EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52012AB0096

Mnenje Evropske centralne banke z dne 27. novembra 2012 o predlogu uredbe Sveta o prenosu posebnih nalog na Evropsko centralno banko, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, in predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) (CON/2012/96)

OJ C 30, 1.2.2013, p. 6–11 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

1.2.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 30/6


MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 27. novembra 2012

o predlogu uredbe Sveta o prenosu posebnih nalog na Evropsko centralno banko, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, in predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ)

(CON/2012/96)

2013/C 30/05

Uvod in pravna podlaga

Evropska centralna banka (ECB) je dne 27. septembra 2012 prejela zahtevo Sveta za mnenje o predlogu uredbe Sveta o prenosu posebnih nalog na Evropsko centralno banko, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij (1) (v nadaljnjem besedilu: predlagana uredba o enotnem nadzornem mehanizmu). Isti dan je ECB prejela zahtevo Sveta za mnenje o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) v zvezi z njeno povezavo z Uredbo Sveta (EU) št. …/… o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (2) (v nadaljnjem besedilu: predlagana uredba o Evropskem bančnem organu).

ECB je dne 5. novembra 2012 prejela zahtevo Evropskega parlamenta, ki izhaja iz člena 282(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije, za mnenje o predlagani uredbi o Evropskem bančnem organu.

Pristojnost ECB, da poda mnenje o predlagani uredbi o enotnem nadzornem mehanizmu, izhaja iz člena 127(6) Pogodbe. Pristojnost ECB, da poda mnenje o predlagani uredbi o Evropskem bančnem organu, izhaja iz členov 127(4) in 282(5) Pogodbe, saj predlagana uredba o Evropskem bančnem organu vsebuje določbe, ki vplivajo na prispevek Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) k nemotenemu vodenju politik glede bonitetnega nadzora kreditnih institucij in stabilnosti finančnega sistema, kot je navedeno v členu 127(5) Pogodbe. Predlagana uredba o Evropskem bančnem organu upošteva posebne naloge, ki se prenesejo na ECB v skladu s členom 127(6) Pogodbe in predlagano uredbo o enotnem nadzornem mehanizmu.

Ker se obe besedili nanašata na prenos posebnih nadzornih nalog na ECB in na vzpostavitev enotnega nadzornega mehanizma (SSM — Single Supervisory Mechanism) ter kljub različnima zakonodajnima postopkoma, ki se uporabljata za ti besedili, je ECB sprejela eno mnenje o dveh predlogih. V skladu s prvim stavkom člena 17.5 Poslovnika Evropske centralne banke je to mnenje sprejel Svet ECB.

1.   Splošne pripombe

1.1

Predlagana uredba o enotnem nadzornem mehanizmu je odziv na zahtevo voditeljev držav in vlad na vrhu držav euroobmočja z dne 29. junija 2012, naj se predstavijo predlogi za SSM (3). ECB široko pozdravlja te predloge, ki so v skladu z glavnimi ugotovitvami poročila predsednika Evropskega sveta z dne 26. junija 2012 (4) in s sklepi Evropskega sveta z dne 29. junija in 18. oktobra 2012. Arhitekturo ekonomske in monetarne unije je treba znatno okrepiti, da se prekinejo škodljive povezave med bankami in državami v nekaterih državah članicah euroobmočja ter obrne trenutni proces drobitve finančnega trga v euroobmočju.

1.2

Vzpostavitev SSM bi morala prispevati k obnovitvi zaupanja v bančni sektor ter oživitvi medbančnega posojanja in čezmejnih kreditnih tokov preko neodvisnega celostnega nadzora za vse udeležene države članice, in sicer na podlagi sistema, ki vključuje ECB in nacionalne nadzornike. SSM bo z odpravo nacionalnih motenj in boljšim odzivom na potrebe enotnega valutnega območja prispeval tudi k učinkoviti uporabi enotnega pravilnika za finančne storitve ter uskladitvi nadzornih postopkov in praks. V tem kontekstu je ECB pripravljena opravljati nove naloge iz predlagane uredbe o enotnem nadzornem mehanizmu, ki se nanašajo na bonitetni nadzor kreditnih institucij. ECB meni, da je člen 127(6) Pogodbe ustrezna pravna podlaga za takojšen in učinkovit prenos posebnih nadzornih nalog na ECB.

