EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32010D0023

2011/66/EU: Sklep Evropske centralne banke z dne 25. novembra 2010 o razporeditvi denarnih prihodkov nacionalnih centralnih bank držav članic, katerih valuta je euro (prenovitev) (ECB/2010/23)

OJ L 35, 9.2.2011, p. 17–25 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
Special edition in Croatian: Chapter 10 Volume 001 P. 309 - 317

Legal status of the document No longer in force, Date of end of validity: 30/12/2016; razveljavil 32016D0036(01)

ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2011/66(1)/oj

9.2.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 35/17


SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 25. novembra 2010

o razporeditvi denarnih prihodkov nacionalnih centralnih bank držav članic, katerih valuta je euro

(prenovitev)

(ECB/2010/23)

(2011/66/EU)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB) ter zlasti člena 32 Statuta ESCB,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Sklep ECB/2001/16 z dne 6. decembra 2001 o razporeditvi denarnega prihodka nacionalnih centralnih bank sodelujočih držav članic za poslovno leto 2002 (1) je bil večkrat bistveno spremenjen (2). Ker so potrebne nove spremembe, bi ga bilo treba zaradi jasnosti prenoviti.

(2)

V skladu s členom 32.1 Statuta ESCB so denarni prihodki tisti prihodki, ki jih ustvarjajo NCB pri izvajanju nalog monetarne politike. V skladu s členom 32.2 Statuta ESCB je višina denarnih prihodkov vsake NCB enaka njenemu letnemu prihodku, ustvarjenemu iz sredstev, ki jih ima nasproti bankovcem v obtoku in depozitom kreditnih institucij. Ta sredstva bi morale NCB posebej označiti v skladu s smernicami Sveta ECB. NCB določijo sredstva, ki izhajajo iz opravljanja nalog denarne politike, kot sredstva, ki jih imajo nasproti bankovcem v obtoku in obveznosti iz naslova depozitov do kreditnih institucij. V skladu s členom 32.4 Statuta ESCB se znesek denarnih prihodkov vsake NCB zmanjša za znesek obresti, ki jih ta NCB plača za depozite, prejete od kreditnih institucij v skladu s členom 19.

(3)

V skladu s členom 32.5 Statuta ESCB se vsota denarnih prihodkov nacionalnih centralnih bank porazdeli med njih sorazmerno z njihovimi vplačanimi deleži v kapitalu Evropske centralne banke (ECB).

(4)

V skladu s členoma 32.6 in 32.7 Statuta ESCB je Svet ECB pooblaščen za določitev smernic, po katerih ECB izvede obračun in poravnavo zneskov, ki so posledica razporeditve denarnih prihodkov, in za sprejemanje vseh drugih ukrepov, ki so potrebni za uporabo člena 32.

(5)

V skladu s členom 10 Uredbe Sveta (ES) št. 974/98 z dne 3. maja 1998 o uvedbi eura (3) ECB in NCB dajo v obtok eurobankovce. Člen 15 te uredbe določa, da ostanejo bankovci, izraženi v enoti nacionalne valute, zakonito plačilno sredstvo znotraj ozemeljskih meja največ šest mesecev po zadevnem datumu prehoda na eurogotovino. Tako bi se moralo leto prehoda na eurogotovino obravnavati kot posebno leto, ker bankovci v obtoku, denominirani v enoti nacionalne valute, še vedno lahko predstavljajo znaten delež bankovcev v obtoku.

(6)

Člen 15(1) Smernice ECB/2006/9 z dne 14. julija 2006 nekaterih pripravah za prehod na eurogotovino ter o preddobavi in posredni preddobavi eurobankovcev in eurokovancev zunaj euroobmočja (4) določa, da se eurobankovci, ki so bili preddobavljeni primernim nasprotnim strankam, knjižijo v breme računov teh nasprotnih strank pri njihovi NCB po njihovi nominalni vrednosti v skladu z naslednjim „linearnim debetnim modelom“: skupni znesek preddobavljenih eurobankovcev se knjiži v breme v treh enakih obrokih, na datum poravnave prve, četrte in pete operacije glavnega refinanciranja Eurosistema po datumu prehoda na eurogotovino. Pri izračunu denarnega prihodka za leto prehoda na eurogotovino je treba upoštevati ta „linearni debetni model“.

