EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52013AB0076

Mnenje Evropske centralne banke z dne 6. novembra 2013 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in nekaterih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje bank ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (CON/2013/76)

OJ C 109, 11.4.2014, p. 2–25 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

11.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 109/2


MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 6. novembra 2013

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in nekaterih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje bank ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta

(CON/2013/76)

2014/C 109/02

Uvod in pravna podlaga

Evropska centralna banka (ECB) je dne 3. septembra 2013 prejela zahtevo Sveta Evropske unije za mnenje o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in nekaterih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje bank ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (1) (v nadaljnjem besedilu: predlagana uredba). ECB je dne 14. oktobra 2013 prejela zahtevo Evropskega parlamenta za mnenje o predlagani uredbi.

Pristojnost ECB, da poda mnenje, izhaja iz členov 127(4) in 282(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije, saj predlagana uredba vsebuje določbe, ki vplivajo na naloge ECB, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih in drugih finančnih institucij, razen zavarovalnic, kakor je navedeno v členu 127(6) Pogodbe, ter določbe, ki vplivajo na prispevek Evropskega sistema centralnih bank k nemotenemu vodenju politik glede stabilnosti finančnega sistema, kakor je navedeno v členu 127(5) Pogodbe. V skladu s prvim stavkom člena 17.5 Poslovnika Evropske centralne banke je to mnenje sprejel Svet ECB.

1.   Splošne pripombe

ECB v celoti podpira vzpostavitev enotnega mehanizma za reševanje (EMR), ki bo prispeval h krepitvi strukture in stabilnosti ekonomske in monetarne unije. Ob tej priložnosti ECB tudi ponavlja stališče, ki ga je izrazila v Mnenju z dne 27. novembra 2012 o predlogu uredbe Sveta o prenosu posebnih nalog na Evropsko centralno banko, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, in predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) (CON/2012/96) (2), in sicer, da je EMR nujna dopolnitev enotnega mehanizma nadzora (EMN), da se doseže dobro delovanje unije finančnega trga. Tak mehanizem je zato treba vzpostaviti do takrat, ko bo ECB v celoti prevzela svoje odgovornosti za nadzor. Predlagana uredba vsebuje tri bistvene elemente za učinkovito reševanje, in sicer: (a) enoten sistem, (b) enoten organ in (c) enoten sklad. Predlagana uredba se odziva na sklepe Evropskega sveta z dne 13. in 14. decembra 2012 ter 27. in 28. junija 2013 (3), ki temeljijo na poročilu z naslovom Na poti k pravi ekonomski in monetarni uniji (4).

ECB meni, da so splošna načela, predstavljena v naslednjih odstavkih, ključna za učinkovitost EMR, in pozdravlja dejstvo, da so ta načela v veliki meri upoštevana v predlagani uredbi.

1.1   Področje uporabe EMR bi moralo zajeti vse kreditne institucije s sedežem v državah članicah, ki sodelujejo v EMN.

1.2   V središču EMR bi moral biti močan in neodvisen enotni organ za reševanje z zadostnimi pooblastili za odločanje, da bi lahko sprejemal ukrepe za reševanje v interesu stabilnosti v euroobmočju in stabilnosti celotne Unije. EMR je nujna dopolnitev EMN (5), saj morajo biti ravni odgovornosti in odločanja za reševanje in nadzor usklajene. V tej zvezi ECB soglaša s stališčem Komisije, da je enoten mehanizem ustreznejši za zagotavljanje optimalnih ukrepov za reševanje, vključno z ustrezno delitvijo bremen, kot pa mreža nacionalnih organov za reševanje. Izkazalo se je, da usklajevanje med nacionalnimi sistemi za reševanje ne zadostuje za doseganje pravočasnih in najbolj stroškovno učinkovitih odločitev o reševanju, zlasti v čezmejnem okviru.

1.3   Proces odločanja bi moral omogočati pravočasno in učinkovito sprejemanje odločitev, po potrebi v zelo kratkem času, na primer v nekaj dneh ali po potrebi v nekaj urah. Temeljiti bi moral na ustreznem načrtovanju reševanja.

1.4   Enotni organ za reševanje bi moral imeti ustrezne pooblastila, instrumente in finančne vire za reševanje institucij, kakor je določeno v prihodnji direktivi o sanaciji in reševanju bank.

1.5   Enotni organ za reševanje bi moral imeti dostop do financiranja reševanja prek enotnega sklada za reševanje bank, ki bi se moral financirati s predhodnimi prispevki na podlagi tveganja s strani vseh bank, za katere velja EMR, in po potrebi dopolniti z naknadnimi prispevki. Poleg tega bi moral biti na voljo začasen, fiskalno nevtralen javni varovalni mehanizem, ki bi ga lahko zagotovili v obliki kreditne linije enotnemu skladu za reševanje bank.

1.6   Predvideni okvir za EMR bi moral določiti tesno sodelovanje med funkcijo reševanja EMR in funkcijo nadzora EMN, pri tem pa izpolnjevati in spoštovati njune institucionalne odgovornosti.

EMN in EMR sta bistvena dela celostnega finančnega okvira bančne unije, ki bosta pomagala prekiniti povezavo med bankami in državo v zadevnih državah članicah ter obrniti sedanji proces drobitve finančnega trga.

ECB močno podpira predvideni časovni okvir vzpostavitve EMR. Po tem časovnem okviru bi EMR začel veljati do sredine leta 2014, popolnoma operativen pa bi postal do 1. januarja 2015. Ta časovni okvir upošteva, da je EMR ključen element bančne unije.

2.   Posebne pripombe

2.1   Pravna podlaga

Komisija predlaga kot podlago predlagane uredbe člen 114 Pogodbe, ki dovoljuje sprejetje ukrepov za približevanje nacionalnih določb, katerih cilj je vzpostavitev in delovanje notranjega trga. ECB je seznanjena s presojo predlagane pravne podlage, ki poteka v drugih institucijah Unije, in je pozorna na dane predloge sprememb predlagane uredbe, ki bi zagotovile, da bi bil člen 114 možna pravna podlaga za doseganje cilja predlagane uredbe, ki je, da se ohrani celovitost in izboljša delovanje notranjega trga prek enotne uporabe enotnega sklopa pravil za reševanje s strani organa Unije in dostopa do enotnega sklada za reševanje bank.

2.2   Upravljanje in odgovornost enotnega odbora za reševanje

ECB v splošnem pozdravlja predlagani okvir upravljanja, zlasti to, da nobena stran, posebej nacionalni organi za reševanje, ne bo imela pravice veta pri odločanju enotnega odbora za reševanje (v nadaljnjem besedilu: odbor za reševanje). Medtem ko pooblastilo za končno odločitev o dejanskem reševanju kreditne institucije ostaja v rokah Komisije, bo imel odbor za reševanje široka in neodvisna pooblastila za pripravo načrtov reševanja (6) in programov reševanja (7) ter za zahtevanje njihovega izvajanja. Izredno pomembno je, da zmožnost odločanja in načini glasovanja v EMR zagotovijo učinkovito in pravočasno sprejemanje odločitev, zlasti v obdobjih krize. Odgovornosti organov, ki sodelujejo v postopku reševanja, bi bilo treba natančneje opredeliti v izogib morebitnemu podvajanju ali prekrivanju pooblastil. Kar zadeva pooblastila odbora za reševanje, bi se s popolnejšim opisom načina izvajanja teh pooblastil izboljšala skladnost z doktrino Meroni  (8), kolikor je potrebno, s ciljem, da se hkrati zagotovi dovolj prožnosti za obravnavo vsakega posameznega primera reševanja. Končno, predlagana uredba mora zagotoviti, da se lahko vsaka odločitev Komisije o dejanskem reševanju sprejme tako hitro, kot je treba (9).

ECB pozdravlja predlagani okvir glede odgovornosti odbora za reševanje, ki je skladen z institucionalnim okvirom Unije. Sporazum med Evropskim parlamentom in odborom za reševanje o praktičnih načinih izvajanja demokratične odgovornosti in nadzora (10) bi moral spoštovati zaupnost v skladu s predpisi Unije in nacionalnimi predpisi, zlasti v zvezi z nadzorniškimi informacijami, ki jih odbor za reševanje pridobi od ECB in nacionalnih pristojnih organov.

2.3   Sodelovanje med organi za reševanje in nadzornimi organi

ECB pozdravlja predvideno tesno sodelovanje med nadzornimi organi in organi za reševanje (11). Kar zadeva ECB, bi morale naloge in odgovornosti, določene v predlagani uredbi, upoštevati naloge, ki jih na ECB prenašajo Pogodba, Statut Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (“Statut ESCB”) in zlasti Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (12) (“uredba o EMN”), ter ne bi smele presegati teh nalog. ECB ugotavlja, da predlagana uredba nanjo ne prenaša novih nalog in odgovornosti, določa pa tesno sodelovanje in izmenjavo informacij (13). ECB priporoča, da se zaradi jasnosti navedbe nalog in odgovornosti ECB v predlagani uredbi sklicujejo, kjer je to ustrezno, na naloge in odgovornosti ECB, kakor so nanjo prenesene z uredbo o EMN (14).

ECB tudi ugotavlja, da predlagana uredba določa, da v primeru, kadar ECB povabi predstavnika odbora za reševanje k sodelovanju v Nadzornem odboru ECB, odbor za reševanje imenuje svojega predstavnika. Uredba o EMN pa določa, da lahko Nadzorni odbor ECB potem, ko bo ustanovljen odbor za reševanje, povabi predsednika evropskega organa za reševanje, da se udeleži sestankov Nadzornega odbora (15) kot opazovalec. Da se zagotovi popolna skladnost, je treba predlagano uredbo ustrezno spremeniti (16).

Ključno je, da se ohrani ločitev vlog in odgovornosti organov za reševanje in nadzornih organov takrat, ko se še ne predvideva kriza, v prvi fazi krize, ko lahko nadzornik uporabi ukrepe zgodnjega posredovanja v zvezi s kreditno institucijo, in takrat, ko se ocenjujejo pogoji za reševanje in odpis kapitalskih instrumentov.

Prvič, v fazi zgodnjega posredovanja je za ravnanje ali sprejetje ukrepov izključno odgovoren nadzornik. Kadar se uporabijo ukrepi zgodnjega posredovanja, je pomembno, da nadzornik brez neupravičenega odlašanja obvesti organ za reševanje. Vendar pa predlagana dolžnost ECB (ali nacionalnih nadzornih organov), da se posvetuje z organi za reševanje, preden sprejme dodatne ukrepe zgodnjega posredovanja, ni skladna s potrebo po sprejetju takojšnjih in učinkovitih ukrepov zgodnjega posredovanja v integriranem sistemu izključne odgovornosti za nadzor. Zato bi bilo treba od ECB ali nacionalnega nadzornega organa zahtevati samo to, da o takih ukrepih čimprej obvesti organe za reševanje (17). Poleg tega bi moral odbor za reševanje v fazi zgodnjega posredovanja opravljati notranje pripravljalne dejavnosti na tak način, da se izogne ogrožanju zaupanja na trgu in morebitnemu prispevanju k poslabšanju položaja zadevne institucije. Zato bi moral dejavnosti, kot so zahtevanje informacij in inšpekcijski pregledi na kraju samem, primarno opravljati nadzornik, ki bi v skladu z direktivo o sanaciji in reševanju bank vse potrebne informacije za pripravo reševanja institucije posredoval organu za reševanje (18). Neusklajenim preiskovalnim dejavnostim in inšpekcijskim pregledom na kraju samem s strani organa za reševanje bi se bilo treba izogniti, ker lahko skrhajo zaupanje (19).

