z dne 23. oktobra 2008
o spremembah Smernice ECB/2000/7 o instrumentih monetarne politike in postopkih Eurosistema
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ter zlasti prve alinee člena 105(2),
ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 12.1 in člena 14.3 v povezavi s prvo alineo člena 3.1, členom 18.2 in prvim odstavkom člena 20,
NCB bodo poslale ECB podrobnosti glede besedil in sredstev, s katerimi se nameravajo uskladiti s to smernico najkasneje do 30. novembra 2008.
Ta smernica začne veljati 1. novembra 2008. Člen 1 se uporablja od 1. februarja 2009.
Ta smernica je naslovljena na NCB sodelujočih držav članic.
PRILOGA I
Priloga I k Smernici ECB/2000/7 se spremeni, kot sledi:
|
1.
|
V kazalu se vstavi naslov poglavja 6.7 „Sprejetje finančnega premoženja za zavarovanje terjatev v drugih valutah ob nepredvidljivih dogodkih“.
|
|
2.
|
Oddelek 1.3.1 se spremeni, kot sledi:
|
(a)
|
V prvem odstavku se četrti stavek v opombi 5 nadomesti z naslednjim:
„Hitre avkcije se navadno izvedejo v časovnem okviru 90 minut.“
|
|
(b)
|
Zadnji stavek prve alinee v prvem odstavku se nadomesti z naslednjim:
„Operacije glavnega refinanciranja igrajo osrednjo vlogo pri uresničevanju ciljev operacij odprtega trga Eurosistema.“.
|
|
|
3.
|
V oddelku 2.2 se prva dva stavka v četrtem odstavku nadomestita z naslednjim:
„Pri hitrih avkcijah in dvostranskih operacijah nacionalne centralne banke sklepajo posle z nasprotnimi strankami, ki so vključene v krog njihovih nasprotnih strank za fino uravnavanje. Hitre avkcije in dvostranske operacije se lahko izvajajo tudi s širšim krogom nasprotnih strank.“
|
|
4.
|
Naslov oddelka 2.4 se nadomesti z naslednjim:
|
|
5.
|
V oddelku 3.1.2 se črta zadnji stavek prvega odstavka.
|
|
6.
|
V oddelku 3.1.3 se črta drugi stavek prvega odstavka.
|
|
7.
|
Oddelek 4.1 se spremeni, kot sledi:
|
(a)
|
Pod naslovom „Pogoji dostopa“ se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:
„Do odprte ponudbe mejnega posojila imajo dostop institucije, ki izpolnjujejo splošna merila primernosti za nasprotne stranke, določena v oddelku 2.1. Dostop do mejnega posojila je mogoč prek nacionalne centralne banke v državi članici, v kateri je institucija ustanovljena. Dostop do odprte ponudbe mejnega posojila je mogoč samo ob dnevih, ko je TARGET2 (1) odprt za poslovanje (2). V dnevih, ko določen sistem poravnave vrednostnih papirjev (SPVP) ni odprt za poslovanje, je dostop do odprte ponudbe mejnega posojila dovoljen na podlagi primernega finančnega premoženja, ki je bilo že vnaprej deponirano pri nacionalni centralni banki.
|
|
(b)
|
Pod naslovom „Pogoji dostopa“ se opomba 4 iz tretjega odstavka nadomesti z naslednjim:
|
„(4)
|
Dnevi, ko je sistem TARGET2 zaprt, so objavljeni na spletni strani ECB (www.ecb.europa.eu), kakor tudi na spletnih straneh Eurosistema (glej Prilogo 5).“
|
|
|
(c)
|
Pod naslovom „Pogoji dostopa“ se črta opomba 5 iz tretjega odstavka.
|
|
|
8.
|
V oddelku 4.2 pod naslovom „Pogoji dostopa“ se črta opomba 12 iz drugega odstavka.
|
|
9.
