23.3.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 91/1

1.

ECB pozdravlja glavni cilj predlagane uredbe, da se vzpostavi regulativni okvir Unije, ki bo urejal prodajo na kratko in primerljive posle, ki temeljijo na uporabi zamenjav kreditnega tveganja. ECB ugotavlja, da so v predlagani uredbi upoštevana številna priporočila, dana v prispevku Eurosistema k javnemu posvetovanju Komisije o prodaji na kratko iz leta 2010 (2). V prispevku Eurosistema iz leta 2010 je bilo potrjeno, da lahko prodaja na kratko v normalnih razmerah na trgu prispeva k učinkovitemu oblikovanju cen instrumentov, s katerimi se trguje, in vzdrževanju likvidnosti na trgu; izpostavljeni pa so bili tudi pomisleki glede tveganj, povezanih s prodajo na kratko, kot so tveganja izkrivljanja in zlorabe trga ter nezmožnosti poravnave (3). ECB v splošnem podpira regulativno ureditev v Uniji, ki je namenjena za reševanje teh pomislekov ter obsega predlagano uredbo in spremembe Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji (zloraba trga) (4), ki so trenutno v obravnavi (5). Takšna enotna ureditev v Uniji je potrebna za združevanje finančnih trgov v Uniji, hkrati pa bo tudi pospešila zbliževanje s pravili, sprejetimi v drugih večjih finančnih središčih, kot so Združene države Amerike (6). ECB bo dala podrobne pripombe na spremembe Direktive 2003/6/ES, ko bo na predvideni točki v postopku zaprošena za mnenje o njih.

2.

ECB v skladu s prispevkom Eurosistema iz leta 2010 (7) pozdravlja: (a) ureditev preglednosti prodaje na kratko za delnice po dvostopenjskem modelu, ki ga je izvirno priporočil Odbor evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje (8); in (b) obvezno razkritje pristojnim organom glede znatnih neto kratkih pozicij v zvezi z izdajatelji državnih dolžniških instrumentov iz Unije in primerljivih nekritih pozicij v zamenjavah kreditnega tveganja (9). ECB podpira zahteve, ki obravnavajo tveganje nezmožnosti poravnave, povzročeno z nekritimi prodajami na kratko (10), in v skladu s katerimi fizične in pravne osebe ne bodo smele izvesti prodaje na kratko, razen če so si izposodile delnico ali državni dolžniški instrument, če so sklenile dogovor o izposoji ali če bodo izposojo lahko izvedle v času poravnave na podlagi potrjenega dogovora. ECB poleg tega pozdravlja predloge, v skladu s katerimi bodo: (a) pristojnim organom dana harmonizirana pooblastila za uvedbo začasnih omejitev prodaje na kratko in transakcij z zamenjavami kreditnega tveganja v izjemnih razmerah, kar bo usklajeval Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) (11); in (b) samemu organu ESMA podeljena posebna pooblastila za posredovanje v primeru grožnje pravilnemu delovanju in integriteti finančnega sistema Unije (12).

3.

ECB ugotavlja, da je več regulativnih pobud Unije, vključno s predlagano uredbo o kliringu prek centralnih nasprotnih strank in o repozitorijih sklenjenih poslov (13) ter pregledom Direktive o trgih finančnih instrumentov (MiFID) 2004/39/ES (14), namenjenih razširitvi zahtev za razkritje, ki se nanašajo na različne vrste finančnega premoženja in poročevalcev. ECB pozdravlja to splošno usmeritev pod pogojem, da se posebna pozornost nameni zagotovitvi skladnosti in izognitvi prekrivanjem ali prazninam. Eurosistem ima na tem področju močan interes, ki temelji na njegovih funkcijah v zvezi s statistiko in finančno stabilnostjo, ter bo spremljal napredek tega dela v sodelovanju s Komisijo.

4.

ECB priporoča (15), da se državni dolžniški instrumenti, ki jih zajema predlagana uredba, opredelijo kot tisti, ki jih izdajo ali zanje jamčijo subjekti, ki spadajo v javni sektor držav članic Unije, pri čemer bi se morala uporabiti opredelitev „javnega sektorja“, ki že obstaja v sekundarnem pravu Unije (16). S takšno zakonodajno tehniko se bodo izključile vse nenamerne praznine, hkrati pa se bo tudi zagotovilo, da dolžniški instrumenti, ki jih izdajo centralne banke ESCB v okviru izvajanja denarne politike, ne bodo uvrščeni med državne dolžniške instrumente, kar bi bilo v nasprotju s prepovedjo financiranja javnega sektorja s strani centralnih bank, ki je določena v členu 123 Pogodbe.

5.