(7)

Ta sklep je povezan s Sklepom ECB/2010/29 z dne 13. decembra 2010 o izdajanju eurobankovcev (5), ki določa, da eurobankovce izdajajo ECB in NCB. Sklep ECB/2010/29 določa razdelitev eurobankovcev v obtoku nacionalnim centralnim bankam sorazmerno z njihovimi vplačanimi deleži v kapitalu ECB. Poleg tega dodeljuje Evropski centralni banki 8 % celotne vrednosti eurobankovcev v obtoku. Razdelitev eurobankovcev med članice Eurosistema povzroči nastanek saldov znotraj Eurosistema. Obrestovanje teh saldov znotraj Eurosistema iz naslova eurobankovcev v obtoku neposredno vpliva na prihodek vsake članice Eurosistema, zato ga je treba urediti s tem sklepom. Prihodek, ki ga ustvarja ECB zaradi obrestovanja njenih terjatev znotraj Eurosistema do NCB v zvezi z njenim deležem eurobankovcev v obtoku, bi se načeloma moral razdeliti nacionalnim centralnim bankam v skladu s Sklepom ECB/2010/24 z dne 25. novembra 2010 o vmesni razdelitvi prihodka Evropske centralne banke iz naslova eurobankovcev v obtoku in iz naslova vrednostnih papirjev, kupljenih po programu za trge vrednostnih papirjev (prenovitev) (6), sorazmerno z deleži v ključu vpisanega kapitala v poslovnem letu, v katerem nastane.

(8)

Neto saldo terjatev in obveznosti znotraj Eurosistema iz naslova eurobankovcev v obtoku se mora obrestovati z uporabo objektivnega merila, ki opredeljuje strošek denarja. V tem smislu se obrestna mera glavnega refinanciranja, ki jo uporablja Eurosistem v svojih ponudbah za operacije glavnega refinanciranja, šteje kot ustrezna.

(9)

Neto obveznosti znotraj Eurosistema iz naslova eurobankovcev v obtoku bi morale biti vključene v obveznostno osnovo za potrebe izračunavanja denarnih prihodkov NCB v skladu s členom 32.2 Statuta ESCB, saj so enakovredne bankovcem v obtoku. Poravnava obresti na salde znotraj Eurosistema iz naslova eurobankovcev v obtoku bo zato povzročila porazdelitev znatnega zneska denarnih prihodkov Eurosistema med nacionalne centralne banke, sorazmerno z njihovimi vplačanimi deleži v kapitalu ECB. Te salde znotraj Eurosistema bi bilo treba prilagoditi, da se omogoči postopna prilagoditev bilanc stanja in izkazov poslovnega izida nacionalnih centralnih bank. Prilagoditve bi morale temeljiti na vrednosti bankovcev v obtoku vsake NCB v obdobju pred uvedbo eurobankovcev. Te prilagoditve bi se morale uporabljati vsako leto v skladu z ustaljeno formulo največ pet let od tedaj.

(10)

Prilagoditve saldov znotraj Eurosistema iz naslova eurobankovcev v obtoku so bile izračunane zato, da se izravnajo kakršne koli znatne spremembe v prihodkovnem položaju NCB zaradi uvedbe eurobankovcev in naknadne razporeditve denarnih prihodkov.

(11)

Splošna pravila, določena v členu 32 Statuta ESCB, se uporabljajo tudi za prihodek, ki nastane zaradi odpisa iz obtoka vzetih eurobankovcev.