|
V oddelku 5.1.3 se zadnji stavek v drugem odstavku nadomesti z naslednjim:
„Pri hitri avkciji, ki ni javno najavljena vnaprej, nacionalne centralne banke neposredno stopijo v stik z izbranimi nasprotnimi strankami. Pri hitri avkciji, ki je javno najavljena, pa imajo nacionalne centralne banke možnost, da neposredno stopijo v stik z izbranimi nasprotnimi strankami.“
|
|
10.
|
V oddelku 5.5.5 se črta opomba 12 iz prvega odstavka.
|
|
11.
|
Drugi odstavek v oddelku 6.2 se nadomesti z naslednjim:
„Eurosistem daje pojasnila nasprotnim strankam glede primernosti finančnega premoženja za zavarovanje terjatev Eurosistema samo, če je bilo izdano tržno finančno premoženje ali obstoječe netržno finančno premoženje predloženo Eurosistemu kot zavarovanje. Pojasnil pred izdajo tako ni mogoče dobiti.“
|
|
12.
|
Oddelek 6.2.1 pod naslovom „Vrsta finančnega premoženja“ se spremeni, kot sledi:
|
(a)
|
Pod točko (a) v prvem odstavku se za besedami „brezpogojen znesek glavnice“ vstavi naslednja opomba 5:
|
„(5)
|
Obveznice z nakupnim bonom ali z drugo podobno pravico niso primerne.“
|
|
|
(b)
|
Četrti odstavek se nadomesti z naslednjim:
„Finančno premoženje, ki ustvarja denarni tok in s katerim so zavarovani kolateralizirani vrednostni papirji, mora izpolnjevati naslednje zahteve:
|
(a)
|
pridobitev takšnega premoženja mora urejati zakonodaja države članice EU;
|
|
(b)
|
subjekt za posebne namene pri listinjenju ga mora pridobiti od originatorja ali posrednika na način, ki ga Eurosistem šteje za „pravo prodajo“, izvršljivo proti tretjim osebam, in mora biti zunaj dosega originatorja in njegovih upnikov, tudi v primeru originatorjeve insolventnosti;
|
|
(c)
|
ne sme vsebovati, v celoti ali delno, dejansko ali potencialno, kreditnih zapisov ali podobnih terjatev, ki bi izhajale iz prenosa kreditnega tveganja z izvedenimi kreditnimi finančnimi instrumenti.“
|
|
|
(c)
|
Peti odstavek se nadomesti z naslednjim:
„Finančno premoženje je primerno, če znotraj strukturirane izdaje tranša (ali podtranša) ni podrejena drugim tranšam iste izdaje. Tranša (ali podtranša) šteje kot nepodrejena drugim tranšam (ali podtranšam) iste izdaje, če – v skladu z vrstnim redom poplačila, ki se uporabi po dostavi obvestila o izvršbi, kot je določen v prospektu – nobena druga tranša (ali podtranša) nima prednosti pred to tranšo (ali podtranšo) glede prejema plačila (glavnice in obresti), s čimer takšna tranša (ali podtranša) zadnja utrpi škodo med različnimi tranšami ali podtranšami znotraj strukturirane izdaje.“
|
|
|
13.
|
V oddelku 6.2.1 se pod naslovom „Kraj izdaje“ prvi stavek opombe 7 nadomesti z naslednjim:
„Da bi bili primerni, morajo biti mednarodni dolžniški vrednostni papirji v globalni prinosniški obliki, izdani prek MRVP Euroclear Bank (Belgija) in Clearstream Banking Luxembourg, od 1. januarja 2007 dalje izdani v obliki novih svetovnih zadolžnic (New Global Notes, NGN) in morajo biti deponirani pri skupnem varuhu (Common Safekeeper, CSK), ki je MRVP ali, kjer je to primerno, CRVP, ki izpolnjuje minimalne standarde, določene s strani ECB.“
|
|
14.