1.3

ECB podpira zaključke vmesnega poročila predsednika Evropskega sveta o ekonomski in monetarni uniji ter enotnem finančnem okviru (5). V tej zvezi ugotavlja, da Evropski svet poziva k takojšnjemu sprejetju določb v zvezi z uskladitvijo nacionalnih okvirov za reševanje (6) in okvirov za sisteme zajamčenih vlog (7) iz zakonodajnih predlogov in predlogov o kapitalskih zahtevah bank do konca leta 2012 (8), kar bi okrepilo izvajanje SSM. Poleg tega vmesno poročilo izpostavlja, da se enotni finančni okvir ne sme načrtovati ločeno od korakov v smeri enotnega fiskalnega in gospodarskega okvira, ter poudarja tudi potrebo po nadaljnjem razvoju v smeri oblikovanja enotnega mehanizma za reševanje. ECB meni, da je tak enotni mehanizem za reševanje – osredotočen na Evropski organ za reševanje – pravzaprav nujna dopolnitev SSM, da se doseže dobro delovanje unije finančnega trga. Zato bi bilo treba tak mehanizem vzpostaviti ali vsaj določiti jasne roke za njegovo vzpostavitev, ko ECB v celoti prevzame odgovornost za nadzor, tj. ob koncu spodaj navedenega prehodnega obdobja.

1.4

Z vidika ECB bi morala biti predlagana uredba o enotnem nadzornem mehanizmu v skladu z naslednjimi glavnimi načeli. Prvič, ECB bi moralo biti znotraj SSM omogočeno, da opravlja dodeljene ji naloge učinkovito in strogo brez vsakršnega tveganja za njen ugled. Drugič, ECB bi morala ostati neodvisna pri opravljanju vseh njenih nalog. Tretjič, nove naloge ECB v zvezi z nadzorom bi morale biti strogo ločene od njenih nalog v zvezi z denarno politiko, ki jih ima po Pogodbi. Četrtič, ECB bi moral biti omogočen celovit dostop do znanja, strokovnih izkušenj in operativnih virov nacionalnih nadzornih organov. Petič, SSM bi moral delovati na način, ki je popolnoma skladen z načeli, na katerih temelji enotni trg finančnih storitev, in v celoti upoštevati enotni pravilnik za finančne storitve. V tej zvezi ECB tudi pozdravlja možnost, da se v SSM vključijo države članice zunaj euroobmočja, da se zagotovi večja uskladitev nadzornih praks v Evropski uniji in tako okrepi notranji trg. Šestič, ECB je pripravljena upoštevati najvišje standarde odgovornosti za nadzorne naloge.