Nekatere natančno določene dejavnosti vzdrževanja trga in dejavnosti na primarnem trgu so izvzete iz ureditve preglednosti in posredovanja regulativnih organov, ki jo predvideva predlagana uredba (17). Ta izjema je utemeljena, saj je nemoteno opravljanje dejavnosti vzdrževanja trga med drugim ključno za to, da mnogo razredov finančnega premoženja, vključujoč dolžniške instrumente, ki jih izdajo subjekti javnega sektorja držav članic, ostane likvidnih in dostopnih za zavarovanje pri centralnobančnih operacijah denarne politike. Po drugi strani se je treba izogniti kakršnim koli morebitnim zlorabam izjeme za vzdrževanje trga, zlasti z zagotovitvijo, da izjema ne bo veljala za posle za lastni račun vzdrževalca trga (18). ECB priporoča (19) podelitev pooblastila Komisiji, da na podlagi predloga organa ESMA sprejme zadevne tehnične standarde, v katerih bi se zagotovilo ustrezno ravnovesje med zgoraj navedenimi preudarki. Ti tehnični standardi lahko urejajo: (a) podrobne značilnosti dejavnosti vzdrževanja trga, za katere velja ta izjema; (b) postopke poročanja, s katerimi se dejavnost vzdrževanja trga razkrije pristojnim organom; in (c) strukturo portfelja in postopke knjiženja, ki jih morajo uporabljati vzdrževalci trga, da bo pri transakcijah jasno razvidno, ali gre za transakcijo vzdrževanja trga ali transakcijo druge vrste, in da se onemogoči preknjiženje transakcij brez priglasitve pristojnemu organu.

6.

Dodatna izjema od regulativne ureditve, ki jo vzpostavlja predlagana uredba, se nanaša na dejavnosti, ki podpirajo stabilizacijo cen med ponudbo vrednostnih papirjev za omejeno obdobje, če pride do pritiska na njihovo prodajo (20). Kakor je navedeno v prispevku Eurosistema iz leta 2010 (21), se ECB strinja z oceno Komisije, da so stabilizacijske sheme, tako kot vzdrževanje trga, zakonite dejavnosti, ki so pomembne za pravilno delovanje primarnih trgov (22). ECB pozdravlja dejstvo, da je izjema, ki se nanaša na stabilizacijske ukrepe v okviru ureditve prodaje na kratko, v predlagani uredbi opredeljena s sklicevanjem na opredelitev, uporabljeno v ureditvi Unije za preprečevanje zlorabe trga (23). Hkrati ECB priporoča (24) podelitev pooblastila Komisiji, da na podlagi predloga organa ESMA sprejme izvedbene tehnične standarde, s katerimi se zagotovi enotna uporaba izjeme za stabilizacijske ukrepe v okviru ureditve prodaje na kratko. Ti tehnični standardi bi dopolnili tehnične standarde, razvite v zvezi z izjemo za stabilizacijske ukrepe v okviru ureditve proti zlorabi trga (25). Dva ločena niza izvedbenih tehničnih standardov sta zaželena, da se tako obravnavajo posebne značilnosti obeh primerov; to je tudi vprašanje pravilne zakonodajne tehnike.

7.

V skladu s predlagano uredbo je Komisija pooblaščena, da na podlagi predloga organa ESMA sprejme: (a) regulativne tehnične standarde, v katerih se opredelijo podrobnosti glede informacij, ki se zagotovijo pristojnim organom o neto kratkih pozicijah, ki presegajo določen prag za poročanje (26); in (b) izvedbene tehnične standarde, v katerih se opredelijo načini, kako se informacije o neto kratkih pozicijah, ki presegajo določen prag za javno razkritje, zagotovijo javnosti (27). ECB priporoča (28), da se pooblastilo Komisiji za sprejemanje predpisov natančneje določi, tako da bodo oblike, ki se bodo uporabljale za poročanje in javno razkritje v takšnih primerih, omogočale pravočasno konsolidacijo in oceno kratkih pozicij v vsej Uniji, ki vplivajo na določene izdajatelje. Skladnost oblik poročanja bo ključna za zagotovitev učinkovitega odziva organa ESMA in pristojnih nacionalnih organov ter ESCB in Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB) v okviru njunih pristojnosti na morebitne motnje na trgu.

8.