|
Oddelk 6.2.2 pod naslovom „Bančna posojila“ se spremeni, kot sledi:
|
(a)
|
V prvem odstavku se zadnji stavek prvega odstavka prve alinee nadomesti z naslednjim:
„Pri bančnih posojilih pravica iz naslova plačil glavnice oziroma obresti ne sme biti podrejena pravici imetnika drugih bančnih posojil (ali drugih tranš ali podtranš v istem sindiciranem posojilu) ali dolžniških instrumentov istega izdajatelja.“
|
|
(b)
|
V drugem odstavku prve alinee iz prvega odstavka se za drugim stavkom vstavi naslednji stavek:
„Poleg tega so primerna tudi bančna posojila z obrestno mero, vezano na stopnjo inflacije.“
|
|
(c)
|
V peti alinei prvega odstavka se črta opomba 20.
|
|
|
15.
|
Oddelek 6.2.3 pod naslovom „Pravila glede uporabe primernega finančnega premoženja“ se spremeni, kot sledi:
|
(a)
|
Točke (i) do (iii) iz tretjega odstavka se zamenjajo z naslednjim:
|
„(i)
|
nasprotna stranka ima neposredno ali posredno prek enega ali več drugih podjetij v lasti 20 % ali več kapitala izdajatelja/dolžnika/garanta; ali
|
|
(ii)
|
izdajatelj/dolžnik/garant ima neposredno ali posredno prek enega ali več drugih podjetij v lasti 20 % ali več kapitala nasprotne stranke; ali
|
|
(iii)
|
tretja oseba ima v lasti več kot 20 % kapitala nasprotne stranke in več kot 20 % kapitala izdajatelja/dolžnika/garanta, in sicer bodisi neposredno ali posredno prek enega ali več podjetij.“
|
|
|
(b)
|
Četrti in peti odstavek se nadomestita z naslednjim:
„Zgornja določba o tesnih povezavah ne velja za: (a) tesne povezave med nasprotno stranko in državnimi institucijami držav EGP ali v primeru, kjer jamstvo za dolžniški instrument zagotavlja oseba javnega prava, upravičena do odmerjanja davkov; (b) krite bančne obveznice, ki so izdane v skladu z merili, določenimi v členu 22(4) Direktive UCITS; ali (c) primere, kjer dolžniške instrumente ščitijo posebna pravna varovala, primerljiva s tistimi pod točko (b), kot je to v primeru netržnih hipotekarnih dolžniških instrumentov (RMBD), ki niso vrednostni papirji.
Poleg tega nasprotna stranka kot zavarovanje ne sme predložiti nobenega kolateraliziranega vrednostnega papirja, pri katerem nasprotna stranka (ali katera koli tretja oseba, s katero ima tesne povezave) kolateraliziranemu vrednostnemu papirju zagotavlja valutno zaščito, s tem da je sklenila transakcijo valutne zaščite z izdajateljem, ali zagotavlja likvidnostno podporo za 20 % ali več zneska kolateraliziranega vrednostnega papirja.“
|
|
(c)
|
Tabela 4 z naslovom „Primerno finančno premoženje za operacije denarne politike Eurosistema se posodobi, kot sledi:
|
—
|
v stolpcu meril primernosti se besedilo „Predpisi, ki urejajo bančna posojila“ nadomestijo z besedilom „Veljavna zakonodaja“,
|
|
—
|
v deseti vrstici stolpca tržnega finančnega premoženja se besedilo „Se ne uporablja“ nadomesti z besedilom Pri kolateraliziranih vrednostnih papirjih mora pridobitev osnovnega finančnega premoženja urejati zakonodaja države članice EU.“
|
|
|
|
16.
|
Oddelek 6.3.1 se spremeni, kot sledi:
|
(a)
|
Kot četrti odstavek se vstavi naslednje:
„Ko gre za zunanje bonitetne institucije, mora ocena temeljiti na javni bonitetni oceni. Eurosistem si pridržuje pravico, da lahko zahteva kakršna koli pojasnila, ki se mu zdijo potrebna. Pri kolateraliziranih vrednostnih papirjih morajo biti bonitetne ocene pojasnjene v javno dostopnem bonitetnem poročilu, in sicer v obliki podrobnega poročila pred prodajo ali poročila o novi izdaji, ki mora med drugim vsebovati celovito analizo strukturnih in pravnih vidikov, podrobno oceno sklada finančnega premoženja, analizo udeležencev v transakciji ter analizo vseh drugih relevantnih posebnosti transakcije. Poleg tega morajo zunanje bonitetne institucije za kolateralizirane vrednostne papirje objavljati redna nadzorna poročila, in sicer vsaj četrtletno (3). Ta poročila morajo vsebovati vsaj najnovejše ključne podatke o transakciji (npr. sestavo sklada finančnega premoženja, udeležence v transakciji, kapitalsko strukturo) ter podatke o uspešnosti.