(12)

Člen 32.5 Statuta ESCB določa, da se vsota denarnih prihodkov nacionalnih centralnih bank porazdeli med njih sorazmerno z njihovimi vplačanimi deleži v kapitalu ECB. V skladu s členom 32.7 Statuta ESCB je Svet ECB pristojen za sprejetje vseh drugih ukrepov, ki so potrebni za uporabo člena 32. To vključuje pristojnost Sveta ECB, da pri odločanju o razporeditvi prihodka, ki nastane zaradi odpisa iz obtoka vzetih eurobankovcev, upošteva druge dejavnike. V tem okviru je treba v skladu z načeli enake obravnave in pravičnosti upoštevati obdobje, v katerem so bili izdani iz obtoka vzeti eurobankovci. Ključ za razporeditev tega posebnega prihodka mora zato odražati tako ustrezni delež v kapitalu ECB kakor tudi dolžino faze izdajanja.

(13)

Jemanje eurobankovcev iz obtoka morajo urediti posebni sklepi, sprejeti na podlagi člena 5 Sklepa ECB/2003/4 o apoenih, specifikacijah, reprodukciji, zamenjavi in jemanju eurobankovcev iz obtoka (7)

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tem sklepu:

(a)

„NCB“ pomeni nacionalno centralno banko države članice, katere valuta je euro;

(b)

„obveznostna osnova“ pomeni znesek ustreznih obveznosti v bilanci stanja vsake NCB, določen v skladu s Prilogo I k temu sklepu;

(c)

„sredstva za posebno označitev“ pomenijo znesek sredstev, ki jih ima posamezna NCB v bilanci stanja nasproti obveznostni osnovi, določen v skladu s Prilogo II k temu sklepu;

(d)

„saldi znotraj Eurosistema iz naslova eurobankovcev v obtoku“ pomenijo terjatve in obveznosti, ki nastanejo med posamezno NCB in ECB ter med posamezno NCB in drugimi NCB zaradi uporabe člena 4 Sklepa ECB/2010/29;

(e)

„ključ vpisanega kapitala“ pomeni v odstotkih izražene deleže NCB v vpisanem kapitalu ECB, dobljene tako, da se za NCB uporabijo ponderji v ključu iz člena 29.1 Statuta ESCB, ki veljajo v upoštevnem poslovnem letu;

(f)

„kreditna institucija“ pomeni bodisi (a) kreditno institucijo v smislu člena 2 in člena 4(1)(a) Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (preoblikovano) (8), kakor sta prenesena v nacionalno pravo, ki je pod nadzorom pristojnega organa; bodisi (b) drugo kreditno institucijo v smislu člena 123(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki je predmet pregleda, po standardu primerljivega nadzoru s strani pristojnega organa;

(g)

„HBS“ pomeni harmonizirano bilanco stanja, kakor je določena v Prilogi VIII k Smernici ECB/2010/20 z dne 11. novembra 2010 o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank (9);

(h)

„referenčna obrestna mera“ pomeni zadnjo razpoložljivo mejno obrestno mero, ki jo uporabi Eurosistem v svojih avkcijah za operacije glavnega refinanciranja v skladu z odstavkom 3.1.2 Priloge I k Smernici ECB/2000/7 z dne 31. avgusta 2000 o instrumentih monetarne politike in postopkih Eurosistema (10). Kadar se za poravnavo na isti dan vodi več kakor ena operacija glavnega refinanciranja, se uporabi navadno povprečje mejnih obrestnih mer operacij, ki se vodijo vzporedno;

(i)

„datum prehoda na eurogotovino“ pomeni datum, ko eurobankovci in eurokovanci pridobijo status zakonitega plačilnega sredstva v državi članici, katere valuta je euro;

(j)

„referenčno obdobje“ pomeni obdobje 24 mesecev, ki začne teči 30 mesecev pred datumom prehoda na eurogotovino;

(k)

„leto prehoda na eurogotovino“ pomeni obdobje 12 mesecev, ki začne teči na datum prehoda na eurogotovino;

(l)