1.5

Prvič, da se v SSM zagotovi izvajanje učinkovitega nadzora, predlagana uredba o enotnem nadzornem mehanizmu dodeljuje ECB posebne nadzorne naloge, skupaj s potrebnimi pripadajočimi nadzornimi in preiskovalnimi pooblastili ter neposrednim dostopom do informacij. To je nujno za zagotovitev, da SSM učinkovito opravlja svoje naloge. ECB pozdravlja vključitev vseh kreditnih institucij. To je pomembno za ohranitev enakih konkurenčnih pogojev med bankami in preprečitev razčlenjenosti v bančnem sistemu. Končno, predlagani prenos pooblastil za izvajanje makrobonitetnega nadzora na ECB je dobrodošel, saj bo ECB omogočil usklajevanje izvajanja makrobonitetnih in mikrobonitetnih politik. ECB prav tako ugotavlja, da predlagana uredba o enotnem nadzornem mehanizmu določa, da bi morala ECB pri opravljanju njenih nadzornih nalog spodbujati varnost in trdnost kreditnih institucij ter stabilnost finančnega sistema (9), kar pomeni, da imajo njene odgovornosti tudi makrobonitetno naravo. ECB meni, da bi morala predlagana uredba o enotnem nadzornem mehanizmu omogočiti uveljavitev makrobonitetnih instrumentov, ki jih določa pravo Unije, bodisi na pobudo ECB bodisi na pobudo nacionalnih organov. Zlasti bi morali nacionalni organi zaradi njihove odgovornosti za finančno stabilnost in ob upoštevanju neposredne bližine in poznavanja nacionalnih gospodarstev in finančnih sistemov (10) imeti na voljo dovolj orodij za obvladovanje makrobonitetnih tveganj, povezanih z določeno situacijo v udeleženih državah članicah, ne da bi to posegalo v možnost, da z namenom učinkovitega obvladovanja teh tveganj ukrepa tudi SSM. Z vidika pomembnosti funkcionalne ločitve med makrobonitetnim in mikrobonitetnim nadzorom ter odgovornosti Sveta ECB za finančno stabilnost bi se morali znotraj okvira SSM predvideti posebni postopki za vključitev Sveta ECB v zvezi z odločitvami ECB o ukrepih makrobonitetne politike.

1.6

Drugič, ECB mora opravljati naloge, ki se nanjo prenašajo s predlagano uredbo o enotnem nadzornem mehanizmu, brez poseganja v cilje ESCB, kot so določeni v členu 127 Pogodbe (11). ECB bo zagotovila, da njene dejavnosti znotraj SSM ne bodo vplivale na izvajanje nalog ESCB po Pogodbi in Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB) niti ogrozile njene institucionalne ureditve. Po Pogodbi in Statutu (12) je ECB popolnoma neodvisna (13) pri opravljanju njenih nalog, kar vključuje vse nadzorne naloge, ki se prenesejo nanjo na podlagi člena 127(6) Pogodbe. V tej zvezi zahteva iz Pogodbe glede neodvisnosti ECB velja zanjo kot celotno institucijo in zato vključuje njene organe, kot so nadzorni svet in njegovi člani, kadar opravljajo naloge po predlagani uredbi o enotnem nadzornem mehanizmu. Poleg tega neodvisnost ECB obsega tudi operativno neodvisnost nadzornikov, kot je navedeno v Temeljnih načelih za učinkovit bančni nadzor (Core Principles for Effective Banking Supervision, v nadaljnjem besedilu: Temeljna načela) (14), ki jih je nedavno sprejel Baselski odbor za bančni nadzor.

1.7

Drugi s tem povezani vidik Temeljnih načel za zagotovitev učinkovitosti nadzora je ustrezna pravna varnost nadzornikov pri izvrševanju njihove funkcije, da se zaščiti splošni interes. V tej zvezi ECB opaža, da se normativni trend in sodna praksa v več državah članicah in na globalni ravni gibljeta v smeri omejevanja odgovornosti nadzornikov. ECB meni, da bi bilo treba odgovornost ECB, nacionalnih pristojnih organov in njihovih uradnikov uveljavljati samo v primerih naklepnega ravnanja ali hude malomarnosti. Prvič, ta omejitev bi odražala skupna načela v nacionalnih zakonodajah o bančnem nadzoru v naraščajočem številu držav članic in v različnih pomembnih finančnih središčih sveta, ki se nagibajo k omejitvi nadzorne odgovornosti. Drugič, bila bi v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije, ki je ugotovilo odgovornost samo v primeru dovolj resnih kršitev. Tretjič, s to določbo bi se Unija pridružila globalnemu konsenzu, ki je bil dosežen s Temeljnimi načeli, v skladu s katerimi morajo predpisi o nadzoru ščititi nadzornika in njegovo osebje pred tožbami zaradi ravnanj in/ali opustitev pri opravljanju njihovih dolžnosti v dobri veri in zaradi povrnitve stroškov branjenja takih ravnanj in/ali opustitev, tako da se še bolj okrepi položaj nadzornega organa v razmerju do nadzorovanih subjektov (15). Četrtič, ta globalni konsenz temelji na kompleksnosti nadzornih nalog. Nadzorni organi so zavezani ščititi pluralnost interesov v dobro delujočem bančnem sistemu in finančnem sistemu kot celoti. Poleg tega morajo nadzorni organi delovati, zlasti v kriznih časih, pod velikim časovnim pritiskom. Petič, pojasnitev ureditve odgovornosti znotraj SSM, ki deluje v okolju več jurisdikcij, bi prispevala k: (i) usklajeni ureditvi odgovornosti znotraj SSM; (ii) ohranitvi neokrnjene zmožnosti SSM, da ukrepa, saj bi lahko preveč stroga in raznovrstna ureditev odgovornosti znotraj kompleksne strukture SSM oslabila sklep nadzornega organa v SSM, da sprejme potrebne ukrepe; in (iii) omejitvi špekulativnih pravnih postopkov, ki temeljijo na domnevni odgovornosti za ravnanja ali opustitve organa v SSM.