|
|
(b)
|
V petem odstavku se opomba 26 nadomesti z naslednjim:
„‚Single A‘ pomeni najnižjo dolgoročno bonitetno oceno ‚A-‘, ki jo dodelita Fitch ali Standard & Poor’s, ‚A3‘, ki jo dodeli Moody’s, oziroma ‚AL‘, ki jo dodeli DBRS.“
|
|
(c)
|
Šesti in sedmi odstavek se nadomestita z naslednjim:
„Eurosistem si pridržuje pravico, da na podlagi informacij, ki so zanj relevantne, ugotovi, ali izdaja, izdajatelj, dolžnik ali garant izpolnjujejo njegove zahteve glede visokih bonitetnih standardov, na podlagi tega pa lahko finančno premoženje tudi zavrne, omeji njegovo uporabo ali uveljavi dodaten odbitek, če je to potrebno za zagotovitev zadostne zaščite Eurosistema pred tveganjem v skladu s členom 18.1 Statuta ESCB. Takšne ukrepe je mogoče uporabiti tudi pri določenih nasprotnih strankah, zlasti če se zdi kreditna kakovost nasprotne stranke povezana s kreditno kakovostjo finančnega premoženja, ki ga je kot zavarovanje predložila ta nasprotna stranka. Če taka zavrnitev temelji na informacijah o skrbnem in varnem poslovanju, se morajo informacije, ki so jih posredovale nasprotne stranke ali nadzorniki, uporabljati zgolj v obsegu, ki je ustrezen in potreben za izvajanje nalog Eurosistema pri vodenju denarne politike.
Finančno premoženje je lahko izključeno z liste primernega finančnega premoženja za zavarovanje terjatev, če so ga izdali ali zanj jamčijo subjekti, za katere velja zamrznitev sredstev oziroma drugi ukrepi o omejitvi uporabe njihovih sredstev, ki jih je naložila Evropska skupnost ali država članica v skladu s členom 60(2) Pogodbe, ali pa je v zvezi s temi subjekti Svet ECB izdal sklep o začasni prepovedi ali izključitvi njihovega dostopa do operacij odprtega trga ali odprtih ponudb Eurosistema.“
|
|
|
17.
|
V oddelku 6.3.4 pod naslovom „Zunanje bonitetne institucije“ se prvi stavek druge alinee v prvem odstavku nadomesti z naslednjim:
„zunanja bonitetna institucija mora izpolnjevati operativna merila in zagotoviti ustrezno pokritost, da bi zagotovili učinkovito izvajanje bonitetnega okvira Eurosistema.“
|
|
18.
|
Oddelek 6.4.1 se spremeni, kot sledi:
|
(a)
|
Zadnji stavek v drugem odstavku se nadomesti z naslednjim:
„Ukrepi za obvladovanje tveganj so okvirno usklajeni v celotnem euroobmočju (4) in morajo povsod v euroobmočju zagotoviti dosledne, pregledne in enakopravne pogoje za katero koli vrsto primernega finančnega premoženja za zavarovanje terjatev.