„referenčni dnevni devizni tečaj“ pomeni referenčni dnevni devizni tečaj, ki temelji na rednem dnevnem postopku usklajevanja med centralnimi bankami znotraj in zunaj Evropskega sistema centralnih bank, ki se običajno opravi ob 14.15 po srednjeevropskem času;

(m)

„iz obtoka vzeti eurobankovci“ pomenijo eurobankovce katerega koli tipa ali serije, ki so bili vzeti iz obtoka s sklepom Sveta ECB, sprejetim na podlagi člena 5 Sklepa ECB/2003/4;

(n)

„ključ za izdajanje“ pomeni povprečni ključ vpisanega kapitala v fazi izdajanja določenega tipa ali serije iz obtoka vzetih eurobankovcev;

(o)

„faza izdajanja“ pomeni v zvezi z določenim tipom ali serijo eurobankovcev obdobje, ki se začne na datum, ko se v obveznostno osnovo zabeleži prva izdaja eurobankovcev tega tipa ali serije, in konča na datum, ko se v obveznostno osnovo zabeleži zadnja izdaja eurobankovcev tega tipa ali serije;

(p)

„odpisati“ pomeni odstraniti iz obtoka vzete eurobankovce iz bilančne postavke „bankovci v obtoku“.

Člen 2

Saldi znotraj Eurosistema iz naslova eurobankovcev v obtoku

1.   Saldi znotraj Eurosistema iz naslova eurobankovcev v obtoku se izračunavajo mesečno in knjižijo v poslovne knjige ECB in NCB prvi delovni dan v mesecu z valuto zadnjega delovnega dne predhodnega meseca.

Ko država članica sprejme euro, se saldi znotraj Eurosistema iz naslova eurobankovcev v obtoku, izračunani skladno s prvim pododstavkom, knjižijo v poslovne knjige ECB in NCB z valuto na datum prehoda na eurogotovino.

Saldi znotraj Eurosistema iz naslova eurobankovcev v obtoku se za obdobje od 1. januarja do 31. januarja prvega leta, v katerem se uporabi posamezna petletna uskladitev v skladu s členom 29.3 Statuta ESCB, izračunajo iz saldov iz naslova vseh eurobankovcev v obtoku na 31. december predhodnega leta z uporabo spremenjenega ključa vpisanega kapitala.

2.   Saldi znotraj Eurosistema iz naslova eurobankovcev v obtoku, vključno s saldi, ki izhajajo iz uporabe člena 4 tega sklepa, se obrestujejo po referenčni obrestni meri.

3.   Obresti iz odstavka 2 se poravnajo četrtletno s plačili prek sistema TARGET2.

Člen 3

Metoda merjenja denarnih prihodkov

1.   Znesek denarnih prihodkov se za vsako NCB določi z merjenjem dejanskega prihodka, ki izvira iz sredstev za posebno označitev, knjiženih v njenih poslovnih knjigah. Izjema od tega so zlato, za katero se šteje, da ne ustvarja prihodka, in vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike v skladu s Sklepom ECB/2009/16 z dne 2. julija 2009 o izvajanju programa nakupa kritih obveznic (11), za katere se šteje, da ustvarjajo prihodek po referenčni obrestni meri.

2.   Kadar je vrednost sredstev NCB za posebno označitev višja ali nižja od vrednosti njene obveznostne osnove, se razlika poravna tako, da se vrednost razlike obrestuje po referenčni obrestni meri.