Drugič, kar zadeva oceno pogojev za začetek reševanja, ECB ugotavlja, da predlagana uredba priznava, da je nadzornik v najboljšem položaju, da oceni, ali kreditna institucija propada ali bo verjetno propadla ter ali ni nobene razumne možnosti, da bi v razumnem času kakršen koli alternativen ukrep zasebnega sektorja ali nadzorni ukrep preprečil njen propad (20). ECB meni, da bi bilo treba izključno odgovornost za oceno teh dveh meril dodeliti ustreznemu nadzornemu organu, tj. ECB ali nacionalnim pristojnim organom, v skladu z razdelitvijo pristojnosti, ki jo določa uredba o EMN. Tako bo zagotovljena jasna dodelitev odgovornosti v interesu takojšnjega in učinkovitega ukrepa za reševanje (21). Predlagana uredba bi morala določati, da lahko Komisija odloči o vključitvi institucije v reševanje samo na podlagi take nadzorniške ocene (22). Ta bo tako nujni, a ne zadosten predpogoj za vključitev institucije v reševanje.

Tretjič, nadzornik je tudi v najboljšem položaju, da oceni, ali subjekt ali skupina ne bo več sposobna uspešno poslovati brez odpisa ali pretvorbe kapitala, oziroma ali potrebuje izredno javno podporo. Ta ocena sposobnosti uspešnega poslovanja se bo izvedla pred ali hkrati z oceno glede tega, ali banka izpolnjuje pogoje za reševanje, in bo tako opravljena pred začetkom reševanja. Zato bi morala predlagana uredba odgovornost za to oceno jasno dodeliti nadzorniku, ta nadzorniška ocena pa bi morala biti nujni predpogoj za odpis ali pretvorbo kapitalskih instrumentov (23).

Poleg tega bi zato, da se zagotovijo ustrezne zavore in ravnotežje, odbor za reševanje in Komisija morala imeti možnost, da kadar koli zahtevata oceno nadzornika (ECB ali pristojnega nacionalnega organa), če banka propada ali bo verjetno propadla ali se šteje, da ne bo več sposobna uspešno poslovati brez odpisa kapitala. S tem se bo preprečila morebitna nadzorniška neaktivnost v primeru, kadar organ za reševanje meni, da je treba ukrepati (24).

Končno, predlagana uredba določa, da ECB in nacionalni nadzorni organi odboru za reševanje in Komisiji zagotovijo vse informacije, potrebne za opravljanje njunih nalog. Izmenjava informacij je pomemben predpogoj, da lahko nadzor in reševanje učinkovito delujeta. Tako bi bilo treba pojasniti, da so vse dolžnosti v zvezi z zagotavljanjem informacij vzajemne. Zlasti bi moral biti nadzornik ob prvi priložnosti obveščen o vseh načrtovanih in izvedenih ukrepih v postopku reševanja, kar bi mu omogočilo predvideti možne vplive na finančno stabilnost in na to opozoriti organ za reševanje (25).

2.4   Sodelovanje ECB v odboru za reševanje in splošna vključenost centralnih bank

ECB izpostavlja, da uvodna izjava 19 predlagane uredbe, ki omenja „predstavnike“ Komisije in ECB, ni skladna z ostalim besedilom predlagane uredbe, po katerem nekatere člane odbora za reševanje imenujeta Komisija in ECB. Natančneje, člen 39 predlagane uredbe določa, da je odbor za reševanje sestavljen med drugim iz člana, ki ga imenuje ECB za mandat, ki traja pet let in ni obnovljiv. V skladu s členom 43 predlagane uredbe morajo člani odbora za reševanje delovati neodvisno in objektivno v interesu Unije kot celote ter ne smejo zahtevati ali prejemati navodil od institucij ali organov Unije, katere koli vlade države članice ali drugega javnega ali zasebnega organa. V skladu s členoma 45 in 49 predlagane uredbe član, ki ga imenuje ECB, sodeluje z glasovalno pravico tako na plenarnih sejah kot tudi na izvršnih sejah odbora za reševanje.

Da bi natančneje upoštevali razliko med vlogo ECB v skladu z uredbo o EMN in njeno vlogo sodelujoče v odboru za reševanje v skladu s predlagano uredbo ter da bi ohranili ločitev institucionalnih odgovornosti med funkcijama nadzora in reševanja v Uniji, ECB priporoča, naj ima ECB odprto vabilo za sodelovanje v vlogi opazovalca na vseh (plenarnih in izvršnih) zasedanjih odbora za reševanje (26).

Glede na pomembno vlogo in strokovno znanje centralnih bank v zvezi s finančno stabilnostjo ter njihove makrobonitetne odgovornosti bi morale nacionalne centralne banke – ki po nacionalnem pravu ne delujejo kot organi za reševanje – imeti pravico, da se udeležijo zasedanj odbora kot opazovalci, in bi morale biti poleg ECB vključene v ocenjevanje sistemskega vpliva ukrepov za reševanje (27).

2.5   Ocena rešljivosti ter minimalne zahteve za lastna sredstva in upravičene obveznosti

ECB pozdravlja dejstvo, da predlagana uredba določa, da bo odbor za reševanje ocenil rešljivost katerega koli subjekta iz člena 2 po posvetovanju s pristojnim organom, vključno z ECB (28). V zvezi s samo oceno zadošča posvetovanje z nadzornikom, ukrepe za odpravo ovir za rešljivost pa bi bilo treba določiti skupaj in izvesti v sodelovanju z nadzornikom. To bi se ujemalo s pomembno udeležbo nadzornikov pri pripravi načrtov reševanja (29). Ta ocena ne bi smela predvidevati finančne pomoči enotnega sklada za reševanje bank, z izjemo zagotavljanja začasne likvidnosti. Predvidevanje podpore solventnosti s strani sklada ne bi bilo skladno s splošnim načelom, da so delničarji in upniki posamezne institucije ali skupine prvi v vrsti za kritje izgub pri reševanju (30). Enotni sklad za reševanje bank zagotovi vire samo, če ne zadošča financiranje reševanja s strani delničarjev in upnikov. Zato bi morala ocena rešljivosti institucije ali skupine zagotoviti, da znotraj same institucije ali skupine obstaja zmožnost kritja izgub, ki zadostuje za verodostojno strategijo reševanja (31).

ECB meni, da so minimalne zahteve za lastna sredstva in upravičene obveznosti ključen element pri zagotavljanju rešljivosti in ustrezne zmožnosti kritja izgub. V tej zvezi bi moral imeti pristojni organ večjo vlogo pri določanju minimalnih zahtev za lastna sredstva in upravičene obveznosti, glede na to, da lahko te neposredno vplivajo na poslovanje banke kot delujočega podjetja in so zato pomembne za pristojni organ. Odbor za reševanje bi moral zato zahteve za lastna sredstva in upravičene obveznosti določiti „v sodelovanju“ s pristojnim organom (32). Kar zadeva splošne določbe, ki urejajo minimalne zahteve za lastna sredstva in upravičene obveznosti, ECB razume, da bo predlagana uredba zagotovila popolno skladnost s prihodnjo direktivo o sanaciji in reševanju bank ter se tako tudi sklicevala na merila za upravičenost obveznosti, ki so upravičene za potrebe minimalnih zahtev za lastna sredstva in upravičene obveznosti (33).

2.6   Reševanje z zasebnimi sredstvi

Predlagana uredba določa, da se določbe o reševanju z zasebnimi sredstvi uporabljajo od 1. januarja 2018. To pomeni, da bo med letoma 2015 in 2018 EMR morda moral reševati banke brez tega instrumenta za reševanje. Toda če se bodo pri reševanju uporabila javna sredstva ali sredstva enotnega sklada za reševanje bank, bodo nova pravila o državni pomoči (34) zahtevala obvezno reševanje z zasebnimi sredstvi v obliki kapitala in podrejenega dolga. Ne glede na to bo prišlo do negotovosti glede tega, ali se za reševanje z zasebnimi sredstvi lahko uporabi nadrejeni nezavarovani dolg, saj se bodo lahko države članice same odločale, ali naj predčasno uvedejo okvir za reševanje z zasebnimi sredstvi.

Glede na to ECB podpira uvedbo instrumenta reševanja z zasebnimi sredstvi prej kot leta 2018. Ocenjuje se, da je možnost reševanja z zasebnimi sredstvi v veliki meri že upoštevana pri cenah, tako da se pričakuje, da bo vpliv na financiranje zelo majhen. Poleg tega bi z uveljavitvijo instrumenta reševanja z zasebnimi sredstvi prispevali k pravni varnosti, skladnosti in predvidljivosti ter se tako izognili ad hoc rešitvam (35).

Zdi se, da določba o prednosti terjatev v primeru insolventnosti, ki določa vrstni red kritja izgub pri reševanju z zasebnimi sredstvi (36), ni enaka določbam v prihodnji direktivi o sanaciji in reševanju bank. Zato bi bilo treba v odvisnosti od končnega besedila, ki ga bo sprejel zakonodajalec Unije, zagotoviti skladnost. Zlasti bi morale krite vloge imeti prednost pred vsemi, upravičene vloge fizičnih oseb ter malih in srednje velikih podjetij pa bi morale imeti prednost pred drugimi nadrejenimi nezavarovanimi terjatvami. V tej zvezi bi morala biti tudi vloga sistemov zajamčenih vlog pri reševanju popolnoma usklajena s prihodnjo direktivo o sanaciji in reševanju bank, tako da bo določen vstop sistemov zajamčenih vlog v pravice in obveznosti imetnikov kritih vlog (37).

2.7   Enotni sklad za reševanje bank

ECB pozdravlja, da bo EMR vključeval enotni sklad za reševanje bank, ki bo financiran s predhodnimi prispevki na podlagi tveganja s strani institucij, ki se nahajajo v državah članicah, ki sodelujejo v EMR. Tak nadzor nad skupnim skladom za reševanje je bistven element EMR, da se zagotovi ustrezno financiranje reševanja brez uporabe javnih sredstev. Odboru za reševanje bo omogočil sprejemanje hitrih ukrepov, ne da bi bile potrebne dolge razprave o delitvi bremen pri čezmejnih bankah, in tako zagotovil optimalno in stroškovno najbolj učinkovito strategijo reševanja na evropski ravni. Z združevanjem sredstev bo lahko enotni sklad za reševanje bank učinkoviteje ščitil davkoplačevalce kot v primeru nacionalnih ureditev ter tako prekinil škodljive povezave med bankami in njihovimi državami.

