ali večje probleme z izvajanjem programa, zaprosi za tehnično pomoč Komisije, ki lahko za ta namen vzpostavi skupine strokovnjakov s predstavniki držav članic ter drugih evropskih in/ali ustreznih mednarodnih institucij. Tehnična pomoč lahko vključuje predstavnika, ki je nastanjen v državi članici, in podporno osebje, ki organom svetujejo v zvezi z izvajanjem programa prilagajanja.

12.   Pristojni odbor Evropskega parlamenta lahko zadevno državo članico povabi, da se udeleži izmenjave mnenj o napredku pri izvajanju programa prilagajanja.“

„11.   Če ima zadevna država članica nezadostne upravne zmogljivosti ali večje probleme z izvajanjem programa makroekonomskega prilagajanja, zaprosi za tehnično pomoč Komisije, ki lahko za ta namen vzpostavi skupine strokovnjakov s predstavniki držav članic ter drugih evropskih in/ali ustreznih mednarodnih institucij. Tehnična pomoč lahko vključuje predstavnika, ki je nastanjen v državi članici, in podporno osebje, ki organom svetujejo v zvezi z izvajanjem programa prilagajanja.

12.   Pristojni odbor Evropskega parlamenta lahko zadevno državo članico povabi, da se udeleži izmenjave mnenj o napredku pri izvajanju programa makroekonomskega prilagajanja.“

Pojasnilo

V izogib dvomu o naravi navedenega programa in iz razlogov jasnosti se predlaga, da se v celotnem besedilu predlagane uredbe navede besedilo „program makroekonomskega prilagajanja“.

Sprememba 3

Člen 3(10)

„10.   Svet lahko s kvalificirano večino na predlog Komisije najpozneje šest mesecev po sprejetju sklepa iz odstavka 9 sprejme sklep, da bo ponovno začel izplačevati pomoč, če meni, da zadevna država članica izpolnjuje dogovorjene pogoje za finančno pomoč. Če tak sklep ni sprejet v navedenem roku, se v skladu s to uredbo izplačila finančne pomoči Unije ne izplačujejo več.“

„10.   Svet lahko s kvalificirano večino na predlog Komisije najpozneje šest mesecev po sprejetju sklepa iz odstavka 9 sprejme sklep, da bo ponovno začel izplačevati pomoč, če meni, da zadevna država članica izpolnjuje dogovorjene pogoje za finančno pomoč. Če tak sklep ni sprejet v navedenem roku, se v skladu s to uredbo izplačila dogovorjene finančne pomoči Unije ne izplačujejo več.“

Pojasnilo

Namen tega predloga je pojasniti, da določba ni namenjena preprečitvi dostopa do nove finančne pomoči, ki bi na primer lahko bila potrebna zaradi določenih dogodkov, ki so zunaj dosega zadevne države članice.

Sprememba 4

Člen 4(1)

„1.   Dostop do preventivne pogojene kreditne linije je omejen na države članice s še vedno načeloma dobrim gospodarskim in finančnim stanjem.“

„1.   Dostop do preventivne pogojene kreditne linije je omejen na države članice, katerih gospodarsko in finančno stanje ostaja načeloma dobro s še vedno načeloma dobrim gospodarskim in finančnim stanjem.“

Pojasnilo

Namen predlagane spremembe je pojasniti, da lahko do preventivne pogojene kreditne linije dostopajo samo države članice, katerih stanje ostaja načeloma dobro in se v kratkem ne bo spremenilo. Namen predlagane spremembe je zagotoviti, da se odstop od terminologije, ki se je doslej uporabljala na podlagi pravnega okvira za EFSF in EMS, ne razume kot vsebinska sprememba.

Sprememba 5

Člen 5(5)

„5.   Komisija in zadevna država članica skleneta memorandum o soglasju, ki podrobno določa pogoje v zvezi s kreditno linijo.“

„5.   Komisija in zadevna država članica skleneta memorandum o soglasju, ki podrobno določa pogoje v zvezi s kreditno linijo. Komisija o memorandumu o soglasju obvesti Evropski parlament in Svet.