Člen 4

Prilagoditve saldov znotraj Eurosistema

1.   Za potrebe izračunavanja denarnih prihodkov se saldi znotraj Eurosistema iz naslova eurobankovcev v obtoku za vsako NCB prilagodijo s kompenzacijskim zneskom, ki se določi po naslednji formuli:

C = (K – A) × S

kjer velja:

C

je kompenzacijski znesek;

K

je znesek v eurih za vsako NCB, ki se izračuna iz povprečne vrednosti bankovcev v obtoku med referenčnim obdobjem z uporabo ključa vpisanega kapitala, pri čemer se znesek bankovcev v obtoku, denominiranih v nacionalni valuti države članice, ki uvaja euro, pretvori v eure po referenčnem dnevnem deviznem tečaju med referenčnim obdobjem;

A

je za vsako NCB povprečna vrednost v eurih, ki jo imajo bankovci v obtoku med referenčnim obdobjem, pretvorjena v eure po referenčnem dnevnem deviznem tečaju med referenčnim obdobjem;

S

je naslednji koeficient za vsako poslovno leto, z začetkom na datum prehoda na eurogotovino:

Poslovno leto

Koeficient

Leto prehoda na eurogotovino

1

Leto prehoda na eurogotovino plus eno leto

0,8606735

Leto prehoda na eurogotovino plus dve leti

0,7013472

Leto prehoda na eurogotovino plus tri leta

0,5334835

Leto prehoda na eurogotovino plus štiri leta

0,3598237

Leto prehoda na eurogotovino plus pet let

0,1817225

2.   Vsota kompenzacijskih zneskov nacionalnih centralnih bank mora biti enaka nič.

3.   Kompenzacijski zneski se izračunajo vsakokrat, ko država članica sprejme euro ali se spremeni ključ vpisanega kapitala ECB.

4.   Ko NCB vstopi v Eurosistem, se njen kompenzacijski znesek razporedi drugim NCB sorazmerno z njihovimi deleži v ključu vpisanega kapitala in z obrnjenim predznakom (+/–) ter se doda vsem kompenzacijskim zneskom, ki zanje že veljajo.

5.   Kompenzacijski zneski in računovodske vknjižbe za izenačitev teh kompenzacijskih zneskov se knjižijo na posebne račune za transakcije znotraj Eurosistema v poslovnih knjigah vsake NCB z valuto na datum prehoda na eurogotovino in enakim datumom valute v vsakem naslednjem letu obdobja prilagoditve. Računovodske vknjižbe za izenačitev kompenzacijskih zneskov se ne obrestujejo.

6.   Z odstopanjem od odstavka 1 se ob pojavu posebnih primerov, povezanih s spremembami v obtoku bankovcev, kakor so določeni v Prilogi III k temu sklepu, saldi znotraj Eurosistema iz naslova eurobankovcev v obtoku za vsako NCB prilagodijo skladno z določbami navedene priloge.

7.   Prilagoditve saldov znotraj Eurosistema, določene v tem členu, se prenehajo uporabljati prvi dan šestega leta po upoštevnem letu prehoda na eurogotovino.

Člen 5

Izračun in razporeditev denarnega prihodka

1.   ECB dnevno izračuna denarne prihodke za vsako NCB. Izračun temelji na računovodskih podatkih, ki jih NCB sporočajo ECB. ECB obvešča NCB o kumulativnih zneskih na četrtletni osnovi.

2.   Znesek denarnih prihodkov vsake NCB se zniža za znesek, enak natečenim oziroma plačanim obrestim za obveznosti, ki so vključene v obveznostno osnovo, in v skladu s katerim koli sklepom Sveta ECB na podlagi drugega pododstavka člena 32.4 Statuta ESCB.

3.   Razporeditev vsote denarnih prihodkov vsake NCB v sorazmerju s ključem vpisanega kapitala se opravi na koncu vsakega poslovnega leta.

Člen 6

Izračun in razporeditev prihodka, ki izhaja iz odpisa eurobankovcev

1.   Iz obtoka vzeti eurobankovci ostanejo del obveznostne osnove, dokler se ne zamenjajo ali odpišejo, kar od tega se zgodi prej.

2.   Svet ECB se lahko odloči, da odpiše iz obtoka vzete eurobankovce, pri čemer mora določiti datum odpisa in skupni znesek rezervacij, ki jih je treba oblikovati za tiste iz obtoka vzete eurobankovce, za katere se še pričakuje, da bodo zamenjani.