Predlagana uredba določa za enotni sklad za reševanje bank ciljno raven vsaj 1 % kritih vlog. ECB meni, da krite vloge niso najprimernejše merilo, glede na to, da ne odražajo v celoti možnih stroškov financiranja pri reševanju. Obseg kritih vlog je lahko stabilen, medtem ko se skupne obveznosti znatno povečajo, lahko pa se poveča, medtem ko skupne obveznosti ostanejo stabilne. V obeh primerih možna izpostavljenost sklada za reševanje ne bi bila ustrezno odražena. Upoštevati bi bilo treba tudi dejstvo, da so krite vloge že zavarovane prek sistema zajamčenih vlog, saj bi ta prispeval k financiranju reševanja, če (prednostne) krite vloge utrpijo izgubo. To merilo bi bilo zato treba dopolniti z referenčno vrednostjo glede na skupne obveznosti, ki bi jo moral odbor za reševanje ustrezno umeriti, pri tem pa bi bilo treba ohraniti 1 % kritih vlog kot najnižjo raven (38).

2.8   Varovalni mehanizmi

ECB pozdravlja predlog za vzpostavitev dodatnih varovalnih mehanizmov, ki bi jih lahko aktivirali v izjemnih okoliščinah, kadar predhodni prispevki v enotni sklad za reševanje bank ne bi zadoščali in naknadni prispevki ne bi bili takoj dostopni za kritje stroškov sklada, in sicer v obliki pridobitve posojil ali drugih oblik podpore od finančnih institucij ali drugih tretjih oseb. Taki varovalni mehanizmi bi povečali odpornost EMR proti zelo hudim gospodarskim in finančnim pretresom ter s tem okrepili njegovo zmožnost preprečevanja sistemskih kriz. ECB tudi podpira zahtevo, da vse financiranje s strani varovalnih mehanizmov povrne finančni sektor in ga ne krijejo fiskalni organi. Ta zahteva varuje enega od glavnih razlogov za ustanovitev EMR, in sicer, da se banke rešuje, ne da bi pri tem davkoplačevalci utrpeli trajne stroške. Kar zadeva te elemente, je predlagana uredba v celoti skladna s sklepi Evropskega sveta z dne 13. in 14. decembra 2012 ter 27. in 28. junija 2013 (39), ki temeljijo na poročilu z naslovom Na poti k pravi ekonomski in monetarni uniji.

Hkrati ECB ugotavlja, da predlagana uredba ni jasna glede predvidene zasnove dodatnih varovalnih mehanizmov. Zlasti predlagana uredba ob tem, ko določa možnost pridobitve posojil od tretjih oseb (40), ne pojasni, ali bi dodatni varovalni mehanizmi vključevali tudi začasen dostop do javnih sredstev ali pa bi uporabljali samo posojila od zasebnega sektorja. Ker je v predlaganem členu 6(4) izrecno pojasnjeno, da države članice niso zavezane odobriti takega dostopa, kaže, da bi se tak dostop lahko odobril samo na prostovoljni podlagi. ECB meni, da bi bil dostop do fiskalnih virov, ob upoštevanju načela fiskalne nevtralnosti, bistven element varovalnih mehanizmov EMR. Razlog za to je, da bodo zasebni viri financiranja zlasti na začetku delovanja EMR morda omejeni in lahko v primeru silovitih pretresov na finančnem trgu začasno usahnejo. ECB razume, da Komisija ni vključila obveznosti sodelujočih držav članic, da odobrijo dostop do javnih sredstev, ker bi to omejilo fiskalno suverenost držav članic, v katero ni mogoče poseči na pravni podlagi predlagane uredbe. Glede na to je za ECB pomembno, da sodelujoče države članice zagotovijo skupen in trden javni varovalni mehanizem, ki bo na voljo, ko bo predlagana uredba začela veljati (41).

Ta javni varovalni mehanizem bi lahko vključeval kreditno linijo, ki bi EMR je omogočala dostop do skupnih fiskalnih virov sodelujočih držav članic. Zaradi spoštovanja načela fiskalne nevtralnosti bi bilo treba kreditno linijo v primeru, da se uporabi, v celoti povrniti. Pomembno bi bilo skrbno umeriti obdobje za povrnitev teh sredstev s strani finančnega sektorja, da bi se izognili prekomerno procikličnim dajatvam. Taka kreditna linija bi bila popolnoma skladna z določbami sklepov Evropskega sveta iz decembra 2012 (42) in podobnimi okviri za reševanje v drugih državah, na primer s kreditno linijo, ki jo zakladnica ZDA zagotavlja zvezni agenciji za zavarovanje vlog Federal Deposit Insurance Corporation.

2.9   Razmerje z okvirom za državno pomoč

ECB ugotavlja, da je predlagana uredba zasnovana tako, da se ohranijo pristojnosti Komisije na področju državne pomoči v vseh primerih reševanja, ki vključujejo podporo, ki izpolnjuje pogoje za državno pomoč. To bo doseženo z vodenjem postopka v zvezi z državno pomočjo vzporedno s postopkom reševanja (43). Vendar pa je namen predlagane uredbe tudi to, da se v primerih, ki vključujejo podporo enotnega sklada za reševanje bank, vzporedno s postopkom reševanja po analogiji izvede nadzor nad državno pomočjo (44).

ECB priznava, da se je okvir za državno pomoč izkazal kot bistven pri opredeljevanju skupnih parametrov za nacionalno javno podporo v okviru reševanja bank v vsej Uniji. Vendar pa ECB meni, da bi bilo treba skrbno oceniti vpliv uporabe nadzora nad državno pomočjo in vpliv tega na reševanje, ki ga izvaja EMR. Ko bo EMR popolnoma operativen, se bodo odločitve o reševanju sprejemale na ravni Unije, tako pa se bodo ohranjali enaki konkurenčni pogoji in se ne bo izkrivljal enotni trg (45). Glede na to vzporedno ocenjevanje po postopku v zvezi z državno pomočjo ne bi smelo zadrževati, podvajati ali ovirati postopka reševanja. Cilj, da se ohrani notranji trg ter ne izkrivlja konkurenca med sodelujočimi državami članicami in nesodelujočimi državami članicami, je mogoče doseči v postopku reševanja. Vključitev vidikov državne pomoči v postopek reševanja bi lahko predvideli zlasti glede na to, da je Komisija pooblaščena za končno odločitev. V vsakem primeru bi moralo biti pri uporabi predlagane uredbe zagotovljeno, da nadzor nad državno pomočjo ne bo povzročil neupravičenih zamud niti oviral doseganja ciljev reševanja, zlasti glede na potrebo po varovanju finančne stabilnosti (46). Zaradi jasnosti in pravne varnosti bi bilo koristno, če bi Komisija v predlagani uredbi jasno določila, katera pravila okvira za državno pomoč in kateri postopek se bodo uporabljali po analogiji, ter po potrebi na ustrezen način dodatno pojasnila podrobnosti glede njihove uporabe.

Končno, v prihodnosti bi bilo morda treba podrobneje analizirati uporabo pravil o državni pomoči po analogiji ter medsebojni vpliv vidikov državne pomoči in vidikov finančne stabilnosti v okviru reševanja (47).

2.10   Sodna presoja odločitev o reševanju

Predlagana uredba ne vsebuje določb o sodnem nadzoru in z njim povezanih zadevah v zvezi z odločitvami o reševanju. ECB razume, da bodo (a) odločitve odbora za reševanje/Komisije o reševanju (48) in odločitve Komisije v zvezi s skladnostjo s pravili o državni pomoči na eni strani ter (b) ukrepi za reševanje, ki jih sprejmejo nacionalni organi za reševanje in s katerimi se izvaja program reševanja v skladu z navedenimi odločitvami in pravili o državni pomoči, na drugi strani še naprej predmet sodne presoje s strani Sodišča Evropske unije oziroma nacionalnih sodišč. ECB izpostavlja, da bi moral skupek pravnih sredstev pred Sodiščem v skladu s Pogodbo in predlagano uredbo ter pred nacionalnimi sodišči v skladu z domačimi predpisi sodelujočih držav članic zagotavljati pravice do sodnega varstva fizičnim in pravnim osebam, ki jih prizadenejo odločitve EMR.

Zaradi pravne jasnosti bi bilo koristno, če bi uredba določala, da ne posega v pristojnost nacionalnih sodišč, da preizkusijo dejanja in opustitve nacionalnih organov za reševanje in drugih pristojnih organov pri izvajanju odločitev odbora za reševanje, sprejetih v postopku reševanja v skladu s členom 16. Poleg tega bi se lahko preučila možnost uvedbe določb, ki bi izključile ali vsaj omejile možnost razveljavitve odločitev odbora za reševanje, zlasti odločitev po členu 26(2) predlagane uredbe, v skladu z določbami direktive o sanaciji in reševanju bank glede pravice do pritožbe in izključitve drugih dejanj. Zadevne določbe bi morali skrbno uravnotežiti, da bi zagotovili skladnost z jamstvi premoženjskih pravic iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropske konvencije o človekovih pravicah.

Končno, da se poveča preglednost glede razpoložljivih pravnih sredstev v okviru EMR, bi bilo priporočljivo, da se orišeta domet in vsebina pravice strank, ki jih prizadenejo ukrepi za reševanje v okviru EMR, do sodne presoje, in sicer na primer tako, da se določi, da je treba pri sodni presoji dejanj in opustitev nacionalnih organov za reševanje v celoti upoštevati, da so v skladu s členom 16(8) predlagane uredbe nacionalni organi zavezani sprejeti vse potrebne ukrepe za izvedbo odločitev odbora za reševanje, in da so te odločitve predmet sodne presoje s strani Sodišča Evropske unije. To bi lahko naredili v obrazložitvenem memorandumu k predlagani uredbi ali v ločenem dokumentu.

2.11   Terminologija

ECB pozdravlja cilj Komisije, da zagotovi, da bo predlagana uredba skladna s prihodnjo direktivo o sanaciji in reševanju bank, s čimer bi se morala zagotoviti tudi skladnost uporabljenih opredelitev pojmov. Treba bi bilo ohraniti opredelitve pojmov iz direktive o sanaciji in reševanju bank, razen če obstajajo objektivni razlogi za njihovo drugačno ureditev ali opustitev v predlagani uredbi (49). V tej zvezi bi bilo treba v predlagani uredbi uporabiti dosleden pristop pri sklicevanju na nadzorni organ, na primer s sklicevanjem na „pristojni organ“ ter pojasnilom, da to vključuje ECB v vlogi nadzornika in nacionalne nadzorne organe.

2.12   Države članice, ki so vzpostavile tesno sodelovanje

ECB priporoča, da se v predlagano uredbo vnese določba, ki bo obravnavala postopke reševanja, ki še niso bili zaključeni, v primeru, da bi država članica, ki je vzpostavila tesno sodelovanje (50) in zanjo samodejno velja predlagana uredba, to sodelovanje prekinila.

V Frankfurtu na Majni, 6. novembra 2013

Predsednik ECB

Mario DRAGHI


(1)  COM(2013) 520 final.

(2)  UL C 30, 1.2.2013, str. 6. Vsa mnenja ECB so objavljena na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(3)  Dostopno na spletni strani Evropskega sveta na naslovu www.consilium.europa.eu.

(4)  Predstavljeno med zasedanjem Evropskega sveta decembra 2012 in dostopno na spletni strani Evropskega sveta na naslovu www.consilium.europa.eu.

(5)  Glej tudi Mnenje Evropske centralne banke z dne 29. novembra 2012 o predlogu direktive o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij (CON/2012/99) (UL C 39, 12.2.2013, str. 1).

(6)  Glej člen 7 predlagane uredbe.

(7)  Glej člen 20 predlagane uredbe.