Pojasnilo

Zaradi skladnosti s členom 3(6) se predlaga, da se o memorandumu o soglasju, ki podrobno določa pogoje v zvezi s kreditno linijo, obvestita Evropski parlament in Svet.

Sprememba 6

Člen 11(1)

„1.   Zadevna država članica obvesti Komisijo o nameravanem črpanju sredstev iz kreditne linije vsaj 45 koledarskih dni vnaprej. Podrobna pravila so določena v sklepu iz člena 5(5).“

„1.   Zadevna država članica obvesti Komisijo in Evropsko centralno banko o nameravanem črpanju sredstev iz kreditne linije vsaj 45 koledarskih dni vnaprej. Podrobna pravila so določena v sklepu iz člena 5(5).“

Pojasnilo

Glede na to, da so ECB dodeljene določene odgovornosti v zvezi z upravljanjem posojil, bi morala biti ECB istočasno kot Komisija obveščena o tem, da namerava država članica črpati sredstva iz kreditne linije.

Sprememba 7

Člen 12(3)

„3.   Ko Svet sprejme odločitev o posojilu, je Komisija pooblaščena, da na kapitalskih trgih ali pri finančnih institucijah najame posojilo v najugodnejšem času med načrtovanimi izplačili, da tako optimizira stroške financiranja in ohrani svoj ugled izdajatelja Unije na teh trgih. Zbrana sredstva, ki še niso bila izplačana, vedno ostanejo na namenskem gotovinskem računu ali računu vrednostnih papirjev, s katerimi se posluje skladno s pravili za zunajproračunske operacije, in se jih lahko uporabi le za zagotavljanje finančne pomoči državam članicam v okviru tega mehanizma.“

„3.   Ko Svet sprejme odločitev o posojilu ali je zahteva države članice za črpanje sredstev iz kreditne linije prejeta, je Komisija pooblaščena, da na kapitalskih trgih ali pri finančnih institucijah najame posojilo v najugodnejšem času med načrtovanimi izplačili, da tako optimizira stroške financiranja in ohrani svoj ugled izdajatelja Unije na teh trgih. Zbrana sredstva, ki še niso bila izplačana, vedno ostanejo na namenskem gotovinskem računu ali računu vrednostnih papirjev, s katerimi se posluje skladno s pravili za zunajproračunske operacije, in se jih lahko uporabi le za zagotavljanje finančne pomoči državam članicam v okviru tega mehanizma.“

Pojasnilo

Področje uporabe člena 12(3) je treba razširiti, da se Komisiji omogoči najemanje posojil na kapitalskih trgih ali pri finančnih institucijah v najugodnejšem času v okviru vseh vrst finančne pomoči, vključno če se država članica odloči za črpanje sredstev iz njene kreditne linije.

Sprememba 8

Člen 14(2) Upravljanje posojil in kreditnih linij

„2.   Zadevna država članica pri svoji nacionalni centralni banki odpre poseben račun za upravljanje prejete finančne pomoči Unije. Poleg tega glavnico in zapadle obresti za posojilo prenese na račun Evropske centralne banke štirinajst delovnih dni TARGET2 pred ustreznim rokom za plačilo.“

„2.   Zadevna država članica pri svoji nacionalni centralni banki odpre poseben račun za upravljanje prejete finančne pomoči Unije. Centralna banka zadevne države članice odpre poseben račun pri Evropski centralni banki. Poleg tega država članica preko računa, odprtega pri svoji centralni banki, glavnico in zapadle obresti za posojilo ali kreditno linijo prenese na ustrezni račun Evropske centralne banke štirinajst delovnih dni TARGET2 pred ustreznim rokom za plačilo.“

Pojasnilo

S tem se pojasni, da država članica sama nima računa pri ECB; namesto tega centralna banka zadevne države članice odpre račun pri ECB v imenu te države članice. Prav tako se predlaga pojasnilo, da se upravljanje ne nanaša samo na posojila, ampak tudi na kreditne linije, saj te predstavljajo drugačne instrumente financiranja in bodo kot take terjale odprtje računa pri ECB.


(1)  Krepki tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga vstavitev novega besedila. Prečrtani tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga črtanje besedila.


Top