3.   Iz obtoka vzeti eurobankovci se odpišejo, kakor sledi:

(a)

Na datum odpisa se postavka „Bankovci v obtoku“ v bilancah stanja ECB in NCB zmanjša za skupni znesek iz obtoka vzetih eurobankovcev, ki so še vedno v obtoku. Za ta namen se dejanski zneski iz obtoka vzetih eurobankovcev, ki so bili dani v obtok, prilagodijo na sorazmerne zneske, izračunane v skladu s ključem za izdajanje, razlike pa se poravnajo med ECB in NCB.

(b)

Prilagojeni znesek iz obtoka vzetih eurobankovcev se odpiše iz bilančne postavke „bankovci v obtoku“ v izkaz poslovnega izida NCB.

(c)

Vsaka NCB oblikuje rezervacije za iz obtoka vzete eurobankovce, za katere se še pričakuje, da bodo zamenjani. Te rezervacije morajo biti enake deležu zadevne NCB v skupnem znesku rezervacij, izračunanem z uporabo ključa za izdajanje.

4.   Iz obtoka vzeti eurobankovci, ki se zamenjajo po datumu odpisa, se knjižijo v poslovnih knjigah tiste NCB, ki jih je sprejela. Pritok iz obtoka vzetih eurobankovcev se prerazdeli med NCB najmanj enkrat letno ob uporabi ključa za izdajanje, razlike pa se poravnajo med njimi. Vsaka NCB pobota sorazmerni znesek s svojimi rezervacijami ali, če pritok presega rezervacije, knjiži odgovarjajoč odhodek v svojem izkazu poslovnega izida.

5.   Svet ECB letno pregleduje skupni znesek rezervacij.

Člen 7

Razveljavitev

S tem sklepom se razveljavi Sklep ECB/2001/16. Sklicevanja na razveljavljeni sklep se razlagajo kot sklicevanja na ta sklep in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi V.

Člen 8

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati 31. decembra 2010.

V Frankfurtu na Majni, 25. novembra 2010

Predsednik ECB

Jean-Claude TRICHET


(1)  UL L 337, 20.12.2001, str. 55.

(2)  Glej Prilogo IV.

(3)  UL L 139, 11.5.1998, str. 1.

(4)  UL L 207, 28.7.2006, str. 39.

(5)  Glej stran 26 tega Uradnega lista. Sklep ECB/2010/29 je bil sprejet pred objavo Sklepa ECB/2010/23.

(6)  Še ni objavljen v Uradnem listu. Sklep ECB/2010/24 je bil sprejet pred objavo Sklepa ECB/2010/23.

(7)  UL L 78, 25.3.2003, str. 16.

(8)  UL L 177, 30.6.2006, str. 1.

(9)  Glej stran 31 tega Uradnega lista.

(10)  UL L 310, 11.12.2000, str. 1.

(11)  UL L 175, 4.7.2009, str. 18.


PRILOGA I

SESTAVA OBVEZNOSTNE OSNOVE

A.

Obveznostna osnova vključuje, z izključitvijo vseh drugih postavk:

1.

bankovce v obtoku

Za potrebe te priloge za vsako NCB, ki vstopi v Eurosistem, v letu prehoda na eurogotovino „bankovci v obtoku“:

(a)

vključujejo bankovce, ki jih izda NCB in so denominirani v njeni nacionalni denarni enoti; in

(b)

se morajo znižati za vrednost neobrestovanih posojil, ki se nanašajo na preddobavljene eurobankovce, ki še niso bili knjiženi v breme (del postavke sredstev 6 v HBS).

Po upoštevnem letu prehoda na eurogotovino pomenijo „bankovci v obtoku“ za vsako NCB bankovce, denominirane v eurih, vsi drugi bankovci pa so izključeni.