|
|
(b)
|
Doda se naslednji odstavek:
„Eurosistem si pridržuje pravico, da uporabi dodatne ukrepe za obvladovanje tveganj, če je to potrebno za zagotovitev zadostne zaščite Eurosistema pred tveganjem v skladu s členom 18.1 Statuta ESCB. Takšne ukrepe, ki morajo biti uporabljeni dosledno, pregledno in enakopravno, je mogoče uporabiti tudi na ravni posameznih nasprotnih strank, če je to potrebno za zagotovitev takšne zaščite.“
|
|
(c)
|
Okvir 7 z naslovom „Ukrepi za obvladovanje tveganj“ se nadomesti z naslednjim:
„Okvir 7
Ukrepi za obvladovanje tveganj
Eurosistem uporablja naslednje ukrepe za obvladovanje tveganj:
|
—
|
Odbitki pri vrednotenju
Eurosistem pri vrednotenju finančnega premoženja za zavarovanje terjatev uporablja ‚odbitke pri vrednotenju‘. To pomeni, da se vrednost finančnega premoženja za zavarovanje terjatev izračuna kot tržna vrednost finančnega premoženja minus določen odstotek (odbitek).
|
|
—
|
Gibljivo kritje (dnevno vrednotenje po tržnih cenah)
Eurosistem zahteva, da finančno premoženje, ki se uporablja za zavarovanje terjatev pri povratnih transakcijah za povečevanje likvidnosti, v času vzdržuje svojo tržno vrednost po odbitku. Če redno merjena vrednost finančnega premoženja za zavarovanje terjatev pade pod določeno raven, nacionalne centralne banke zahtevajo od nasprotnih strank, da te zagotovijo dodatno finančno premoženje ali denarna sredstva (tj. sprožijo poziv h kritju). Podobno, če ob vrednotenju vrednost finančnega premoženja za zavarovanje terjatev preseže določeno raven, lahko nasprotne stranke umaknejo presežno finančno premoženje ali denarna sredstva. (Izračuni, ki se nanašajo na izvedbo pozivov h kritju, so predstavljeni v okvirju 8.)
|
Eurosistem lahko kadar koli uporabi tudi sledeče ukrepe za obvladovanje tveganj, če je to potrebno za zagotovitev zadostne zaščite Eurosistema pred tveganjem v skladu s členom 18.1 Statuta ESCB:
|
—
|
Začetno kritje
Eurosistem lahko uporabi začetno kritje pri povratnih transakcijah za povečevanje likvidnosti. To bi pomenilo, da bi morale nasprotne stranke priskrbeti finančno premoženje za zavarovanje terjatev v vrednosti, ki je najmanj enaka likvidnosti, ki jo zagotovi Eurosistem, povečani za vrednost začetnega kritja.
|
|
—
|
Omejitve v zvezi z izdajatelji/dolžniki ali garanti
Eurosistem lahko uporabi omejitve pri izpostavljenosti do izdajateljev/dolžnikov ali garantov. Takšne omejitve je mogoče uporabiti tudi pri določenih nasprotnih strankah, zlasti če se zdi kreditna kakovost nasprotne stranke povezana s kreditno kakovostjo finančnega premoženja, ki ga je kot zavarovanje predložila ta nasprotna stranka.
|
|
—
|
Dodatne garancije
Eurosistem lahko pogojuje sprejem določenega finančnega premoženja z dodatnimi jamstvi s strani finančno trdnih subjektov.
|
|
—
|
Izločitev
Eurosistem lahko določeno finančno premoženje izloči iz uporabe pri svojih operacijah denarne politike. Takšno izločitev je mogoče uporabiti tudi pri določenih nasprotnih strankah, zlasti če se zdi kreditna kakovost nasprotne stranke povezana s kreditno kakovostjo finančnega premoženja, ki ga je kot zavarovanje predložila ta nasprotna stranka.
|
Finančno premoženje je lahko izključeno z liste primernega finančnega premoženja za zavarovanje terjatev, če so ga izdali ali zanj jamčijo subjekti, za katere velja zamrznitev sredstev oziroma drugi ukrepi o omejitvi uporabe njihovih sredstev, ki jih je naložila Evropska skupnost ali država članica v skladu s členom 60(2) Pogodbe, ali pa je v zvezi s temi subjekti Svet ECB izdal sklep o začasni prepovedi ali izključitvi njihovega dostopa do operacij odprtega trga ali odprtih ponudb Eurosistema.“
|
|
|
19.
