7.2.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 27/1

1.1

ECB v splošnem pozdravlja cilj predlagane direktive, ki je izboljšati obstoječi normativni okvir za oceno varnega in skrbnega poslovanja pri pridobitvah in povečanjih kvalificiranih deležev v finančnih institucijah ter s tem okrepiti nemoteno izvajanje nadzornih politik na tem področju.

1.2

ECB podpira zlasti naslednje elemente predlagane direktive. Prvič, pričakovati je, da bo predlagana določitev meril za oceno varnega in skrbnega poslovanja podpirala tesnejše zbliževanje nadzornih praks, zagotovila večjo jasnost za predlagane pridobitelje in povečala pravno varnost za vse zainteresirane strani. Drugič, nova zahteva za nadzorne organe, da dajo javnosti na voljo seznam potrebnih informacij, ki jih je treba predložiti ob obvestitvi, bo prispevala tudi k večji preglednosti za predlagane pridobitelje. Tretjič, nova zahteva za nadzorne organe, da pisno obvestijo vložnika o razlogih za negativno odločitev, bo dodatno okrepila preglednost nadzora. Četrtič, okrepitev zahtev za sodelovanje „med matično državo in državo gostiteljico“ (7) bo prispevala k zanesljivi oceni varnega in skrbnega poslovanja, ki bo odražala znanje nadzornih organov matične države in države gostiteljice.

1.3

Odobritev pridobitev in povečanj kvalificiranih deležev s strani pristojnega organa zadevne finančne institucije je tesno povezana z odgovornostmi istega nadzornika, da zadevni instituciji izda dovoljenje za začetek opravljanja dejavnosti, da zagotovi njeno trajno varnost in trdnost ter da sprejme možne ukrepe v primerih finančnih težav. Z vidika finančne stabilnosti je zato pomembno zagotoviti, da revidirani normativni okvir ne ogroža učinkovitosti nadzornih orodij za zagotavljanje trajne varnosti in trdnosti finančnih institucij. Poleg tega bi morale biti zahteve za pridobitev dovoljenja in za odobritev čim bolj skladne, da bi onemogočile vsako možnost regulatorne arbitraže. To je še posebej pomembno, kadar ima predlagani pridobitelj sedež v tretji državi ali ni reguliran subjekt.

1.4

Poleg tega morajo glede na širok nabor poslov s kvalificiranimi deleži, ki bi jih urejala predlagana direktiva (vključno z manjšinskimi in večinskimi imetništvi delnic, reguliranimi in nereguliranimi pridobitelji ter pridobitelji iz in zunaj EU), merila in postopki, določeni v predlagani direktivi, nadzornim organom omogočati, da opravijo zanesljivo oceno varnega in skrbnega poslovanja v zvezi s posli različnih stopenj kompleksnosti.

1.5

Na tej podlagi nekateri vidiki predlagane direktive zbujajo pomisleke, ki so bolj podrobno navedeni v nadaljevanju. Posamezne pripombe, vsebovane v mnenju, in predlagane spremembe besedila se osredotočajo na določbe predlagane direktive, ki spreminjajo Bančno direktivo (8). Vendar pa temeljna opažanja enako veljajo za druge regulirane subjekte v finančnem sektorju znotraj področja uporabe predlagane direktive. Zato bi se morali posamezni pripombe in predlogi smiselno uporabiti tudi za druge direktive Skupnosti poleg Bančne direktive, ki jih predlagana direktiva spreminja, tudi z namenom zagotavljanja medsektorske usklajenosti.

2.1

ECB meni, da bi morala biti predlagana ocenjevalna merila bolj usklajena z merili, ki se upoštevajo v postopku izdaje dovoljenja (9). Predlagana direktiva bi uvedla pomembne razlike v tem pogledu. To vzbuja skrb za varno in skrbno poslovanje, saj bi lahko pravnim in fizičnim osebam, ki želijo opravljati bančno dejavnost, omogočilo, da bi zaobšle strožje zahteve za pridobitev dovoljenja s tem, da bi pridobile kreditno institucijo. Poleg tega je pomembno zagotoviti, ne samo v postopku izdaje dovoljenja, ampak tudi v okviru odobritve sprememb kvalificiranih deležev v kreditni instituciji, da se ustrezno upoštevajo ključni predpogoji za varnost in trdnost ter učinkovit nadzor ciljne institucije, saj jih morda kasneje v nadzornem procesu ne bo mogoče učinkovito obravnavati.