1.8

Tretjič, bistvena je stroga ločitev nalog v zvezi z denarno politiko in nadzornih nalog, prenesenih na ECB, da se preprečijo potencialni konflikti interesov in zagotovi avtonomno odločanje pri opravljanju teh nalog, ob zagotovitvi skladnosti z institucionalnim okvirom ESCB. V ta namen so potrebne ustrezne strukture upravljanja, da se zagotovi ločitev med temi nalogami in hkrati omogoči, da celotna struktura izkoristi sinergije. V tej zvezi bi bilo treba zagotoviti, da bo v skladu s predlagano uredbo o enotnem nadzornem mehanizmu in znotraj vsebinskega okvira Pogodbe nadzorni svet pomenil težišče nadzorne funkcije ECB. Poleg vodij nadzora v pristojnih organih iz udeleženih držav članic bi moral nadzorni svet kot opazovalce vključevati tudi predstavnike nacionalnih centralnih bank, ki opravljajo nadzorne dejavnosti, podrejene dejavnostim nacionalnih pristojnih organov, kadar je to predvideno z zakonskimi določbami. Poleg tega bi moral nadzorni svet imeti v največji možni meri potrebna orodja ter strokovno znanje in izkušnje za učinkovito opravljanje njenih nalog, ob spoštovanju temeljnih statutarno določenih odgovornosti organov odločanja ECB. V tem kontekstu bi moral okvir za delovanje nadzornega sveta zagotoviti enako obravnavo glede sodelovanja predstavnikov nacionalnih pristojnih organov vseh udeleženih držav članic, vključno z državami članicami, ki tesno sodelujejo z ECB. Končno, tudi ob upoštevanju izkušenj različnih nacionalnih centralnih bank, ki že izvajajo nadzor, bo ECB vzpostavila ustrezna interna pravila in postopke za zagotovitev ustrezne ločitve funkcij, ki podpirajo te naloge.