(8)  Sodba z dne 13. junija 1958 v zadevi Meroni proti Visoki oblasti (9/56, Recueil, str. 133), sodba z dne 14. maja 1981 v zadevi Romano proti INAMI (98/80, Recueil, str. 1241) in sodba z dne 12. julija 2005 v združenih zadevah C-154/04 in C-155/04, Alliance for natural health in drugi (ZOdl., str. I-6451).

(9)  Glej na primer pripombe k členu 16 predlagane uredbe, ki so navedene v nadaljevanju in pri predlagani spremembi besedila v spremembi 6.

(10)  Člen 41(8) predlagane uredbe.

(11)  Glej poglavje 4 (Sodelovanje) predlagane uredbe.

(12)  UL L 287, 29.10.2013, str. 63. Glej zlasti člena 3(3) in 27(2) uredbe o EMN.

(13)  Člen 27(2) in (3) predlagane uredbe.

(14)  Glej na primer predlagane spremembe besedila v spremembah 2, 5, 8 in 10.

(15)  Glej člen 26(11) in uvodno izjavo 70 uredbe o EMN.

(16)  Glej predlagano spremembo besedila v spremembi 12.

(17)  Člen 11(4) predlagane uredbe je tako treba ustrezno spremeniti. Glej zadevno predlagano spremembo besedila v spremembi 5.

(18)  Člen 23(1)(ec) splošnega pristopa v zvezi s predlogom direktive o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi direktiv Sveta 77/91/EGS, 82/891/ES, 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES in 2011/35/ES ter Uredbe (EU) št. 1093/2010, o katerem so se dogovorili finančni ministri držav članic na zasedanju Sveta ECOFIN 27. junija 2013 [2012/0150 (COD)-11148/1/13 Rev 1].

(19)  Glej predlagano spremembo besedila v spremembi 14.

(20)  V uvodni izjavi 16 predlagane uredbe je navedeno: „ECB je kot nadzornik znotraj EMN v najboljšem položaju, da oceni, ali kreditna institucija propada ali bo verjetno propadla ter ali ni nobene razumne možnosti, da bi v razumnem času kakršen koli alternativen ukrep zasebnega sektorja ali nadzorni ukrep preprečil njen propad“.

(21)  To je bilo poudarjeno tudi v Mnenju CON/2012/99, odstavek 2.1.

(22)  Glej predlagano spremembo besedila v spremembi 6.

(23)  Glej predlagano spremembo besedila v spremembi 8.

(24)  Glej predlagano spremembo besedila v spremembi 8.

(25)  Glej predlagane spremembe besedila v spremembah 11, 12 in 13.

(26)  Glej predlagane spremembe besedila v spremembah 15, 16 in 17.

(27)  Glej predlagano spremembo besedila v spremembi 15.

(28)  To je skladno z dokumentom Odbora za finančno stabilnost (FSB) Key Attributes of Effective Resolution Regimes for Financial Institutions (Ključne lastnosti ureditev za učinkovito reševanje finančnih institucij), oktober 2011, ki je dostopen na spletni strani FSB na naslovu www.financialstabilityboard.org. Glej Prilogo II in oddelek 10.

(29)  Glej predlagano spremembo besedila v spremembi 3.

(30)  Glej člen 13(1) predlagane uredbe.

(31)  Glej predlagano spremembo besedila v spremembi 7.

(32)  Glej predlagano spremembo besedila v spremembi 4.

(33)  Glej npr. predlagani člen 39(2) direktive o sanaciji in reševanju bank, ki določa pogoje, pod katerimi se obveznost šteje za upravičeno obveznost.

(34)  Glej Sporočilo Komisije z dne 30. julija 2013 o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize od 1. avgusta 2013 dalje (UL C 216, 30.7.2013, str. 1).

(35)  Glej predlagano spremembo besedila v spremembi 22.

(36)  Ob upoštevanju seznama izvzetij, ki se lahko uporabijo v izjemnih okoliščinah. Glej člen 24(5) predlagane uredbe.

(37)  Člena 15 in 73 predlagane uredbe bi se zato morala sklicevati na člena 98a in 99 prihodnje direktive o sanaciji in reševanju bank.

(38)  Glej predlagano spremembo besedila v spremembi 19.

(39)  Dostopno na spletni strani Evropskega sveta na naslovu www.consilium.europa.eu.

(40)  V tej zvezi ECB izpostavlja, da v skladu s prepovedjo denarnega financiranja centralna banka ne sme financirati sklada za reševanje. Glej na primer konvergenčno poročilo ECB iz leta 2013, str. 28.

(41)  Glej predlagano spremembo besedila v spremembi 20.

(42)  V sklepih Evropskega sveta z dne 13. in 14. decembra 2012 je navedeno: „(…) Enotni reševalni mehanizem bi moral temeljiti na prispevkih finančnega sektorja ter vključevati ustrezno in učinkovito skupno varovalno ureditev. Ta varovalna ureditev bi morala biti srednjeročno davčno nevtralna z zagotavljanjem, da se državna podpora povrne na podlagi naknadnih dajatev finančnega sektorja.“ ECB se zaveda, da se take kreditne linije ne more vzpostaviti zgolj s predlagano uredbo in se je treba zanesti na obveznost odbora za reševanje, da tako kreditno linijo dejavno pridobi, pod pogojem, da so vzpostavljeni finančni mehanizmi za odobritev dostopa do nje.

(43)  Glej odstavek 4.1.3 obrazložitvenega memoranduma k predlagani uredbi (v nadaljnjem besedilu: obrazložitveni memorandum) in zadnji stavek člena 16(8) predlagane uredbe.

(44)  Glej člen 16(10) predlagane uredbe in odstavek 1.2 obrazložitvenega memoranduma.

(45)  Glej zlasti uvodne izjave 7, 9 in 13 predlagane uredbe.

(46)  Glej predlagano spremembo besedila v spremembi 6.

(47)  Glej predlagano spremembo besedila v spremembi 21.

(48)  Glej člen 16 predlagane uredbe, tudi ob upoštevanju člena 78 glede nepogodbene odgovornosti odbora za reševanje.

(49)  Glej na primer člen 3(13) predlagane uredbe, ki opredeljuje pojem „skupina“. Ta se razlikuje od opredelitve tega pojma v členu 2(4) splošnega pristopa v zvezi s predlogom direktive o vzpostavitvi okvira za sanacijo in reševanje bank, ki propadajo, z dne 27. junija 2013.

(50)  Kakor je opredeljeno v uredbi o EMN.


PRILOGA

Predlagane spremembe besedila

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Spremembe, ki jih predlaga ECB (1)

Sprememba 1

Uvodna izjava 43

„(43)

Za imetnike vlog, zajamčene s sistemom zajamčenih vlog, se instrument za reševanje z zasebnimi sredstvi ne bi smel uporabljati. Vendar sistem zajamčenih vlog prispeva k financiranju reševanja, saj bi moral zagotoviti odškodnino imetnikom vlog. Izvajanje pooblastil za reševanje z zasebnimi sredstvi bi zagotovilo, da bi imeli imetniki vlog še naprej dostop do svojih vlog, kar je glavni razlog za vzpostavitev sistemov zajamčenih vlog. Če se v teh primerih uporaba teh sistemov ne bi vključila, bi to ustvarilo nepošteno prednost glede na ostale upnike, ki bi bili predmet izvajanja pooblastil organa za reševanje.“

„(43)

Za imetnike vlog, zajamčene s sistemom zajamčenih vlog, se instrument za reševanje z zasebnimi sredstvi ne bi smel uporabljati. Vendar sistem zajamčenih vlog prispeva k financiranju reševanja, saj bi moral zagotoviti odškodnino imetnikom vlog. Izvajanje pooblastil za reševanje z zasebnimi sredstvi bi zagotovilo, da bi imeli imetniki vlog še naprej dostop do svojih vlog, kar je glavni razlog za vzpostavitev sistemov zajamčenih vlog. Če se v teh primerih uporaba teh sistemov ne bi vključila, bi to ustvarilo nepošteno prednost glede na ostale upnike, ki bi bili predmet izvajanja pooblastil organa za reševanje.

Pojasnilo

Glede na to, da imajo imetniki zavarovanih vlog prednost pred vsemi drugimi upniki in ta prednost preide na sistem zajamčenih vlog, bodo vsi drugi upniki utrpeli izgube, preden bo moral prispevati sistem zajamčenih vlog. Vključitev sistema zajamčenih vlog v reševanje z zasebnimi sredstvi zato ne vpliva na položaj teh nižje uvrščenih upnikov in njegova nevključitev ne pomeni „nepoštene prednosti“.

Sprememba 2

Člen 3(1) Opredelitve

„(1)   ‚nacionalni pristojni organ‘ pomeni vsak nacionalni pristojni organ, kot je opredeljen v členu 2(2) uredbe Sveta (EU) št. [ ] [o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko];“

„(1)   ‚pristojni nacionalni organ‘ pomeni vsak pristojni nacionalni organ, kot je opredeljen v členu 2(2) uredbe Sveta (EU) št. [ ] [o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko]; ki ga določi sodelujoča država članica v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 ter Direktivo 2013/36/EU;

‚([…]) pristojni organ‘ pomeni pristojni nacionalni organ in ECB pri izvajanju nalog, ki so prenesene nanjo z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko;“

Namen predlaganih opredelitev pojmov je, da se pojasni, da je treba ECB šteti za pristojni organ v skladu s členom 9 uredbe o EMN.

Člene 8(1) in (5), 10(1), 11(1), (4) in (5), 18(1) ter 41(7) predlagane uredbe bo treba ustrezno spremeniti.

Sprememba 3

Člen 8(1) in (8) Ocena rešljivosti

„1.   Odbor pri pripravi načrtov za reševanje v skladu s členom 7 po posvetovanju s pristojnim organom, vključno z ECB, in organi za reševanje v nesodelujočih državah članicah, v katerih so pomembne podružnice, če je to relevantno za pomembno podružnico, oceni, v kolikšnem obsegu so institucije in skupine rešljive, pri čemer se ne predvideva izredna javna finančna podpora poleg uporabe sklada, ustanovljenega v skladu s členom 64.

„1.   Odbor pri pripravi načrtov za reševanje v skladu s členom 7 v sodelovanju po posvetovanju s pristojnim organom, vključno z ECB, in organi za reševanje v nesodelujočih državah članicah, v katerih so pomembne podružnice, če je to relevantno za pomembno podružnico, oceni, v kolikšnem obsegu so institucije in skupine rešljive, pri čemer se ne predvideva: (a) izredna javna finančna podpora poleg ali (b) uporaba sklada, ustanovljenega v skladu s členom 64.