2.2

Prva pomembna razlika se nanaša na splošni obseg ocene. V postopku izdaje dovoljenja po veljavni Bančni direktivi nadzorni organi preučijo primernost potencialnih delničarjev ali družbenikov ob upoštevanju potrebe po varnem in skrbnem upravljanju kreditne institucije (10). Podobno določa Bančna direktiva v zvezi s pridobitvami in povečanji kvalificiranih deležev, da lahko pristojni organi nasprotujejo načrtu predlaganega pridobitelja, če zadevna oseba ni primerna, glede na to, da je treba zagotoviti varno in skrbno upravljanje kreditne institucije (11). Po predlagani direktivi pa bi nadzorni organi ocenjevali zgolj primernost predlaganega pridobitelja in finančno trdnost predlagane pridobitve glede na verjetni vpliv predlaganega pridobitelja na institucijo. ECB predlaga, da se predlagana direktiva spremeni tako, da bodo morali nadzorni organi tudi pri pridobitvah in povečanjih kvalificiranih deležev zagotoviti, da ne bo ogroženo varno in skrbno upravljanje ciljne institucije.

2.3

Naslednji pomislek se nanaša na določbo predlagane direktive, po kateri lahko nadzorni organi nasprotujejo predlagani pridobitvi „samo, če ugotovijo, da merila [za oceno varnega in skrbnega poslovanja] niso izpolnjena“ (12). Za razliko od tega lahko v primeru postopka izdaje dovoljenja pristojni organi zavrnejo izdajo dovoljenja, če se jim delničarji ali družbeniki „ne zdijo“ primerni (13). Zlasti v bolj kompleksnih primerih bi lahko to novo dokazno breme, naloženo nadzornim organom v zvezi z oceno pridobitev ali povečanj kvalificiranih deležev, vodilo do neželenih rezultatov, na primer, ko bi morali nadzorni organi odobriti posel kljub temu, da niso prepričani o izpolnitvi meril za oceno varnega in skrbnega poslovanja. Posledično ECB predlaga spremembo predlagane direktive, da se ta pomislek odpravi.

2.4

Treba bi bilo zagotoviti tudi, da nezadostno pregledna struktura skupine, katere del bi ciljna institucija postala zaradi predlagane pridobitve, ne more ovirati učinkovitega nadzora ciljne institucije. Zahteve za pridobitev dovoljenja za začetek opravljanja dejavnosti kreditnih institucij določajo, da lahko pristojni organi izdajo dovoljenje le, če obstoječe tesne povezave med kreditnimi institucijami in drugimi fizičnimi ali pravnimi osebami ne preprečujejo učinkovitega izvajanja njihovih nadzornih funkcij (14). ECB meni, da bi bilo treba podobno zahtevo glede preglednosti strukture skupine vključiti tudi v zvezi z nadzorstveno odobritvijo pridobitev ali povečanj kvalificiranih deležev v kreditni instituciji, in predlaga vključitev ustreznega dodatnega merila na seznam meril za oceno varnega in skrbnega poslovanja v predlagani direktivi (15).

2.5

V primerih, ko bi ciljna kreditna institucija zaradi predlagane pridobitve postala del skupine s sedežem zunaj EU, želi ECB poudariti potrebo po: (i) primernem nadzoru nad nadrejeno družbo v zadevni tretji državi; in (ii) zadostnem zagotovilu s strani pristojnega organa tretje države glede zmožnosti in pripravljenosti na zadovoljivo sodelovanje z nadzornim organom ciljne institucije. Glede na pomembnost učinkovitega konsolidiranega nadzora bančnih skupin in ustreznega sodelovanja med matično državo in državo gostiteljico za učinkovit bančni nadzor (16) je v času odobritve pridobitve ali povečanja kvalificiranega deleža v kreditni instituciji iz EU nujno treba preveriti, da v zadevni tretji državi v tem smislu ni zadržkov. ECB posledično meni, da bi bilo treba na seznam predlaganih ocenjevalnih meril vključiti ustrezno posebno zahtevo.