1.9

Četrtič, za SSM je bistveno, da lahko pri opravljanju novih nadzornih nalog uporabi strokovno znanje in izkušnje ter vire nacionalnih nadzornikov. Bistvene so tudi poglobljene kvalitativne informacije in združeno znanje kreditnih institucij ter zanesljive kvantitativne informacije. Preko ustreznih postopkov decentralizacije bo lahko SSM, ob ohranitvi enotnosti nadzornega sistema in izognitvi podvajanja, izkoristil prednost, da so nacionalni nadzorniki bliže nadzorovanim subjektom, ter hkrati zagotovil potrebno kontinuiteto in skladnost nadzora v udeleženih državah članicah. V tem kontekstu bi lahko predlagana uredba o enotnem nadzornem mehanizmu bolje pojasnila praktične načine za decentralizacijo nadzornih nalog znotraj SSM, in sicer z določitvijo nekaterih osnovnih organizacijskih načel. Zlasti bi morala določiti, da se lahko ECB za izvedbo nadzornih nalog obrne na nacionalne pristojne organe, zlasti v zvezi s kreditnimi institucijami, ki so z gospodarskega, finančnega ali bonitetnega vidika manj pomembne, ne da bi to posegalo v pravico ECB, da zagotovi usmeritve in navodila ali da prevzame naloge nacionalnih organov, kadar je to nujno potrebno. Poleg tega bi morala predlagana uredba o enotnem nadzornem mehanizmu določiti podlago za ustrezni okvir učinkovite razdelitve nadzornih nalog znotraj SSM, vključno s postopki obveščanja o odločitvah glede nadzora, ki jih sprejmejo nacionalni pristojni organi. Zato bi morala ECB poleg posebnih pravil, ki bi morala biti vključena v predlagano uredbo o enotnem nadzornem mehanizmu, po posvetovanju z nacionalnimi pristojnimi organi, udeleženimi v SSM, nadalje določiti merila in mehanizme za decentralizacijo znotraj SSM v obliki podrobnih pravil, potrebnih za izvajanje tega okvira. Zlasti bi morala ta pravila kreditnim institucijam kot naslovnikom nadzornih ukrepov omogočiti, da jasno določijo ustrezni organ kot njihov kontakt. Poleg tega bi morali biti tako ECB kot nacionalnim pristojnim organom omogočeno, da v skladu z njihovo organizacijsko avtonomijo določijo vire, ki so potrebni za izvajanje njihovih nalog znotraj SSM. Končno, pomembno bo zagotoviti, da se bo končna odgovornost ECB za nadzor znotraj SSM ujemala s pooblastili za izvajanje kontrole nad SSM kot celoto in nadzorovanimi subjekti ter z ureditvami zelo tesnega sodelovanja z nacionalnimi pristojnimi organi, vključno s posebnimi pravili za izredne situacije in ustreznimi informacijskimi tokovi. Zato bi morale obstajati učinkovite ureditve za informacijske tokove znotraj SSM, da se prepreči tudi vsakršno podvajanje obveznosti poročanja kreditnih institucij.

1.10

Petič, predlagana uredba o enotnem nadzornem mehanizmu in predlagana uredba o Evropskem bančnem organu morata zagotoviti, da bo novi okvir skladen z enotnim trgom. Naslednja dva glavna elementa lahko prispevata k doseganju tega cilja. Prvič, predlagana uredba o enotnem nadzornem mehanizmu bi morala omogočiti, da se države članice, ki se želijo pridružiti SSM, vključijo v ustrezne mehanizme tesnega sodelovanja in polno sodelujejo pri dejavnostih nadzornega sveta pod enakimi pogoji kot države članice euroobmočja, tj. z istimi pravicami in obveznostmi. Drugič, prenos nalog v zvezi z bonitetnim nadzorom kreditnih institucij na ECB ustvarja za države članice euroobmočja nov institucionalni okvir, ki bo morda terjal prilagoditve upravljanja Evropskega bančnega organa. Predlagana uredba o Evropskem bančnem organu bi morala omogočiti potrebne prilagoditve strukture upravljanja in pooblastil Evropskega bančnega organa, zlasti z zagotovitvijo enake obravnave nacionalnih nadzornih organov in ECB ob zaščiti neodvisnosti ECB. ECB bo še naprej sodelovala v odboru nadzornikov Evropskega bančnega organa pod pogoji, določenimi v Uredbi (EU) št. 1093/2010 (16). Poleg tega bo ECB ob upoštevanju njene nove osrednje vloge v SSM prispevala k zagotavljanju, da nacionalni pristojni organi, udeleženi v SSM, zavzamejo medsebojno usklajena stališča v organih odločanja Evropskega bančnega organa o vprašanjih, ki spadajo na področje uporabe nadzornih nalog ECB, vključno z oblikovanjem posebnih pravil na tem področju, če je to primerno, ne da bi to posegalo v nadzorne naloge, ki še naprej ostajajo pri pristojnih nacionalnih organih. Končno, lahko bi se oblikovale ustrezne ureditve za zagotovitev nemotenega sodelovanja med SSM in državami članicami, ki v njem niso udeležene.