|
Oddelek 6.4.2 se spremeni, kot sledi:
|
(a)
|
Prvi stavek prve alinee v prvem odstavku se nadomesti z naslednjim:
„Primerno tržno finančno premoženje se na podlagi klasifikacije izdajatelja in vrste finančnega premoženja uvrsti v eno izmed petih likvidnostnih kategorij.“
|
|
(b)
|
Tretji stavek druge alinee v prvem odstavku se nadomesti z naslednjim:
„Višina odbitka pri vrednotenju, ki se uporablja pri dolžniških instrumentih v kategorijah od I do IV, je odvisna od preostale zapadlosti in strukture kupona dolžniškega instrumenta, kot je za primerne tržne dolžniške instrumente s fiksnim kuponom in brez kupona opisano v tabeli 7 (5).
|
|
(c)
|
V prvem odstavku se vstavita naslednji tretja in četrta alinea:
|
„—
|
Za posamezne dolžniške instrumente v kategoriji V se uporablja enoten odbitek pri vrednotenju v višini 12 % ne glede na zapadlost ali strukturo kupona.
|
|
—
|
Za posamezne dolžniške instrumente v kategoriji V, ki so teoretično vrednoteni v skladu z oddelkom 6.5, se uporablja dodaten odbitek pri vrednotenju. Ta odbitek se neposredno uporablja na ravni teoretičnega vrednotenja posameznega dolžniškega instrumenta v obliki zmanjšanja vrednosti za 5 %.“
|
|
|
(d)
|
Tabela 6 se nadomesti z naslednjim:
„TABELA 6
Likvidnostne kategorije za tržno finančno premoženje (6)
|
Kategorija I
|
Kategorija II
|
Kategorija III
|
Kategorija IV
|
Kategorija V
|
|
Dolžniški instrumenti enot centralne ravni države
|
Dolžniški instrumenti enot lokalne in regionalne ravni države
|
Navadne krite bančne obveznice
|
Dolžniški instrumenti kreditnih institucij (nezavarovani)
|
Kolateralizirani vrednostni papirji
|
|
Dolžniški instrumenti, ki jih izdajo centralne banke (7)
|
Jumbo krite bančne obveznice (8)
Agencijski dolžniški instrumenti (9)
Nadnacionalni dolžniški instrumenti
|
Dolžniški instrumenti, ki jih izdajo podjetja in drugi izdajatelji (9)
|
|
|
|
|
(e)
|
Tretja, četrta in peta alinea se nadomestijo z naslednjim:
|
„—
|
Odbitki pri vrednotenju, ki se uporabljajo za vse tržne dolžniške instrumente z obratno spremenljivo donosnostjo v kategorijah od I do IV, so enaki in so opisani v tabeli 8.
|
|
—
|
Odbitek pri vrednotenju, ki se uporablja pri tržnih dolžniških instrumentih z variabilnim kuponom v kategorijah od I do IV (10), je enak odbitku, ki se uporablja pri instrumentih s fiksnim kuponom z zapadlostjo od nič do enega leta v likvidnostni kategoriji, kateri pripada instrument.
|
|
—
|
Ukrepi za obvladovanje tveganj, ki se uporabljajo pri tržnih dolžniških instrumentih z več kot eno vrsto kuponskih plačil v kategorijah od I do IV, so odvisni zgolj od kuponskih plačil v času do zapadlosti instrumenta. Odbitek pri vrednotenju, ki se uporabi pri takšnem instrumentu, je enak najvišjemu možnemu odbitku za dolžniške instrumente z enako preostalo zapadlostjo, pri čemer se upoštevajo vse vrste kuponskih plačil v času do zapadlosti instrumenta.