2.6

Predlagana direktiva določa, da države članice „ne smejo določiti nobenih predhodnih pogojev glede obsega imetništva delnic, ki ga je treba pridobiti, niti ne smejo proučiti pridobitve v smislu gospodarskih potreb trga“ (17). Ta prepoved odraža dosledno sodno prakso Sodišča (18), po kateri se morajo nacionalni ukrepi, ki bi lahko preprečili ali omejevali pridobivanje delnic v zadevnih podjetjih ali odvračali vlagatelje iz drugih držav članic od vlaganja v njihov kapital (19), obravnavati kot omejitve prostega pretoka kapitala, razen če jih upravičujejo razlogi iz člena 58 Pogodbe ali, pod določenimi pogoji, višji razlogi v splošnem interesu (20). Vendar pa v tej zvezi Pogodba vsebuje posebne izjeme glede ukrepov za varno in skrbno poslovanje (21), pod pogojem, da te izjeme niso sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikritega omejevanja prostega pretoka kapitala (22). V izjemnih okoliščinah bi bilo pravilno delovanje ciljne institucije res lahko ovirano zaradi nesoglasja med velikimi delničarji, katerih posamična imetništva delnic so dovolj velika za blokiranje odločitev, ne zadostujejo pa za obvladovanje institucije. Takšna lastniška struktura bi lahko škodovala upravljanju institucije, z možnimi negativnimi posledicami za učinkovit nadzor nad njo. Z vidika varnega in skrbnega poslovanja bi bilo zato pomembno ohraniti ustrezne varovalne ukrepe proti nastanku takšnih tveganih lastniških struktur že v času odobritve sprememb kvalificiranih deležev v kreditni instituciji. Glede na navedeno bi bilo treba predlagano direktivo spremeniti tako, da bi bilo nadzornim organom omogočeno nasprotovati predlagani pridobitvi, če ne bi bili prepričani, da je ureditev upravljanja družbe v ciljni instituciji glede na verjetni vpliv pridobitelja na kreditno institucijo dovolj trdna za preprečitev morebitnih zastojev v njenih postopkih odločanja po predlagani pridobitvi. Z uvedbo tega dodatnega merila bi postalo nujno tudi, da se iz predlagane direktive izbriše zgoraj omenjena določba, ki prepoveduje določanje kakršnih koli predhodnih pogojev glede obsega imetništva delnic, ki ga je treba pridobiti (23).

2.7

Nekatera ocenjevalna merila v predlagani direktivi zahtevajo nadaljnja pojasnila. ECB vidi koristi predvsem v izrecni določitvi, da se od ciljne institucije po pridobitvi ali povečanju kvalificiranih deležev pričakuje, da bo izpolnila in še naprej izpolnjevala vse veljavne zahteve za varno in skrbno poslovanje. ECB zato predlaga, da se ustrezno ocenjevalno merilo (24) temu primerno spremeni. Poleg tega ocena pristojnih organov ne bi smela biti omejena na ugotavljanje, ali obstajajo utemeljeni razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, ampak bi morala pokrivati tudi druga huda kazniva dejanja (25).

2.8

Končno vidi ECB prednosti v pojasnitvi, da lahko nadzorni organi pri odločanju o odobritvi predlagane pridobitve ali povečanja kvalificiranega deleža upoštevajo zaveze, ki jih je sprejel predlagani prevzemnik z namenom zagotovitve, da bo ciljna institucija zmožna izpolnjevati merila za oceno varnega in skrbnega poslovanja. Zaveze bi morale temeljiti na pravno zavezujočih obveznostih. V vseh primerih bi morale biti minimalne kapitalske zahteve izpolnjene v času pridobitve kvalificiranega deleža. Namen določitve te prakse v predlagani direktivi bi bil, da se nadzornim organom omogoči odobritev poslov, ki bi jih sicer v odsotnosti takšnih zavez morali zavrniti. V tej zvezi se ugotavlja, da bi praksa pogojne odobritve, ki je izrecno določena v Bančni direktivi v okviru postopkov izdaje dovoljenja (26), prispevala tudi k nadaljnjemu usklajevanju postopkov izdaje dovoljenja za začetek opravljanja dejavnosti kreditnih institucij in postopkov, ki se uporabljajo za pridobitve in povečanja deležev.