Če je datum prehoda na eurogotovino dan, ko je sistem TARGET2 zaprt, je obveznost NCB, ki izhaja iz eurobankovcev, preddobavljenih v skladu s Smernico ECB/2006/9 in prispelih v obtok pred datumom prehoda na eurogotovino, del obveznostne osnove (kot del korespondenčnih računov v postavki obveznosti 10.4 v HBS), dokler obveznost ne postane del obveznosti znotraj Eurosistema, ki izhajajo iz transakcij prek sistema TARGET2;

2.

obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami denarne politike in denominirane v eurih, kar vključuje vse naslednje:

(a)

tekoče račune, vključno z obveznimi rezervami v skladu s členom 19.1 Statuta ESCB (postavka obveznosti 2.1 v HBS);

(b)

zneske v depozitu v okviru Eurosistemove odprte ponudbe mejnega depozita (postavka obveznosti 2.2 v HBS);

(c)

vezane depozite (postavka obveznosti 2.3 v HBS);

(d)

obveznosti iz naslova povratnih operacij finega uravnavanja (postavka obveznosti 2.4 v HBS);

(e)

depozite v povezavi s pozivi h kritju (postavka obveznosti 2.5 v HBS);

3.

depozitne obveznosti do nasprotnih strank Eurosistema, ki ne izpolnijo svojih obveznosti, ki so bile prerazvrščene iz postavke obveznosti 2.1 v HBS;

4.

obveznosti NCB znotraj Eurosistema, ki izhajajo iz izdaje dolžniških certifikatov ECB v skladu s poglavjem 3.3 Priloge I k Smernici ECB/2000/7 (postavka obveznosti 10.2 v HBS);

5.

neto obveznosti znotraj Eurosistema iz naslova eurobankovcev v obtoku, vključno z obveznostmi, ki izhajajo iz uporabe člena 4 tega sklepa (del postavke obveznosti 10.3 v HBS);

6.

neto obveznosti znotraj Eurosistema, ki izhajajo iz transakcij prek sistema TARGET2, obrestovane po referenčni obrestni meri (del postavke obveznosti 10.4 v HBS).

B.

Znesek obveznostne osnove se za vsako NCB izračuna v skladu s harmoniziranimi računovodskimi načeli in pravili, določenimi v Smernici ECB/2010/20.


PRILOGA II

SREDSTVA ZA POSEBNO OZNAČITEV

A.

Sredstva za posebno označitev vključujejo, z izključitvijo vseh drugih postavk:

1.

posojila kreditnim institucijam euroobmočja, povezana z operacijami denarne politike, denominirana v eurih (postavka sredstev 5 v HBS);

2.

vrednostne papirje v imetju za namene denarne politike (postavka sredstev 7.1 v HBS);

3.

terjatve znotraj Eurosistema, enakovredne prenosu deviznih rezerv razen zlata na ECB v skladu s členom 30 Statuta ESCB (del postavke sredstev 9.2 v HBS);

4.

neto terjatve znotraj Eurosistema iz naslova eurobankovcev v obtoku, vključno s terjatvami, ki izhajajo iz uporabe člena 4 tega sklepa (del postavke sredstev 9.4 v HBS);

5.

neto terjatve znotraj Eurosistema, ki izhajajo iz transakcij prek sistema TARGET2, obrestovane po referenčni obrestni meri (del postavke sredstev 9.5 v HBS);

6.

zlato, vključno s terjatvami v zvezi z zlatom, prenesenim na ECB, v znesku, ki dovoljuje vsaki NCB, da posebej označi del svojega zlata, ki ustreza delu celotne količine zlata, ki ga posebej označijo vse NCB, glede na njen delež v ključu vpisanega kapitala (postavka sredstev 1 in del postavke sredstev 9.2 v HBS).