8.   Če ukrepi, ki jih predlaga zadevni subjekt ali nadrejeno podjetje, ne odpravijo učinkovito ovir za rešljivost, odbor po posvetovanju s pristojnim organom ter po potrebi makrobonitetnim organom sprejme odločitev, v kateri navede, da predlagani ukrepi ne odpravljajo učinkovito ovir za rešljivost, in nacionalnim organom za reševanje naroči, naj od institucije, nadrejenega podjetja ali katerega koli podrejenega podjetja zadevne skupine zahtevajo, da izvede kateri koli ukrep iz odstavka 9, in sicer na podlagi naslednjih meril: […].“

8.   Če ukrepi, ki jih predlaga zadevni subjekt ali nadrejeno podjetje, ne odpravijo učinkovito ovir za rešljivost, odbor po posvetovanju v sodelovanju s pristojnim organom ter po potrebi makrobonitetnim organom sprejme odločitev, v kateri navede, da predlagani ukrepi ne odpravljajo učinkovito ovir za rešljivost, in nacionalnim organom za reševanje naroči, naj od institucije, nadrejenega podjetja ali katerega koli podrejenega podjetja zadevne skupine zahtevajo, da izvede kateri koli ukrep iz odstavka 9, in sicer na podlagi naslednjih meril: […].“

Skladno z načrtovanjem reševanja po členu 7(7) predlagane uredbe je treba pripraviti oceno rešljivosti in naročiti sprejetje popravnih ukrepov v sodelovanju s pristojnim organom, saj se to nanaša na primer, ko je banka še zunaj postopka reševanja in „normalno posluje“ ter je tako pod nadzorom pristojnega organa.

Rešljivost je treba oceniti po lastnih parametrih institucije ali skupine, brez predvidevanja, da bo uporabljen enotni sklad za reševanje bank. Predvidevanje finančne podpore sklada bi instituciji/skupini omogočilo poslovanje na (potencialne) stroške celotnega bančnega sektorja, ki bi moral plačati za njeno reševanje. Vendar pa sklad zagotovi varovalni mehanizem samo, če ne zadošča financiranje reševanja s strani delničarjev in upnikov. Splošno pravilo, da so delničarji in upniki posamezne institucije ali skupine prvi v vrsti za kritje izgub pri reševanju, bi se moralo odraziti v oceni rešljivosti. Sicer bi dostop do sklada jemali kot dejstvo, kar ne bi dalo pravih spodbud za strukturiranje institucij ali skupin na način, da bi njihovi lastni viri zadoščali za njihovo reševanje.

Skladno z dokumentom FSB Ključne lastnosti ureditev za učinkovito reševanje finančnih institucij je treba oceniti rešljivost institucije ali skupine, da se zagotovi, da bo reševanje uspelo v praksi. Cilj te ocene je, da se ugotovi, ali je mogoče institucijo ali skupino rešiti, ne da bi to povzročilo sistemski vpliv, in ali je treba sprejeti ukrepe za izboljšanje rešljivosti. Pri tem je potrebna ustrezna strogost.

Sprememba 4

Člen 10 Minimalne zahteve za lastna sredstva in upravičene obveznosti

„1.   Odbor po posvetovanju s pristojnimi organi, vključno z ECB, določi minimalne zahteve za lastna sredstva in upravičene obveznosti iz odstavka 2, ob upoštevanju pooblastil za odpis in pretvorbo, za katere se od institucij in nadrejenih podjetij iz člena 2 zahteva, da jih obdržijo.“

„1.   Odbor po posvetovanju v sodelovanju s pristojnimi organi, vključno z ECB, določi minimalne zahteve za lastna sredstva in upravičene obveznosti iz odstavka 2, ob upoštevanju pooblastil za odpis in pretvorbo, za katere se od institucij in nadrejenih podjetij iz člena 2 zahteva, da jih obdržijo.“

Pojasnilo

ECB meni, da so minimalne zahteve za lastna sredstva in upravičene obveznosti ključen element pri zagotavljanju rešljivosti in ustrezne zmožnosti kritja izgub. V tej zvezi bi moral imeti pristojni organ večjo vlogo pri določanju minimalnih zahtev za lastna sredstva in upravičene obveznosti, glede na to, da lahko te neposredno vplivajo na poslovanje bank kot delujočih podjetij in so zato pomembne za pristojni organ. Odbor bi moral zato minimalne zahteve za lastna sredstva in upravičene obveznosti določiti „v sodelovanju“ s pristojnim organom.

Sprememba 5

Člen 11(4) Zgodnje posredovanje

„4.   Če nameravajo ECB ali pristojni organi sodelujočih držav članic naložiti instituciji ali skupini kakršen koli dodaten ukrep iz člena 13b Uredbe Sveta (EU) št. [ ] [o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko], členov 23 ali 24 Direktive [ ] ali člena 104 Direktive 2013/36/EU, preden institucija ali skupina v celoti izpolni prvi ukrep, o katerem je bil uradno obveščen odbor, se pred naložitvijo takšnega dodatnega ukrepa zadevni instituciji ali skupini posvetujejo z odborom.“

„4.   Če nameravajo ECB na podlagi člena 16 Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko ali pristojni organi sodelujočih držav članic naložiti instituciji ali skupini kakršen koli dodaten ukrep iz člena 13b Uredbe Sveta (EU) št. [ ] [o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko], členov 23 ali 24 Direktive [ ] ali člena 104 Direktive 2013/36/EU, preden institucija ali skupina v celoti izpolni prvi ukrep, o katerem je bil uradno obveščen odbor, se pred naložitvijo ob naložitvi takšnega dodatnega ukrepa zadevni instituciji ali skupini posvetujejo z odborom obvestijo odbor.“

Člen 13b (člen 16 v končnem besedilu) uredbe o EMN daje pooblastila samo ECB. Namen predlagane spremembe je, da se pojasni, da lahko samo ECB ukrepa v skladu s členom 16 uredbe o EMN. V drugih primerih izrecno sklicevanje na ECB glede na predlagano opredelitev „pristojnih organov“ (glej predlagano spremembo 2) ni potrebno.

Za izvajanje pooblastil za zgodnje posredovanje je odgovoren nadzornik.

Sprememba 6

Člen 16 Postopki reševanja

„1.   Kadar ECB ali nacionalni organ za reševanje oceni, da so v zvezi s subjektom iz člena 2 izpolnjeni pogoji iz točk (a) in (b) odstavka 2, to oceno nemudoma posreduje Komisiji in odboru.

2.   Odbor po prejemu sporočila v skladu z odstavkom 1 ali na lastno pobudo oceni, ali so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

subjekt propada ali bo verjetno propadel;

(b)

ob upoštevanju časovnega razporeda in drugih relevantnih okoliščin ne obstaja razumna verjetnost, da bi lahko kakršna koli nadomestna dejavnost zasebnega sektorja ali nadzorna dejavnost (vključno z ukrepi zgodnjega posredovanja, odpisom ali pretvorbo kapitalskih instrumentov v skladu s členom 14), sprejeta v zvezi s subjektom, preprečila propad tega subjekta v sprejemljivem času;

(c)

ukrep za reševanje je potreben zaradi javnega interesa v skladu z odstavkom 4.

3.   Za namene točke (a) odstavka 2 se šteje, da subjekt propada ali je verjetno, da bo propadel, če:

(a)

subjekt krši zahteve za nadaljnje dovoljenje ali obstajajo objektivni elementi, ki potrjujejo ugotovitev, da jih bo institucija v bližnji prihodnosti kršila, in to na način, ki bi upravičil preklic takega dovoljenja s strani ECB ali pristojnega organa, med drugim zato, ker je institucija ustvarila izgube ali obstaja verjetnost, da bo ustvarila izgube, zaradi katerih bodo pošla vsa njena lastna sredstva ali precejšen del teh sredstev;

6.   Komisija ob upoštevanju nujnosti okoliščin primera na lastno pobudo ali ob upoštevanju morebitnega sporočila iz odstavka 1 ali priporočila odbora iz odstavka 5 odloči o vključitvi subjekta v postopek reševanja in o okviru reševalnih instrumentov, ki se uporabijo v zvezi z zadevnim subjektom in uporabo sklada za podporo ukrepom za reševanje. Komisija lahko na lastno pobudo odloči, da vključi subjekt v postopek reševanja, če so izpolnjeni vsi pogoji iz odstavka 2.

8.   V okviru, določenem z odločitvijo Komisije, odbor odloči o programu reševanja iz člena 20 in zagotovi, da se sprejmejo potrebni ukrepi za reševanje, da lahko zadevni nacionalni organi za reševanje izvajajo program reševanja. Odločitev odbora se naslovi na zadevne nacionalne organe za reševanje ter daje navodila tem organom, ki sprejmejo vse potrebne ukrepe za izvedbo odločitve odbora v skladu s členom 26, tako da izvajajo pooblastila za reševanje iz Direktive [ ], zlasti tista iz členov 56 do 64 navedene Direktive [ ]. Kadar je prisotna državna pomoč, lahko odbor sprejme odločitev šele po tem, ko je Komisija sprejela odločitev o tej državni pomoči.“

„1.   Kadar ECB ali nacionalni pristojni organ za reševanje oceni, da:

(a)

subjekt propada ali bo verjetno propadel; in

(b)

ob upoštevanju časovnega razporeda in drugih relevantnih okoliščin ne obstaja razumna verjetnost, da bi lahko kakršen koli alternativen ukrep zasebnega sektorja ali nadzorni ukrep, vključno z ukrepi zgodnjega posredovanja, sprejetimi v zvezi s subjektom, preprečil propad tega subjekta v sprejemljivem času so v zvezi s subjektom iz člena 2 izpolnjeni pogoji iz točk (a) in (b) odstavka 2, to oceno nemudoma posreduje Komisiji in odboru. Odbor ima pravico, da zahteva tako oceno.

2.   Odbor po prejemu sporočila v skladu z odstavkom 1 ali na lastno pobudo in po posvetovanju s pristojnim organom oceni, ali so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

subjekt propada ali bo verjetno propadel;

(b a)

ob upoštevanju časovnega razporeda in drugih relevantnih okoliščin ne obstaja razumna verjetnost, da bi lahko kakršna koli nadomestna dejavnost rešitev zasebnega sektorja ali nadzorna dejavnost (vključno z ukrepi zgodnjega posredovanja, odpisom ali pretvorbo kapitalskih instrumentov v skladu s členom 14), sprejeta v zvezi s subjektom, preprečila propad tega subjekta v sprejemljivem času;

(c b)

ukrep za reševanje je potreben zaradi javnega interesa v skladu z odstavkom 4.

3.   Za namene točke (a) odstavka 2 1(a) se šteje, da subjekt propada ali je verjetno, da bo propadel, če:

(a)

subjekt krši zahteve za nadaljnje dovoljenje ali obstajajo objektivni elementi, ki potrjujejo ugotovitev, da jih bo institucija v bližnji prihodnosti kršila, in to na način, ki bi upravičil preklic takega dovoljenja s strani ECB ali pristojnega organa, med drugim zato, ker je institucija ustvarila izgube ali obstaja verjetnost, da bo ustvarila izgube, zaradi katerih bodo pošla vsa njena lastna sredstva ali precejšen del teh sredstev;

(d)

oceno iz člena 16(1).

6.   Komisija ob upoštevanju nujnosti okoliščin primera na lastno pobudo ali ob upoštevanju morebitnega sporočila iz odstavka 1 ali in priporočila odbora iz odstavka 5 odloči o vključitvi subjekta v postopek reševanja in o okviru reševalnih instrumentov, ki se uporabijo v zvezi z zadevnim subjektom in uporabo sklada za podporo ukrepom za reševanje. Komisija lahko na lastno pobudo odloči, da vključi subjekt v postopek reševanja, če so izpolnjeni vsi pogoji iz odstavka 2. Če odbor ne izda priporočila, lahko Komisija tudi na lastno pobudo odloči, da vključi subjekt v postopek reševanja, če je pristojni organ ocenil, da so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1.