3.1

ECB načeloma meni, da postopkovni ukrepi za okrepitev postopka nadzorstvene odobritve ne bi smeli ogroziti temeljnih ciljev varnega in skrbnega poslovanja. Roki v ocenjevalnem obdobju za pridobitve in povečanja imetništev delnic (27) bi morali zato najprej in predvsem zagotoviti, da bi lahko nadzorni organi sprejeli pravilno in utemeljeno odločitev. Če bi bili roki neupravičeno omejevalni, zlasti obstaja tveganje, da bi bili nadzorni organi zavezani odobriti vloge, četudi ne bi imeli dovolj časa za pravilno analizo, predvsem v bolj kompleksnih primerih. To bi negativno vplivalo na verodostojnost in kakovost ocenjevalnih odločitev, kar bi lahko imelo tudi negativne učinke na finančno stabilnost.

3.2

Glede na pomembnost tega vprašanja ECB meni, da bi bili potrebni večji popravki celotnega ocenjevalnega obdobja, v tesnem posvetovanju z nadzornimi organi EU z namenom polnega upoštevanja poslovnih izkušenj pristojnih organov. ECB v tej zvezi ugotavlja, da so nadzorni organi v vseh finančnih sektorjih izrazili resne pomisleke (28) v zvezi s: (i) predlaganim bistvenim skrajšanjem celotnega časovnega okvira za oceno s trenutnega obdobja približno petinšestdesetih delovnih dni na trideset delovnih dni; in (ii) predlogom, da bi ocenjevalno obdobje začelo teči pred prejemom vseh potrebnih informacij (29). Glede na navedeno bi ECB predlagala ponovno preučitev predlaganega časovnega okvira za celotno oceno.

3.3

Poleg tega bi bilo treba predlagani najdaljši časovni okvir, v katerem lahko nadzorni organi od predlaganih pridobiteljev zahtevajo dodatne informacije in v katerem morajo predlagani pridobitelji takšne informacije zagotoviti, podaljšati. Zlasti v primerih, ki vključujejo velike in kompleksne institucije, terjajo obsežno izmenjavo nadzornih informacij (po možnosti vključujoč organe iz tretjih držav) ali se nanašajo na predlagane pridobitelje, ki niso predmet nadzora varnega in skrbnega poslovanja, običajno ni izvedljivo, da bi pravilno ocenili potrebo po dodatnih informacijah v obdobju petih delovnih dni (30). Tudi za pridobitelja je lahko težko, da v vseh primerih zagotovi takšne informacije v samo desetih delovnih dneh (31). Ne bi bilo zaželeno, da bi nadzorni organi morali zavrniti zahteve za pridobitve ali povečanja imetništev delnic zaradi pomanjkanja informacij (32) samo zato, ker niso mogli v celoti oceniti potrebe po dodatnih informacijah ali ker predlagani pridobitelji niso mogli dostaviti teh informacij v skrajno strogem roku. Čeprav bi predlagani pridobitelji imeli možnost ponovno vložiti svoje zahteve, bi moral takšen postopek ostati izjema, ker bi bil sicer postopek odobritve po nepotrebnem obremenjujoč in neučinkovit za obe strani. Poleg tega so v nekaterih državah članicah negativne odločitve o vlogah objavljene in lahko zato znatno škodijo predlaganim pridobiteljem, predvsem tistim, ki kotirajo na nacionalnih ali mednarodnih borzah.