V zvezi s posebnim vprašanjem obveznosti javnega razkritja, ki velja za subjekte, vključene v prodajo na kratko (29), ECB razume, da predlagana uredba predvideva izvedbo takšnega razkritja z uporabo uradno določenih mehanizmov za centralizirano shranjevanje predpisanih informacij, ki so bili uvedeni kot del ureditve preglednosti v zvezi z vrednostnimi papirji v Uniji (30). ECB načeloma podpira to metodo razkritja, priporoča pa (31), da temelji na interaktivnem poročanju z uporabo standardiziranih oblik podatkov, tako da bosta omogočena učinkovito konsolidiranje in fleksibilen dostop do podatkov iz vse Unije na integrirani osnovi. Vse razkrite informacije bi bile lahko na primer dostopne prek organa ESMA v obliki centraliziranega dostopa do uradno določenih mehanizmov. Tako bi se upoštevala čezmejni vpliv tveganj, ki nastajajo pri prodaji na kratko, in usklajevalna vloga organa ESMA, predvidena v predlagani uredbi.

9.1

Predlagana uredba vzpostavlja dogovore o izmenjavi informacij med pristojnimi nacionalnimi organi in organom ESMA v zvezi z neto kratkimi pozicijami, ki se poročajo tem pristojnim organom. ECB v tej zvezi priporoča naslednje (32).

9.2

Prvič, treba bi bilo vsaj povečati učinkovitost predlaganih načinov izmenjave informacij med pristojnimi organi in organom ESMA, zlasti tako, da se organu ESMA omogoči, da zahteva izmenjavo informacij v realnem času, kadar je to potrebno za učinkovito izvajanje njegovih nalog. Dolgoročno bi moral organ ESMA dobiti samodejen dostop do vseh informacij, ki se poročajo na podlagi predlagane uredbe. ECB zato priporoča, da organ ESMA začne z dejavnostmi za vzpostavitev centraliziranih mehanizmov za zbiranje informacij v Uniji, ki bodo uporabljali skupne identifikacijske oznake poročevalcev in minimalno skupno klasifikacijo; ti mehanizmi bi morali omogočati fleksibilen dostop do informacij v realnem času za namene politike in hkrati zagotavljati zaupnost prejetih podatkov. ECB meni, da bi vzpostavitev takšnih centraliziranih mehanizmov pomagala preseči omejitve, ki so značilne za uporabo neusklajenih zbirk mikropodatkov, in tudi omogočila uporabo informacij, zbranih na podlagi predlagane uredbe, ki naj se uporabijo v povezavi z drugimi razpoložljivimi podatkovnimi nizi, s čimer bi se zmanjšalo administrativno breme poročevalcev in javnih organov (33).

9.3

Drugič, predlagana uredba bi morala izrecno določati tudi izmenjavo podatkov med organom ESMA in centralnimi bankami ESCB, da se olajša izvajanje funkcij ESCB na področju zbiranja statističnih podatkov (34) ter spremljanja in ocenjevanja finančne stabilnosti (35).

9.4

Tretjič, predlagana uredba bi morala določati izmenjavo informacij med organom ESMA in ESRB, da se ESRB olajša zbiranje informacij za izvajanje njegovih nalog ter ugotavljanje sistemskih tveganj, ki lahko nastanejo kot posledica gibanj znotraj finančnega sistema, in njihovo razvrščanje po pomembnosti (36).

10.

Predlagana uredba omogoča neobvezno posvetovanje organa ESMA z ESRB v zvezi z ukrepi, ki jih organ ESMA uvede v izjemnih razmerah, da bi zmanjšal negativne učinke prodaje na kratko (37). ECB priporoča (38), da bi moral organ ESMA imeti pravico, da se posvetuje z ESRB tudi, kadar mu pristojni nacionalni organi priglasijo uvedbo ukrepov. Lahko bi se določile ustrezne časovne omejitve, da se zagotovi učinkovita izvedba posvetovanj z ESRB (39). ECB izpostavlja, da bi se z vsakim takšnim posvetovanjem z ESRB v zvezi z ukrepi posredovanja, ki se sprejemajo na podlagi ureditve prodaje na kratko v Uniji, omogočilo, da se pri nameravanih posredovanjih ustrezno vključi makrobonitetni vidik. Poleg tega morajo Evropski nadzorni organi (ESA), vključno z organom ESMA, tesno sodelovati z ESRB in mu zagotoviti vse informacije, ki jih potrebuje za redno in pravočasno izpolnjevanje svojih nalog (40), ESRB pa lahko od ESA zahteva dodatne informacije (41). Določbe, ki predvidevajo posvetovanje organa ESMA z ESRB o nameravanih posredovanjih v zvezi s prodajo na kratko, bodo ESRB omogočile, prvič, utemeljeno in pravočasno oceno potrebe po zahtevi za dodatne informacije v posameznem primeru glede na možna sistemska tveganja, in drugič, pragmatično in dosledno oblikovanje morebitnih takšnih zahtev.

Kadar ECB priporoča, da se predlagana uredba spremeni, so konkretni predlogi sprememb besedila s pripadajočimi pojasnili navedeni v Prilogi.