1.11

Šestič, demokratična odgovornost je nujno potrebna protiutež neodvisnosti. Za ECB že veljajo odgovornost in obveznosti poročanja, ki bi se morale v celoti ohraniti za njene obstoječe naloge. ECB ugotavlja, da bodo v predlagani uredbi o enotnem nadzornem mehanizmu določene podobne obveznosti zaradi njenih novih nadzornih nalog. Na podlagi teh predpisanih obveznosti bi bilo treba oblikovati ločene in ustrezne oblike odgovornosti, tudi v skladu s Temeljnimi načeli. Ti mehanizmi odgovornosti bi morali odražati naslednje preudarke. Prvič, spoštovati bi morali neodvisnost ECB. Drugič, odgovornost bi se morala vzpostaviti na ravni sprejemanja in izvajanja odločitev. Mehanizmi odgovornosti bi se torej morali oblikovati predvsem na evropski ravni, ne da bi to posegalo v obstoječe ureditve odgovornosti nacionalnih nadzornikov, ki se prav tako uporabljajo za njihove zadevne nadzorne naloge, ki niso poverjene SSM, in v priložnostno izmenjavo mnenj predsednika oziroma članov nadzornega sveta z nacionalnimi parlamenti. Tretjič, za zaščito zaupnosti nadzornih informacij bi bilo treba vzpostaviti trdne mehanizme.

2.   Prehodne določbe

ECB poudarja, da je pomembno doseči soglasje o zgornjih predlogih do konca leta 2012, da se obdrži načrtovani časovni okvir, in sicer začetek veljavnosti predlagane uredbe o enotnem nadzornem mehanizmu 1. januarja 2013, postopno operativno izvajanje v letu 2013 in popolno izvajanje do januarja 2014. Obvezno zaporedje je ključno, da se ECB omogočijo izvedba potrebnih pripravljalnih ureditev, vzpostavitev organizacije sodelovanja med ECB in nacionalnimi pristojnimi organi v skladu z decentraliziranim okvirom, dodelitev ustreznih virov in interna pripravljenost prevzeti nadzorne naloge v skladu z dogovorjenimi fazami regulativnega načrta. V tem kontekstu ECB podpira predlog Komisije, da lahko ECB v prehodnem obdobju zahteva vse ustrezne informacije, da lahko celovito oceni kreditne institucije udeleženih držav članic (vključno s pregledom kakovosti sredstev). To bi moralo pospešiti nemoten prehod k začetku izvajanja operativnega nadzora s strani SSM. ECB meni, da je predlagani časovni okvir Komisije ambiciozen, vendar izvedljiv.

3.   Uveljavitev reforme

Kot je navedeno zgoraj, bi morala predlagana uredba o enotnem nadzornem mehanizmu zagotoviti ECB potrebna pooblastila za učinkovito opravljanje nanjo prenesenih nalog. ECB ima regulativna pooblastila po členu 132 Pogodbe in členu 34.1 Statuta ESCB in ECB, ki ji bodo omogočila izvajanje teh nalog v skladu s pravnim redom Unije in prihajajočo zakonodajo Unije, zlasti enotnim pravilnikom za finančne storitve (vključno s postopkom »upoštevaj ali pojasni«, kar zadeva smernice ali priporočila Evropskega bančnega organa). Vendar bi nadaljnje izboljšave po sprejetju predlagane uredbe o enotnem nadzornem mehanizmu in uveljavitvi reform prispevale k temu, da bi ECB lažje izvrševala nadzorne naloge. Prvič, predlagana uredba o enotnem nadzornem mehanizmu bi morala omogočiti, da ECB sprejme uredbe o določitvi nadaljnjih ureditev in postopkov za nacionalne pristojne organe glede naložitve sankcij. Prav tako bi bilo treba zagotoviti, da ima ECB pooblastilo za sprejetje preventivnih ukrepov, ki so pristojnim organom na voljo po nacionalnem pravu. Drugič, glavne bonitetne instrumente, določene v bančni zakonodaji Unije, bi bilo treba, kjer je primerno, še bolj okrepiti z neposredno uporabljivim pravom Unije, enako kot na primer pri določbah predlagane uredbe o kapitalskih zahtevah. Neposredno uporabljivi enotni pravilnik bi prispeval tako k učinkovitosti SSM kot delovanju enotnega trga. Tretjič, v skladu s členom 25.1 Statuta ESCB je ECB pripravljena prispevati k nadaljnji uskladitvi nacionalnih zakonodaj z dajanjem mnenj udeleženim državam članicam o nacionalnem izvajanju direktiv Unije, ki se nanašajo na bonitetni nadzor kreditnih institucij in na stabilnost finančnega sistema, v zadevah v zvezi z nalogami, prenesenimi na ECB po predlagani uredbi o enotnem nadzornem mehanizmu.