3.4

ECB meni, da v primeru, ko predlagani pridobitelj obvesti pristojni organ o nameri, predloži pa nepopoln sklop dokumentov ali informacij (33), to ne bi smelo avtomatično sprožiti potrditve prejema s strani pristojnega organa (34) in takojšnjega začetka ocenjevalnega obdobja (35). To je sicer res pristop, kakršnega je sprejela Komisija v zvezi z evropskimi pravili nadzora nad združitvami (36) za priglasitve koncentracij. Pravila o izvajanju UESZ (37) določajo, da priglasitve začnejo veljati „na dan, ko jih prejme Komisija“ (38). Vendar pa mora Komisija, če so podatki nepopolni s katerega koli bistvenega vidika, nemudoma pisno obvestiti stranke, ki priglašajo. V takih primerih začne priglasitev veljati „na dan, ko Komisija prejme popolne podatke“ (39). Komisija mora nemudoma pisno potrditi prejem: (a) priglasitve; in (b) kakršnega koli odgovora Komisiji s strani strank, ki priglašajo, kadar so predloženi podatki nepopolni (40). Glede na navedeno ECB predlaga, da bi se ocenjevalno obdobje formalno začelo šele, ko bi bili zahtevani podatki popolni, in da bi se netočni ali zavajajoči podatki šteli za nepopolne (41).

3.5

Sorodno, a bolj na splošni ravni, ocena predlagane direktive potrjuje, da številna tehnična vprašanja ne morejo biti ustrezno rešena v okviru Bančne direktive in da bi bili morda upravičeni izvedbeni ukrepi, s katerimi bi bila zajeta posebna postopkovna pravila, ki bi jih bilo treba natančneje opredeliti za zagotovitev zadostne pravne varnosti in primernih enakih konkurenčnih pogojev povsod v EU. Kot je bilo dosledno poudarjeno v prejšnjih mnenjih, ECB meni, da bi pravni akti na ravni dva morali postati glavno jedro tehničnih pravil, ki se uporabljajo za finančne institucije v EU (42). To mnenje delijo tudi nadzorni organi, ki so prav tako izrazili podporo povečanju uporabe izvedbenih ukrepov (43). Glede na navedeno se zato predlaga razširitev področja uporabe komitoloških določb, vsebovanih v predlagani direktivi (44), in omogočenje sprejemanja ukrepov na ravni dva, ki bi morali biti dosledno izvedeni povsod v EU pred iztekom obdobja za prenos (45). Zlasti bi morali podrobni izvedbeni ukrepi, poleg določitve in pojasnitve meril za oceno varnega in skrbnega poslovanja, zajeti tudi naslednje vidike: (i) pravila, ki se uporabljajo za obvestila s strani predlaganih pridobiteljev (osebe, ki so upravičene predložiti obvestila, pojasnilo glede pomena pojma „oseb, ki delujejo usklajeno“, datum učinkovanja obvestila, roki itd.); (ii) seznam informacij, potrebnih za nadzorno oceno; in po možnosti tudi (iii) vrste zavez, ki jih predlagani pridobitelji lahko prevzamejo v razmerju do pristojnih organov. V zvezi s temi vidiki želi ECB poudariti tudi možnost pridobitve novih spoznanj iz natančnih postopkovnih pravil, ki se uporabljajo v okviru UESZ.

3.6

Končno bi veljalo razmisliti tudi o uvedbi bolj raznolikih rokov v predlagano direktivo, ki bi bili sorazmerni s kompleksnostjo obravnavane pridobitve ali povečanja kvalificiranih deležev. To bi bilo v skladu z načelom sorazmernosti, ki je že določeno v drugih določbah predlagane direktive (46). Razlikovanje med enostavnimi in kompleksnimi primeri na podlagi enotnih, objektivnih in preglednih meril za klasifikacijo, ki bi bila prav tako lahko sprejeta v obliki izvedbenih ukrepov, bi bilo koristno za zagotovitev hitrejšega obravnavanja enostavnih primerov in obenem zanesljive ocene bolj kompleksnih primerov, ki običajno zahtevajo več časa. ECB meni, da bi se lahko roki, kot so sedaj določeni v Bančni direktivi (47), še naprej uporabljali v takšnih kompleksnih primerih (48), pa tudi v primerih, ki po predlagani direktivi sprožijo podaljšano ocenjevalno obdobje (49).