8.   V okviru, določenem z odločitvijo Komisije, odbor odloči o programu reševanja iz člena 20 in zagotovi, da se sprejmejo potrebni ukrepi za reševanje, da lahko zadevni nacionalni organi za reševanje izvajajo program reševanja. Odločitev odbora se naslovi na zadevne nacionalne organe za reševanje ter daje navodila tem organom, ki sprejmejo vse potrebne ukrepe za izvedbo odločitve odbora v skladu s členom 26, tako da izvajajo pooblastila za reševanje iz Direktive [ ], zlasti tista iz členov 56 do 64 navedene Direktive [ ]. Kadar je prisotna državna pomoč, lahko odbor ukrepa v skladu z odločitvijo Komisije sprejme odločitev šele po tem, ko je Komisija sprejela odločitev o tej državni pomoči. Odsotnost take odločitve o državni pomoči pa ne ovira ali zadrži takojšnjega ukrepa za reševanje na podlagi odločitve odbora.

Samo nadzornik bi moral biti odgovoren, da ugotovi, ali banka „propada ali bo verjetno propadla“, tako da bo v interesu takojšnjega in učinkovitega ukrepa za reševanje odgovornost jasno dodeljena. Ta nadzorniška ocena bi morala biti nujni predpogoj za uvedbo reševanja. Znotraj EMN bi tako ECB morala biti edini pristojni organ za odločanje o tem, ali institucija pod njenim neposrednim nadzorom propada ali bo verjetno propadla, nacionalni pristojni organi pa bi morali imeti to pristojnost v zvezi s tistimi institucijami, ki jih nadzirajo.

Da se zagotovijo ustrezne zavore in ravnotežje, bi morala odbor in Komisija imeti možnost, da kadar koli zahtevata oceno nadzornika (ECB ali nacionalnega pristojnega organa), če banka propada ali bo verjetno propadla. S tem se prepreči nadzorniška neaktivnost, kadar organ za reševanje meni, da je treba ukrepati.

Ključno je, da se ta ukrep za reševanje lahko sprejme hitro. Zato odločitve o državni pomoči ne bi smele ovirati ali zadrževati ukrepov za reševanje. Namen novega odstavka 16(5)(d) je, da se zagotovi, da bo imela Komisija vse potrebne informacije, vključno z oceno ECB ali nacionalnega pristojnega organa o banki, ki propada ali bo verjetno propadla.

Sprememba 7

Člen 17 Vrednotenje

„…

4.   Cilj vrednotenja je oceniti vrednost sredstev in obveznosti subjekta iz člena 2, ki propada ali bo verjetno propadel.

6.   Če je to ustrezno, vrednotenje temelji na preudarnih predpostavkah, vključno s stopnjo neizpolnjevanja obveznosti in resnostjo izgub. Vrednotenje od trenutka, ko se sprejme ukrep za reševanje ali uporabi pooblastilo za odpis ali preoblikovanje kapitalskih instrumentov, ne predvideva morebitne prihodnje odobritve izredne javne finančne podpore subjektu iz člena 2. Pri vrednotenju se tudi upošteva, da pri uporabi katerega koli instrumenta za reševanje velja naslednje:

(a)

odbor lahko od institucije v postopku reševanja izterja vse razumne stroške, do katerih je dejansko prišlo;

(b)

v skladu s členom 71 lahko sklad zaračuna obresti ali provizije v zvezi z vsemi posojili ali jamstvi, ki se zagotovijo instituciji v postopku reševanja.

18.   Pri vrednotenju iz odstavka 16 se:

(a)

predpostavlja, da bi bili za subjekt iz člena 2 v postopku reševanja, v zvezi s katerim je bil izveden delni prenos, odpis ali pretvorba, uvedeni običajni postopki zaradi insolventnosti neposredno pred izvedbo ukrepa za reševanje;

(b)

predpostavlja, da delni prenos ali prenosi pravic, sredstev ali obveznosti ali odpis ali pretvorba niso bili izvedeni;

(c)

ne upošteva nobene izredne javne podpore subjektu iz člena 2 v postopku reševanja.“

„…

4.   Cilj vrednotenja je oceniti vrednost sredstev in obveznosti subjekta iz člena 2, ki propada ali bo verjetno propadel, brez upoštevanja kakršnega koli vpliva izredne javne podpore in podpore, ki jo zagotovi sklad.

6.   Če je to ustrezno, vrednotenje temelji na preudarnih predpostavkah, vključno s stopnjo neizpolnjevanja obveznosti in resnostjo izgub. Pri vrednotenju se Vrednotenje od trenutka, ko se sprejme ukrep za reševanje ali uporabi pooblastilo za odpis ali preoblikovanje kapitalskih instrumentov, ne upošteva nobene dejanske ali predvideva morebitne prihodnje odobritve izredne javne finančne podpore subjektu iz člena 2. Pri vrednotenju se tudi upošteva, da pri uporabi katerega koli instrumenta za reševanje velja naslednje:

(a)

odbor lahko od institucije v postopku reševanja izterja vse razumne stroške, do katerih je dejansko prišlo;

(b)

v skladu s členom 71 lahko sklad zaračuna obresti ali provizije v zvezi z vsemi posojili ali jamstvi, ki se zagotovijo instituciji v postopku reševanja.

18.   Pri vrednotenju iz odstavka 16 se:

(a)

predpostavlja, da bi bili za subjekt iz člena 2 v postopku reševanja, v zvezi s katerim je bil izveden delni prenos, odpis ali pretvorba, uvedeni običajni postopki zaradi insolventnosti neposredno pred izvedbo ukrepa za reševanje;

(b)

predpostavlja, da delni prenos ali prenosi pravic, sredstev ali obveznosti ali odpis ali pretvorba niso bili izvedeni;

(c)

ne upošteva nobene dejanske ali morebitne izredne javne podpore subjektu iz člena 2 v postopku reševanja.“

Pojasnilo

Pomembno je, da se pri vrednotenju ugotovi vrednost sredstev in obveznosti brez upoštevanja kakršne koli sedanje ali prihodnje izredne javne podpore in kakršnega koli ukrepa podpore s strani sklada za reševanje. Razlog za to je, da se taka podpora odobri zaradi javnega interesa (zlasti za ohranitev finančne stabilnosti) in ne zato, da bi imeli od tega neposredno ali posredno korist delničarji in upniki. Zato je treba pri ugotavljanju poštene vrednosti odšteti vse vplive teh zunanjih dejavnikov.

Sprememba 8

Člen 18 Odpis in pretvorba kapitalskih instrumentov

„1.   ECB, pristojni organ ali organ za reševanje, kot jih določi država članica v skladu s členoma 51(1)(ba) in (bb) ter 54 Direktive [ ], obvesti odbor, če oceni, da so izpolnjeni naslednji pogoji v zvezi s subjektom iz člena 2 ali skupino, ki deluje v sodelujoči državi članici:

(a)

subjekt ne bo več dolgo uspešno posloval, če se kapitalski instrumenti ne odpišejo ali pretvorijo v lastniški kapital;

(b)

subjekt ali skupina potrebuje izredno javno finančno podporo, razen v okoliščinah iz točke (d)(iii) člena 16(3).

2.   Za namene odstavka 1 subjekt iz člena 2 ali skupina ne posluje več uspešno, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a)

subjekt ali skupina propada ali bo verjetno propadla;

(b)

ob upoštevanju časovnega okvira in drugih ustreznih okoliščin ni upravičeno pričakovati, da bi kakršen koli ukrep, vključno z alternativnimi ukrepi zasebnega sektorja ali nadzornimi ukrepi (tudi ukrepi za zgodnje posredovanje), razen odpisa ali pretvorbe kapitalskih instrumentov, bodisi posamično ali v povezavi z ukrepom reševanja, preprečil propad subjekta ali skupine v razumnem obdobju.

3.   Za namene točke (a) odstavka 1 navedeni subjekt propada ali je verjetno, da bo propadel, če nastopi vsaj ena od okoliščin iz člena 16(3).

4.   Za namene točke (a) odstavka 2 skupina propada ali bo verjetno propadla, če krši konsolidirane bonitetne zahteve ali če obstajajo objektivni elementi, ki potrjujejo ugotovitev, da jih bo v bližnji prihodnosti kršila, in to na način, ki bi upravičil ukrep pristojnega organa, med drugim zato, ker je skupina ustvarila izgube ali obstaja verjetnost, da bo ustvarila izgube, zaradi katerih bodo pošla vsa njena lastna sredstva ali precejšen del teh sredstev.

5.   Komisija na priporočilo odbora ali na lastno pobudo preveri, ali so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1. Komisija določi, ali se pooblastila za odpis ali pretvorbo kapitalskih instrumentov izvajajo posamezno ali po postopku v skladu s členom 16(4) do (7) skupaj z ukrepom za reševanje.

6.   Kadar Komisija ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1, niso pa izpolnjeni pogoji za reševanje v skladu s členom 16(2), odbor na podlagi odločitve Komisije naroči nacionalnim organom za reševanje, naj izvajajo pooblastila za odpis ali pretvorbo v skladu s členoma 51 in 52 Direktive [ ].

…“

„1.   ECB, Pristojni organ ali organ za reševanje, kot jih določi država članica v skladu s členoma 51(1)(ba) in (bb) ter 54 Direktive [ ], obvesti odbor, če oceni, da so izpolnjeni naslednji pogoji v zvezi s subjektom iz člena 2 ali skupino, ki deluje v sodelujoči državi članici:

(a)

subjekt ne bo več dolgo uspešno posloval, če se kapitalski instrumenti ne odpišejo ali pretvorijo v lastniški kapital;

(b)

subjekt ali skupina potrebuje izredno javno finančno podporo, razen v okoliščinah iz točke (d)(iii) člena 16(3).

Odbor ima pravico, da zahteva tako oceno.

2.   Za namene odstavka 1 subjekt iz člena 2 ali skupina ne posluje več uspešno, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a)

subjekt ali skupina propada ali bo verjetno propadla;

(b)

ob upoštevanju časovnega okvira in drugih ustreznih okoliščin ni upravičeno pričakovati, da bi kakršen koli ukrep, vključno z alternativnimi ukrepi zasebnega sektorja ali nadzornimi ukrepi (tudi ukrepi za zgodnje posredovanje), razen odpisa ali pretvorbe kapitalskih instrumentov, bodisi posamično ali v povezavi z ukrepom reševanja, preprečil propad subjekta ali skupine v razumnem obdobju.

3.   Za namene točke (a) odstavka 1 navedeni subjekt propada ali je verjetno, da bo propadel, če nastopi vsaj ena od okoliščin iz člena 16(3).

4.   Za namene točke (a) odstavka 2 skupina propada ali bo verjetno propadla, če krši konsolidirane bonitetne zahteve ali če obstajajo objektivni elementi, ki potrjujejo ugotovitev, da jih bo v bližnji prihodnosti kršila, in to na način, ki bi upravičil ukrep pristojnega organa, med drugim zato, ker je skupina ustvarila izgube ali obstaja verjetnost, da bo ustvarila izgube, zaradi katerih bodo pošla vsa njena lastna sredstva ali precejšen del teh sredstev.