4.   Nadaljnje spremembe predlagane uredbe o enotnem nadzornem mehanizmu

Predlagana uredba o enotnem nadzornem mehanizmu določa objavo poročila o uporabi te uredbe do 31. decembra 2015, ki lahko vodi do sprememb njenega besedila, kar bi terjalo uporabo postopka iz člena 127(6) Pogodbe. Za zagotovitev, da se lahko predlagana uredba o enotnem nadzornem mehanizmu v prihodnosti na pravočasen in fleksibilen način tehnično prilagodi novim okoliščinam, ECB priporoča, da Evropski svet premisli o uporabi člena 48 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu s tem členom 48 lahko Evropski svet bodisi pooblasti Svet, da odloča s kvalificirano večino (17) o nadaljnjih tehničnih spremembah predlagane uredbe o enotnem nadzornem mehanizmu, bodisi sprejme sklep, po katerem se te spremembe sprejmejo po rednem zakonodajnem postopku (18). Tak poenostavljen postopek spreminjanja uredbe o enotnem nadzornem mehanizmu bi omogočil nadaljnji razvoj zakonodaje Unije glede bančnega in bonitetnega nadzora, ki vpliva na upoštevanje SSM.

V Frankfurtu na Majni, 27. novembra 2012

Predsednik ECB

Mario DRAGHI


(1)  COM(2012) 511 konč.

(2)  COM(2012) 512 konč.

(3)  Izjava z vrha držav euroobmočja, 29. junij 2012.

(4)  Na poti k pravi ekonomski in monetarni uniji.

(5)  Vmesno poročilo predsednika Evropskega sveta, Na poti k pravi ekonomski in monetarni uniji, 12. oktober 2012.

(6)  Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi direktiv Sveta 77/91/EGS in 82/891/EGS, direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES in 2011/35/EU ter Uredbe (EU) št. 1093/2010 – COM(2012) 280 konč.

(7)  Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o sistemih zajamčenih vlog – COM(2010) 368 konč.

(8)  Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih družb ter spremembi Direktive 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu, COM(2011) 453 konč.; in predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja (predlagana uredba o kapitalskih zahtevah) – COM(2011) 452 konč.

(9)  Člen 1 predlagane uredbe o enotnem nadzornem mehanizmu.

(10)  Glej Mnenje Evropske centralne banke CON/2012/5 z dne 25. januarja 2012 o predlogu direktive o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih družb ter o predlogu uredbe o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja (UL C 105, 11.4.2012, str. 1).

(11)  Glej člena 127(1) in 282(2) Pogodbe ter člen 2 Statuta ESCB.

(12)  Glej člen 130 in člen 282(3) Pogodbe ter člen 7 Statuta ESCB.

(13)  Koncept neodvisnosti centralnih bank vključuje funkcionalno, institucionalno, osebno in finančno neodvisnost (glej na primer Konvergenčno poročilo ECB, 2012, str. 21).

(14)  Sprejeta septembra 2012. Dostopno na spletni strani Banke za mednarodne poravnave na naslovu http://www.bis.org

(15)  Načelo 2, odstavek 9, Temeljnih načel.

(16)  Člen 40(1)(d) Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).

(17)  Člen 48(7), prvi pododstavek.

(18)  Člen 48(7), drugi pododstavek.


Top