5.1

Da bi bilo Komisiji omogočeno izpolnjevanje njene vloge v skladu s Pogodbo (52), predlagana direktiva določa, da lahko Komisija od nacionalnih nadzornih organov zahteva, da ji zagotovijo dokumente, na katerih so utemeljili njihovo oceno varnega in skrbnega poslovanja, ter razloge, ki so jih navedli predlaganemu pridobitelju (53). Po predlagani direktivi bi bile informacije, ki se zagotovijo Komisiji, uporabljene samo pri odločitvi, ali je država članica izpolnila svoje obveznosti po Bančni Direktivi (54).

5.2

ECB ima številna splošna stališča v zvezi s to predlagano določbo. Kot varuh Pogodbe in da bi zagotovila ustrezno delovanje in razvoj skupnega trga (55), mora Komisija zagotoviti, da se Pogodba in ukrepi, ki jih institucije sprejmejo na njeni podlagi, uporabljajo. Komisija je tudi pooblaščena, da po potrebi sproži postopek pred Sodiščem, če meni, da država članica ni izpolnila svojih obveznosti iz Pogodbe (56). Medtem ko Komisija nosi dokazno breme v zvezi z obstojem zatrjevane neizpolnitve obveznosti (57), je Sodišče brez dvoma ugotovilo, da morajo države članice na podlagi člena 10 Pogodbe lajšati izpolnjevanje nalog Komisije, kar zlasti pomeni, da morajo v dobri veri sodelovati v vseh poizvedbah Komisije in ji posredovati vse v ta namen zahtevane informacije (58).

5.3

ECB meni, da je bistveno, da ima Komisija ustrezen dostop do informacij za opravljanje svojih nalog v skladu s Pogodbo. Poleg tega ECB ugotavlja, da bi po predlagani direktivi in v skladu s členom 287 Pogodbe za informacije, ki se zagotovijo Komisiji, veljala obveznost varovanja poslovne skrivnosti, ki bi zavezovala vse osebe, ki delajo ali so delale za Komisijo, kar pomeni, da nobena zaupna informacija, ki jo je Komisija prejela, ne bi mogla biti razkrita nobeni osebi ali organu (59).

5.4

Kadar veljajo evropska pravila nadzora nad združitvami (60), morajo vlade in pristojni organi držav članic zagotoviti Komisiji vse potrebne podatke za izvajanje nalog, določenih z UESZ (61), v skladu z veljavnimi pravili o varovanju poslovne skrivnosti (62). Poleg tega lahko države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zaščito „pravno utemeljenih interesov“ (63), kot so „pravila nadzora“ (64). Če obstaja resen dvom, ali ukrep dejansko temelji na pravilih nadzora, mora zadevna država članica (65) o tem ukrepu obvestiti Komisijo, ki zlasti preuči, ali je sprejeti ukrep upravičen z enim izmed interesov, ki štejejo za pravno utemeljene (66).

5.5

Na podlagi predlagane direktive ECB razume, da bi bile naloge Komisije kot varuha Pogodbe zelo olajšane s pooblastilom, da zahteva informacije neposredno od nacionalnih nadzornih organov (brez posredovanja vlad). Vendar je Sodišče v zvezi z nadzorom varnega in skrbnega poslovanja opozorilo: „Če naj spremljanje bank prek nadzora v državi članici in izmenjave informacij med pristojnimi organi deluje pravilno, je treba varovati poslovno skrivnost. Razkritje zaupnih informacij za kateri koli namen bi lahko imelo škodljive posledice ne samo za posredno udeležene kreditne institucije, temveč tudi za bančni sistem na splošno“ (67).