5.   Komisija na priporočilo odbora in na podlagi ocene ali na lastno pobudo preveri, ali so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1. Komisija določi, ali se pooblastila za odpis ali pretvorbo kapitalskih instrumentov izvajajo posamezno ali po postopku v skladu s členom 16(4) do (7) skupaj z ukrepom za reševanje.

6.   Kadar Komisija na podlagi ocene pristojnega organa ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1, niso pa izpolnjeni pogoji za reševanje v skladu s členom 16(2), odbor na podlagi odločitve Komisije naroči nacionalnim organom za reševanje, naj izvajajo pooblastila za odpis ali pretvorbo v skladu s členoma 51 in 52 Direktive [ ].

…“

Nadzornik je v najboljšem položaju, da oceni, ali subjekt ni več sposoben uspešno poslovati brez odpisa ali pretvorbe kapitala, oziroma ali je potrebna izredna javna podpora. Predlagana uredba priznava, da je ECB „kot nadzornik znotraj EMN v najboljšem položaju, da oceni, ali kreditna institucija propada ali bo verjetno propadla ter ali ni nobene razumne možnosti, da bi v razumnem času kakršen koli alternativen ukrep zasebnega sektorja ali nadzorni ukrep preprečil njen propad“. Uredba bi morala odgovornost za to oceno jasno dodeliti nadzorniku in ta nadzorniška ocena bi morala biti nujni predpogoj za odpis ali pretvorbo kapitalskih instrumentov. To je zlasti skladno s členom 51 prihodnje direktive o sanaciji in reševanju bank, ki oceno prepušča „ustreznemu organu“. Na podlagi zgoraj navedenega je to nadzornik, tj. pristojni organ. Poleg tega lahko do odpisa ali pretvorbe pride zunaj postopka reševanja (glej člen 18(6)) in tako popolnoma na „nadzorniškem področju“.

S tem, ko se odboru dodeli pravica, da zahteva nadzorniško oceno, je jasno, da lahko odbor vedno sproži tako oceno. S tem bi se morala preprečiti nadzorniška neaktivnost, kadar organ za reševanje meni, da je treba ukrepati.

Sprememba 9

Člen 24 Instrument reševanja z zasebnimi sredstvi

„1.   Instrument reševanja z zasebnimi sredstvi se lahko uporabi za katerega koli od naslednjih namenov:

(a)

dokapitalizacijo subjekta iz člena 2, ki izpolnjuje pogoje za reševanje v zadostnem obsegu, da se ponovno vzpostavi njegova zmožnost izpolnjevati pogoje za pridobitev dovoljenja in omogoči nadaljnje izvajanje dejavnosti, za katere ima dovoljenje v skladu z Direktivo 2013/36/EU ali Direktivo 2004/39/ES;

(b)

pretvorbo glavnice terjatev ali dolžniških instrumentov, prenesenih na premostitveno institucijo, v lastniški kapital ali njihovo zmanjšanje z namenom zagotovitve kapitala tej premostitveni instituciji.“

„1.   Instrument reševanja z zasebnimi sredstvi se lahko uporabi za katerega koli od naslednjih namenov:

(a)

dokapitalizacijo subjekta iz člena 2, ki izpolnjuje pogoje za reševanje v zadostnem obsegu, da se ponovno vzpostavi njegova zmožnost izpolnjevati pogoje za pridobitev dovoljenja in omogoči nadaljnje izvajanje dejavnosti, za katere ima dovoljenje v skladu z Direktivo 2013/36/EU ali Direktivo 2004/39/ES;

(b)

pretvorbo glavnice terjatev ali dolžniških instrumentov, prenesenih na premostitveno institucijo, v lastniški kapital ali njihovo zmanjšanje z namenom zagotovitve kapitala tej premostitveni instituciji.;

(c)

pretvorbo glavnice terjatev ali dolžniških instrumentov, prenesenih v okviru instrumenta prodaje poslovanja ali instrumenta ločevanja sredstev, v lastniški kapital ali njeno zmanjšanje.

Pojasnilo

Instrument reševanja z zasebnimi sredstvi je mogoče uporabiti v povezavi s katerim koli drugim instrumentom za reševanje. Če je omenjen instrument premostitvene banke, je treba zaradi doslednosti omeniti tudi instrument prodaje poslovanja in instrument ločevanja sredstev. S tem se doseže skladnost s trenutnim kompromisnim besedilom Sveta. Besedilo bi bilo treba uskladiti s končnim besedilom prihodnje direktive o sanaciji in reševanju bank.

Sprememba 10

Člen 27(2) Obveznost sodelovanja

„2.   Odbor, Komisija, ECB in nacionalni pristojni organi ter organi za reševanje tesno sodelujejo pri izvrševanju svojih zadevnih odgovornosti iz te uredbe. ECB in nacionalni pristojni organi odboru in Komisiji zagotovijo vse informacije, potrebne za opravljanje njunih nalog.“

„2.   Odbor, Komisija, ECB in nacionalni pristojni organi in ter organi za reševanje tesno sodelujejo pri izvrševanju svojih zadevnih odgovornosti iz te uredbe. Med seboj si ECB in nacionalni pristojni organi odboru in Komisiji zagotovijo vse informacije, potrebne za opravljanje njihovih njunih nalog.“

Pojasnilo

Namen predlagane spremembe je, da se poudari, da se s predlagano uredbo na ECB ne prenašajo nove naloge in odgovornosti. Zato je pomembno, da se uporabi pojem „pristojni organi“, ki bo vključeval ECB pri izvajanju njenih pooblastil za nadzor. Pomembno je izpostaviti, da ECB nima nikakršnih dolžnosti dajanja informacij v zvezi s svojimi operacijami denarne politike. S spremembo se tudi predlaga, da bi obveznost zagotavljanja vseh potrebnih informacij veljala za vse strani, ki so udeležene pri reševanju.

Sprememba 11

Člen 27(3) Obveznost sodelovanja

„3.   Odbor, Komisija, ECB in nacionalni pristojni organi ter organi za reševanje pri izvrševanju svojih zadevnih odgovornosti iz te uredbe tesno sodelujejo pri načrtovanju reševanja, zgodnjemu posredovanju in fazah reševanja v skladu s členi 7 do 26. ECB in nacionalni pristojni organi odboru in Komisiji zagotovijo vse informacije, potrebne za opravljanje njunih nalog.“

„3.   Odbor, Komisija, ECB in nacionalni pristojni organi ter organi za reševanje pri izvrševanju svojih zadevnih odgovornosti iz te uredbe tesno sodelujejo pri načrtovanju reševanja, zgodnjemu posredovanju in fazah reševanja v skladu s členi 7 do 26. Med seboj si ECB in nacionalni pristojni organi odboru in Komisiji zagotovijo vse informacije, potrebne za opravljanje njihovih njunih nalog.“

Pojasnilo

Glej spremembo 10 v zvezi s členom 27(2) predlagane uredbe. S spremembo se predlaga, da bi obveznost zagotavljanja vseh potrebnih informacij veljala za vse strani, ki so udeležene pri načrtovanju reševanja, zgodnjemu posredovanju in fazah reševanja.

Sprememba 12

Člen 27(4) Obveznost sodelovanja

„4.   Za namene te uredbe, kadar ECB povabi predstavnika odbora k sodelovanju v nadzornem svetu ECB, ustanovljenem v skladu s členom 19 Uredbe Sveta EU št. [ ] [o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko], odbor imenuje svojega predstavnika.“

„4.   Za namene te uredbe, kadar ECB povabi predstavnika odbora, da kot opazovalec sodeluje k sodelovanju v nadzornem svetu ECB, ustanovljenem v skladu s členom 19 Uredbe Sveta EU št. 1024/2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko, odbor imenuje svojega predstavnika.“

Pojasnilo

Dobrodošla bi bila izrecna navedba statusa opazovalca, da se zagotovi popolna jasnost glede vloge predstavnika odbora v Nadzornem odboru ECB.

Sprememba 13

Člen 27(8) novo

Ni besedila.

8.   Odbor se ob vsaki predložitvi programa reševanja posvetuje s pristojnim organom. Pristojni organ se odzove takoj, ko je to razumno izvedljivo, in njegov odgovor mora biti zaupen. Kadar odbor oceni, da ni prejel odgovora v razumnem času, nadaljuje sprejemanje končne odločitve, da bi se izognil neupravičeni zamudi.

Pojasnilo

Da se zagotovi ustrezna zaščita vidikov finančne stabilnosti, bi morala ECB ali nacionalni pristojni organ v vlogi nadzornika imeti možnost, da izrazi svoja stališča v zvezi s predstavljenimi/predlaganimi programi reševanja.

Sprememba 14

Člen 34 Inšpekcijski pregledi na kraju samem

„1.   Odbor lahko za namene izvajanja nalog iz členov 7, 8, 11, 16 in 17 ter v skladu z drugimi pogoji, določenimi v ustrezni zakonodaji Unije, na podlagi predhodnega obvestila zadevnim nacionalnim organom za reševanje, izvede vse potrebne inšpekcijske preglede na kraju samem v poslovnih prostorih pravnih oseb iz člena 32(1). Odbor lahko inšpekcijski pregled na kraju samem opravi tudi brez predhodne najave zadevnim pravnim osebam, če je to potrebno zaradi pravilne izvedbe in učinkovitosti pregleda.“

„1.   Odbor lahko za namene izvajanja nalog iz členov 7, 8, 11, 16 in 17 ter v skladu z drugimi pogoji, določenimi v ustrezni zakonodaji Unije, na podlagi predhodnega obvestila zadevnim nacionalnim organom za reševanje in pristojnemu organu, izvede vse potrebne inšpekcijske preglede na kraju samem v poslovnih prostorih pravnih oseb iz člena 32(1). Poleg tega se odbor pred izvedbo nalog iz člena 11 posvetuje s pristojnim organom. Odbor lahko inšpekcijski pregled na kraju samem opravi tudi brez predhodne najave zadevnim pravnim osebam, če je to potrebno zaradi pravilne izvedbe in učinkovitosti pregleda.“

Pojasnilo

Pomembno je, da je nadzornik obveščen o vseh inšpekcijskih pregledih na kraju samem.

Sprememba 15

Člen 39 Sestava

„Sestava

1.   Odbor je sestavljen iz.

(a)

izvršnega direktorja;

(b)

namestnika izvršnega direktorja;

(c)

člana, ki ga imenuje Komisija;

(d)

člana, ki ga imenuje ECB;

(e)

člana, ki ga imenuje vsaka sodelujoča država članica in zastopa nacionalni organ za reševanje.

2.   Mandat izvršnega direktorja, namestnika izvršnega direktorja in članov odbora, ki ju imenujeta Komisija in ECB, traja pet let. Ob upoštevanju člena 53(6) mandat ni obnovljiv.

3.   Upravna in vodstvena struktura odbora je sestavljena iz:

(a)

plenarne seje odbora, ki izvaja naloge iz člena 47;

(b)

izvršne seje odbora, ki izvaja naloge iz člena 51;

(c)

izvršnega direktorja, ki izvaja naloge iz člena 53.“

„Sestava

1.   Odbor je sestavljen iz.

(a)

izvršnega direktorja;

(b)

namestnika izvršnega direktorja;

(c)

člana, ki ga imenuje Komisija;

(d)

člana, ki ga imenuje ECB;

(e)

člana, ki ga imenuje vsaka sodelujoča država članica in zastopa nacionalni organ za reševanje. Če nacionalna centralna banka ni organ za reševanje, se povabi, da kot opazovalec spremlja nacionalni organ za reševanje.