Za potrebe tega sklepa se zlato vrednoti na podlagi cene zlata v eurih za unčo z dne 31. decembra 2002;

7.

terjatve, ki izhajajo iz eurobankovcev, preddobavljenih v skladu s Smernico ECB/2006/9 in prispelih v obtok pred datumom prehoda na eurogotovino (do datuma prehoda na eurogotovino del postavke sredstev 4.1 v HBS, po tem pa del korespondenčnih računov v postavki sredstev 9.5 v HBS), vendar le, dokler takšne terjatve ne postanejo del terjatev znotraj Eurosistema, ki izhajajo iz transakcij prek sistema TARGET2;

8.

neporavnane terjatve, ki izhajajo iz neizpolnjenih obveznosti nasprotnih strank Eurosistema v okviru kreditnih operacij Eurosistema, in/ali finančno premoženje ali terjatve (v razmerju do tretjih oseb), prisvojene oziroma pridobljene v okviru unovčenja zavarovanja, ki so ga zagotovile nasprotne stranke Eurosistema, ki ne izpolnijo svojih obveznosti, v okviru kreditnih operacij Eurosistema, prerazvrščene iz postavke sredstev 5 v HBS (del postavke sredstev 11.6 v HBS).

B.

Vrednost sredstev za posebno označitev se za vsako NCB izračuna v skladu s harmoniziranimi računovodskimi načeli in pravili, določenimi v Smernici ECB/2010/20.


PRILOGA III

A.   Prva posebna prilagoditev

Če je povprečna skupna vrednost bankovcev v obtoku v letu prehoda na eurogotovino nižja od povprečne skupne vrednosti v eurih, ki jo imajo bankovci v obtoku v referenčnem obdobju (vključno z bankovci, denominiranimi v nacionalni valuti države članice, ki je sprejela euro, in pretvorjenimi v eure po referenčnem dnevnem deviznem tečaju med referenčnim obdobjem), se koeficient „S“, ki se uporablja za leto prehoda na eurogotovino v skladu s členom 4(1), zniža z veljavnostjo za nazaj v enakem razmerju, kot se je zmanjšalo skupno povprečje bankovcev v obtoku.

Koeficient po zmanjšanju ne sme biti nižji od 0,8606735. Če se uporabi to odstopanje, je treba četrtino dobljenega zmanjšanja kompenzacijskih zneskov NCB (C), ki se uporabijo v letu prehoda na eurogotovino, prišteti h kompenzacijskim zneskom posameznih NCB, ki se uporabijo v drugem do petem letu po letu prehoda na eurogotovino v skladu s členom 4(1).

B.   Druga posebna prilagoditev

Če NCB, za katere je kompenzacijski znesek iz člena 4(1) pozitiven, plačajo neto obresti na salde znotraj Eurosistema iz naslova eurobankovcev v obtoku, ki izražajo, ko se prištejejo postavki, „neto rezultat združevanja denarnega prihodka“ v njihovih bilancah uspeha ob koncu leta, neto odhodek, se koeficient „S“, ki se uporablja za leto prehoda na eurogotovino v skladu s členom 4(1), zniža, kolikor je potrebno za odpravo tega stanja.

Koeficient po zmanjšanju ne sme biti nižji od 0,8606735. Če se uporabi to odstopanje, se četrtina dobljenega zmanjšanja kompenzacijskih zneskov NCB (C), ki se uporabljajo v letu prehoda na eurogotovino, prišteje h kompenzacijskim zneskom posameznih NCB, ki se uporabljajo v drugem do petem letu po letu prehoda na eurogotovino v skladu s členom 4(1).


PRILOGA IV

RAZVELJAVLJENI SKLEP IN NJEGOVE SPREMEMBE

Sklep ECB/2001/16

UL L 337, 20.12.2001, str. 55.

Sklep ECB/2003/22

UL L 9, 15.1.2004, str. 39.

Sklep ECB/2006/7

UL L 148, 2.6.2006, str. 56.

Sklep ECB/2007/15

UL L 333, 19.12.2007, str. 86.

Sklep ECB/2009/27

UL L 339, 22.12.2009, str. 55.


PRILOGA V

KORELACIJSKA TABELA

Sklep ECB/2001/16

Ta sklep

Člen 5a

Člen 6

Člen 6

Člen 7


Top