5.6

Sodišče ni imelo možnosti, da bi podrobneje ocenilo, na eni strani, potrebo, da nacionalni nadzorni organi varujejo poslovno skrivnost in zaupnost nadzornih informacij glede posameznih finančnih institucij, proti, na drugi strani, pravicam in dolžnostim Komisije kot varuha Pogodbe. Vendar pa ECB meni, da bi bilo zagotovo treba doseči natančno ravnotežje za uskladitev potrebe Komisije, da razpolaga z vsemi informacijami, ki so potrebne za pravočasno odločitev o vsebini posameznega primera (68), s potrebo po varstvu pravic predlaganih pridobiteljev in obveznostjo nadzornih organov, da zagotovijo zaupnost informacij, ki se nanašajo na finančne institucije, z namenom zagotavljanja stabilnosti finančnega sistema (69). Na tej podlagi bi moralo biti odstopanje od obveznosti nadzornih organov, da spoštujejo poslovno skrivnost in varujejo zaupnost nadzornih informacij, jasno omejeno na primere obvestil o predlaganih pridobitvah kvalificiranih deležev, kjer: (i) se pristojni organ po opravljeni oceni odloči, da bo nasprotoval predlagani pridobitvi, in Komisija prejme uradno pritožbo predlaganega pridobitelja; ali (ii) obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je pristojni organ očitno napačno uporabil merila ali postopke za oceno varnega in skrbnega poslovanja. Ob upoštevanju načela neodvisnosti nadzornih organov (70) bi moralo biti jasno določeno, da se Komisija ne bi smela vmešavati v dejansko nadzorno odločanje in da bi morali pristojni organi razkriti potrebne informacije šele po zaključku njihove ocene varnega in skrbnega poslovanja. ECB je medtem prepričana, da bo predlagana določitev pravnega okvira glede ocenjevalnih meril in postopkov znatno povečala pravno jasnost in varnost v zvezi z oceno varnega in skrbnega poslovanja pri pridobitvah ali povečanjih imetništev delnic ter s tem zmanjšala potrebo po tem, da Komisija sproži postopke zaradi morebitnih kršitev prava Skupnosti.

6.1

Ker se je treba v skladu s Pogodbo o predlagani direktivi posvetovati z ECB, bi bilo treba v predlagano direktivo dodati navedbo v skladu s členom 253 Pogodbe.

6.2

Predlagana direktiva prispeva k večji jasnosti Bančne direktive (71) s sklicevanjem na opredelitev glasovalnih pravic, določeno v Direktivi 2004/109/ES (72). Čeprav je ta predlagana sprememba dobrodošla, bi bilo treba to opredelitev dosledno uporabljati v celotni Bančni direktivi, kakor je podrobneje navedeno v prilogi.

6.3

Pojem „predlagani pridobitelj“ (73) bi se lahko dodal na seznam pojmov, opredeljenih v Bančni direktivi (74). Poleg tega „predlagani pridobitelj“ po predlagani direktivi vključuje „vsako fizično ali pravno osebo“ ali „takšne osebe, ki delujejo usklajeno“. Ker se po predlogu slednji koncept prvič uvaja v Bančno direktivo, bi bilo treba podrobneje preučiti primere, ki jih zajema, pa tudi posledice za zadevne (pravne in fizične) osebe, na primer v zvezi z obveznostjo obvestitve. Ti vidiki bi lahko bili pojasnjeni v izvedbenih ukrepih.

6.4

Glede podaljšanega ocenjevalnega obdobja, določenega v predlagani direktivi (75), ECB meni, da bi se moralo uporabljati za vse predlagane pridobitelje iz tretjih držav (pravne in fizične osebe), ne glede na to, ali so regulirani ali ne.

6.5

Glede na to, da predlagana direktiva vpliva na različne dele finančnega sektorja in bo zahtevala spremembe pravnih predpisov in prilagoditve praks nacionalnih nadzornih organov, bi bilo morda upravičeno daljše obdobje za prenos predlagane direktive (najmanj dvanajst mesecev), pa tudi klavzula o pregledu. Morda bi bilo koristno razmisliti o prehodnem obdobju, zlasti če predlagana direktiva, ko bo sprejeta, ne bo prenesena enako hitro v vseh državah članicah, kar bi lahko na primer sprožilo vprašanja v zvezi z njeno uporabljivostjo v čezmejnih primerih, ki terjajo posvetovanje z drugimi pristojnimi organi.