2.   Na plenarnih in izvršnih sejah odbora je treba zagotoviti stalno mesto za opazovalca, ki ga določi ECB.

3.   Mandat izvršnega direktorja, namestnika izvršnega direktorja in člana članov odbora, ki ga imenuje ju imenujeta Komisija in ECB, traja pet let. Ob upoštevanju člena 53(6) mandat ni obnovljiv.

4.   Upravna in vodstvena struktura odbora je sestavljena iz:

(a)

plenarne seje odbora, ki izvaja naloge iz člena 47;

(b)

izvršne seje odbora, ki izvaja naloge iz člena 51;

(c)

izvršnega direktorja, ki izvaja naloge iz člena 53.“

Da bi natančneje upoštevali razliko med vlogo ECB v skladu z uredbo o EMN in njeno vlogo sodelujoče v odboru za reševanje v skladu s predlagano uredbo, ter da bi se izognili morebitnemu nasprotju interesov člana, ki ga imenuje ECB, ECB priporoča, da ta član sodeluje na zasedanjih odbora za reševanje kot opazovalec.

Glede na pomembno vlogo in strokovno znanje centralnih bank v zvezi s finančno stabilnostjo ter njihove makrobonitetne odgovornosti bi morale nacionalne centralne banke – ki po nacionalnem pravu ne delujejo kot organi za reševanje – imeti pravico, da se udeležijo zasedanj odbora kot opazovalci. Poleg tega bi morale biti vključene v ocenjevanje sistemskega vpliva ukrepov za reševanje.

Sprememba 16

Člen 45 Sodelovanje na plenarnih sejah

„Na plenarnih sejah odbora sodelujejo vsi člani odbora.“

„Na plenarnih sejah odbora sodelujejo vsi člani odbora in stalni opazovalec, ki ga določi ECB, razen če se ustrezno opravičijo.“

Treba je pojasniti, da odsotnost člana ne ovira sklica/izvedbe zasedanja ali veljavnega glasovanja, ob upoštevanju bodočega poslovnika, v katerem se v skladu s členom 48(3) lahko določijo pravila glede sklepčnosti.

Da bi natančneje upoštevali razliko med vlogo ECB v skladu z uredbo o EMN in njeno vlogo sodelujoče v odboru za reševanje v skladu s predlagano uredbo, ter da bi se izognili morebitnemu nasprotju interesov člana, ki ga imenuje ECB, ECB priporoča, da ta član sodeluje na zasedanjih odbora za reševanje kot opazovalec.

Sprememba 17

Člen 50(4) Naloge in člen 51(4) Odločanje

Člen 50(4). „4. Izvršna seja odbora se sestane na pobudo izvršnega direktorja ali na zahtevo članov.“

Člen 50(4). „4. Izvršna seja odbora se sestane na pobudo izvršnega direktorja ali na zahtevo članov ali stalnega opazovalca, ki ga določi ECB.“

Člen 51(4). „4. Odbor na izvršni seji sprejme in objavi poslovnik za izvršne seje. Zasedanja izvršne seje odbora skliče izvršni direktor na lastno pobudo ali na zahtevo dveh članov, zasedanjem pa predseduje izvršni direktor. Odbor lahko povabi opazovalce, da se udeležijo njegovih izvršnih sej na ad hoc osnovi.“

Člen 51(4). „4. Odbor na izvršni seji sprejme in objavi poslovnik za izvršne seje. Zasedanja izvršne seje odbora skliče izvršni direktor na lastno pobudo ali na zahtevo dveh članov katerega koli člana ali stalnega opazovalca, ki ga določi ECB, zasedanjem pa predseduje izvršni direktor. Odbor lahko povabi druge opazovalce, da se udeležijo njegovih izvršnih sej na ad hoc osnovi.“

Pojasnilo

Kaže, da ta dva odstavka nista v celoti usklajena, saj člen 50(4) nakazuje, da lahko vsak član da pobudo za zasedanje izvršne seje odbora. Če se ohrani zahteva po pobudi najmanj dveh članov za izvedbo take seje, je treba dati ECB posebno pravico, da poda pobudo za zasedanje izvršne seje odbora. Nadzornik lahko vidi jasno potrebo po takem zasedanju, zlasti na podlagi svoje ocene, da institucija propada ali bo verjetno propadla, in bi moral imeti možnost, da vsaj sproži razpravo o takem primeru.

Sprememba 18

Člen 52(7) Imenovanje in naloge

„7.   Izvršni direktor ali namestnik izvršnega direktorja, katerega mandat je bil podaljšan, ne sodelujeta v novem postopku izbire za isti položaj na koncu celotnega obdobja.“

„7.   Izvršni direktor ali Namestnik izvršnega direktorja, katerega mandat je bil podaljšan, ne sodeluje v novem postopku izbire za isti položaj na koncu celotnega obdobja.“

Pojasnilo

V zvezi z izvršnim direktorjem je ta določba neprimerna, saj ni predvidena nobena izjema, ko bi bil lahko mandat izvršnega direktorja podaljšan (v nasprotju z določbami za namestnika izvršnega direktorja v členu 52(6)).

Sprememba 19

Člen 65(1) Ciljna raven financiranja

„1.   V obdobju, ki ni daljše od 10 let od začetka veljavnosti te uredbe, razpoložljiva finančna sredstva sklada dosežejo vsaj 1 % zneska vlog vseh kreditnih institucij z dovoljenjem v sodelujočih državah članicah, ki so zajamčene v skladu z Direktivo 94/19/ES.“

„1.   V obdobju, ki ni daljše od 10 let od začetka veljavnosti te uredbe, razpoložljiva finančna sredstva sklada dosežejo vsaj 1 % zneska vlog vseh kreditnih institucij z dovoljenjem v sodelujočih državah članicah, ki so zajamčene v skladu z Direktivo 94/19/ES. Poleg te ciljne ravni financiranja odbor za reševanje odloči o ustrezni referenčni vrednosti glede na skupne obveznosti, ki jo je treba doseči v obdobju 10 let.

Pojasnilo

ECB meni, da krite vloge niso najprimernejše merilo za ciljno raven financiranja enotnega sklada za reševanje bank, glede na to, da ne odražajo v celoti možnih stroškov financiranja pri reševanju. Obseg kritih vlog je lahko stabilen, medtem ko se skupne obveznosti znatno povečajo, lahko pa se poveča, medtem ko skupne obveznosti ostanejo stabilne. V obeh primerih možna izpostavljenost sklada za reševanje ne bi bila ustrezno odražena. Upoštevati bi bilo treba tudi dejstvo, da so krite vloge že zavarovane prek sistema zajamčenih vlog, saj lahko sistem zajamčenih vlog prispeva k financiranju reševanja. To merilo bi bilo zato treba dopolniti z referenčno vrednostjo glede na skupne obveznosti, ki bi jo moral odbor za reševanje ustrezno umeriti, pri tem pa bi bilo treba ohraniti 1 % kritih vlog kot najnižjo raven.

Sprememba 20

Člen 69(1) Alternativni viri financiranja

„1.   Odbor lahko za sklad pridobi posojila ali druge oblike podpore od finančnih institucij ali drugih tretjih oseb, če zneski, zbrani v skladu s členoma 66 in 67, niso takoj dostopni ali ne zadoščajo za kritje odhodkov iz naslova uporabe sklada.“

„1.   Odbor lahko za sklad pridobi posojila ali druge oblike podpore od finančnih institucij ali drugih tretjih oseb, zlasti skupne fiskalne vire sodelujočih držav članic, če zneski, zbrani v skladu s členoma 66 in 67, niso takoj dostopni ali ne zadoščajo za kritje odhodkov iz naslova uporabe sklada. V primeru, da se taki ukrepi uporabijo, je treba ta posojila ali druge oblike finančne podpore v celoti povrniti.

Pojasnilo

Začasen dostop do fiskalnih virov bi bil bistven element varovalnih mehanizmov enotnega mehanizma za reševanje, saj lahko v primeru silovitih pretresov na finančnem trgu zasebni viri financiranja začasno usahnejo.

Sprememba 21

Člen 83 Pregled

„1.   Komisija do 31. decembra 2016 in nato vsakih pet let po tem objavi poročilo o izvajanju te uredbe, v katerem je poseben poudarek namenjen spremljanju morebitnih učinkov na nemoteno delovanje notranjega trga.

V poročilu so ocenjeni:

(d)

sodelovanje med odborom in nacionalnimi organi za reševanje nesodelujočih držav članic ter vpliv EMR na te države članice.“

„1.   Komisija do 31. decembra 2016 in nato vsakih pet let po tem objavi poročilo o izvajanju te uredbe, v katerem je poseben poudarek namenjen spremljanju morebitnih učinkov na nemoteno delovanje notranjega trga.

V poročilu so ocenjeni:

(d)

sodelovanje med odborom in nacionalnimi organi za reševanje nesodelujočih držav članic ter vpliv EMR na te države članice.;

(e)

uporaba meril, določenih po členu 107 PDEU, po analogiji, kadar ukrepi za reševanje, ki jih predlaga odbor, vključujejo uporabo sklada.

Pojasnilo

V prihodnosti bi bilo morda treba podrobneje analizirati uporabo pravil o državni pomoči po analogiji ter medsebojni vpliv vidikov državne pomoči in vidikov finančne stabilnosti v okviru reševanja.

Sprememba 22

Člen 88 Začetek veljavnosti

„Ta uredba začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Členi 7 do 23 in členi 25 do 38 se uporabljajo od 1. januarja 2015.

Člen 24 se uporablja od 1. januarja 2018.“

„Ta uredba začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Členi 7 do 23 in členi 25 do 38 se uporabljajo od 1. januarja 2015.

Člen 24 se uporablja od 1. januarja 2018.

Če se bo instrument reševanja z zasebnimi sredstvi uporabljal šele od 1. januarja 2018, bo prišlo do negotovosti glede tega, ali se za reševanje z zasebnimi sredstvi lahko uporabi nadrejeni nezavarovani dolg, saj se bodo lahko države članice same odločale, ali naj v svojih nacionalnih zakonih predčasno uvedejo okvir za reševanje z zasebnimi sredstvi.

Ocenjuje se, da je možnost reševanja z zasebnimi sredstvi v veliki meri že upoštevana pri cenah, tako da se pričakuje, da bo vpliv na financiranje zelo majhen. Poleg tega bi z uveljavitvijo instrumenta reševanja z zasebnimi sredstvi prispevali k pravni varnosti, skladnosti in predvidljivosti ter se tako izognili ad hoc rešitvam. Glede na to ECB podpira zgodnejšo uvedbo instrumenta reševanja z zasebnimi sredstvi. Poleg tega bi zgodnja uvedba pomenila, da bo imel enotni mehanizem za reševanje ob prevzemu odgovornosti za reševanje na voljo vse instrumente in pooblastila. Z zgodnejšo uvedbo bi tudi ublažili morebitne pritiske na financiranje sklada, medtem ko bo ta zbiral sredstva.


(1)  Krepki tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga vstavitev novega besedila. Prečrtani tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga črtanje besedila.


Top