|
|
|
(f)
|
Tabela 7 se nadomesti z naslednjim:
„TABELA 7
Stopnja odbitkov pri vrednotenju, ki velja za primerno tržno finančno premoženje
|
(v odstotkih)
|
|
|
Likvidnostna kategorija
|
|
Preostala
|
Kategorija I
|
Kategorija II
|
Kategorija III
|
Kategorija IV
|
Kategorija V
|
|
zapadlost (leta)
|
fiksen kupon
|
brezkuponski instrument
|
fiksen kupon
|
brezkuponski instrument
|
fiksen kupon
|
brezkuponski instrument
|
fiksen kupon
|
brezkuponski instrument
|
|
|
0–1
|
0,5
|
0,5
|
1
|
1
|
1,5
|
1,5
|
6,5
|
6,5
|
12 (11)
|
|
1–3
|
1,5
|
1,5
|
2,5
|
2,5
|
3
|
3
|
8
|
8
|
|
3–5
|
2,5
|
3
|
3,5
|
4
|
4,5
|
5
|
9,5
|
10
|
|
5–7
|
3
|
3,5
|
4,5
|
5
|
5,5
|
6
|
10,5
|
11
|
|
7–10
|
4
|
4,5
|
5,5
|
6,5
|
6,5
|
8
|
11,5
|
13
|
|
> 10
|
5,5
|
8,5
|
7,5
|
12
|
9
|
15
|
14
|
20
|
|
|
(g)
|
Naslov tabele 8 se nadomesti z naslednjim:
|
|
|
20.
|
V oddelku 6.4.3 se pod naslovom „Bančna posojila“ na koncu prve alinee vstavi naslednja opomba:
|
„(*)
|
Odbitki pri vrednotenju, ki se uporabljajo pri bančnih posojilih s plačilom obresti po fiksni obrestni meri, se uporabljajo tudi pri bančnih posojilih, kjer je plačilo obresti vezano na stopnjo inflacije.“
|
|
|
21.
|
Vstavi se naslednji oddelek 6.7:
„6.7. Sprejetje finančnega premoženja za zavarovanje terjatev v drugih valutah ob nepredvidljivih dogodkih
V nekaterih okoliščinah se lahko Svet ECB odloči, da bo kot primerno finančno premoženje za zavarovanje terjatev sprejel tudi nekatere tržne dolžniške instrumente, ki jih je v svoji valuti izdala enota centralne ravni države ene izmed držav skupine G-10 zunaj euroobmočja. Ob sprejetju takšne odločitve bodo pojasnjena veljavna merila, nasprotne stranke pa morajo biti obveščene o postopkih, ki se uporabljajo pri izbiri in mobilizaciji tujega finančnega premoženja, vključno z viri in načeli vrednotenja, ukrepi za obvladovanje tveganj in postopki poravnave.
Ne glede na določbe iz oddelka 6.2.1 je lahko takšno finančno premoženje deponirano/registrirano (izdano), hranjeno in poravnano zunaj EGP in, kot že omenjeno, je lahko denominirano v valutah, ki niso euro. Če nasprotna stranka uporabi takšno finančno premoženje, mora le-to biti v njeni lasti.
Nasprotna stranka, ki je podružnica kreditne institucije zunaj EGP ali Švice, takšnega finančnega premoženja ne more uporabiti kot zavarovanje.“
|
|
22.
|
Oddelek 7.2 se spremeni, kot sledi:
|
(a)
|
Drugi odstavek se nadomesti z naslednjim:
„Institucije bodo avtomatično izvzete iz sistema obveznih rezerv od začetka obdobja izpolnjevanja rezerv, v katerem jim je bilo odvzeto dovoljenje za poslovanje oziroma so to dovoljenje vrnile, ali v katerem se je pravosodna ali katera koli druga pristojna oblast sodelujoče države članice odločila sprožiti postopek likvidacije nad zadevno institucijo. V skladu z Uredbo (ES) št. 2531/98 in Uredbo (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9) lahko ECB iz sistema obveznih rezerv Eurosistema izvzame tudi druge institucije na nediskriminatorni osnovi, če zanje veljajo ukrepi reorganizacije, zamrznitev sredstev oziroma drugi ukrepi, ki jih je naložila Evropska skupnost ali država članica v skladu s členom 60(2) Pogodbe o omejitvi uporabe njihovih sredstev, ali je v zvezi z njimi Svet ECB izdal sklep o začasni prepovedi ali izključitvi njihovega dostopa do operacij odprtega trga ali odprtih ponudb Eurosistema, ali če cilji sistema obveznih rezerv ne bi bili doseženi z vključitvijo teh institucij v sistem obveznih rezerv. Če sklep o tovrstnih izjemah temelji na namenu sistema obveznih rezerv v Eurosistemu, ECB upošteva eno ali več naslednjih meril:
|
—
|
institucija ima dovoljenje, da opravlja samo funkcije posebnega namena,
|
|
—
|
institucija ima prepoved izvajanja aktivnih bančnih funkcij v konkurenci z drugimi kreditnimi institucijami in/ali
|
|
—
|
institucija je zakonsko obvezana, da uporablja vse svoje depozite za namene, povezane z regionalno in/ali mednarodno razvojno pomočjo.“
|
|
|
(b)
|
Drugi stavek tretjega odstavka se nadomesti z naslednjim:
„ECB javno objavlja tudi seznam vseh institucij, ki so izvzete iz tega sistema zaradi drugih razlogov in ne zaradi ukrepov reorganizacije ali zamrznitve sredstev oziroma drugih ukrepov, ki jih je naložila Evropska skupnost ali država članica v skladu s členom 60(2) Pogodbe o omejitvi uporabe njihovih sredstev, ali je v zvezi z njimi Svet ECB izdal sklep o začasni prepovedi ali izključitvi njihovega dostopa do operacij odprtega trga ali odprtih ponudb Eurosistema (12).
|
|
|
23.
|
Oddelek 7.3 se spremeni, kot sledi:
|
(a)
|
Pod naslovom „Osnova za rezerve in stopnje obveznih rezerv“ se prvi stavek četrtega odstavka nadomesti z naslednjim:
„Obveznosti do drugih institucij, uvrščenih na seznam institucij, ki so obvezniki obveznih rezerv Eurosistema, in obveznosti do ECB in sodelujočih nacionalnih centralnih bank niso vključene v osnovo za rezerve.“
|
|
(b)
|
Pod naslovom „Osnova za rezerve in stopnje obveznih rezerv“ se tretji in četrti stavek petega odstavka nadomestita z naslednjim:
„Ta stopnja rezerv je določena v Uredbi (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9). ECB je določila ničelno stopnjo obveznih rezerv na naslednje pasivne postavke: ‚vloge z dogovorjeno zapadlostjo nad dvema letoma‘, ‚vloge na odpoklic z odpovednim rokom nad dvema letoma‘, ‚repo posli‘ in ‚dolžniški vrednostni papirji z originalno zapadlostjo nad dvema letoma‘ (glej okvir 9).“
|
|
(c)
|
Okvir 9 z naslovom „Osnova za rezerve in stopnje obveznih rezerv“ se nadomesti z naslednjim:
„OKVIR 9
Osnova za rezerve in stopnje obveznih rezerv
A. Obveznosti, ki so vključene v osnovo za rezerve in za katere se uporablja pozitivna stopnja rezerv
Vloge (13)
|
—
|
Vloge z dogovorjeno zapadlostjo do vključno dveh let
|
|
—
|
Vloge na odpoklic z odpovednim rokom do vključno dveh let
|
Izdani dolžniški vrednostni papirji
|
—
|
Dolžniški vrednostni papirji z originalno zapadlostjo do vključno dveh let
|
B. Obveznosti, ki so vključene v osnovo za rezerve in za katere se uporablja stopnja rezerv, enaka nič
Vloge (13)
|
—
|
Vloge z dogovorjeno zapadlostjo nad dvema letoma
|
|
—
|
Vloge na odpoklic z odpovednim rokom nad dvema letoma
|
Izdani dolžniški vrednostni papirji
|
—
|
Dolžniški vrednostni papirji z originalno zapadlostjo nad dvema letoma
|
C. Obveznosti, ki so izključene iz osnove za rezerve
|
—
|
Obveznosti do drugih institucij, ki so obvezniki v sistemu obveznih rezerv Eurosistema
|
|
—
|
Obveznosti do ECB in sodelujočih nacionalnih centralnih bank
|
|
|
|
24.
|
Priloga 1 k Prilogi I se spremeni, kot sledi:
|
(a)
|
Pri primeru št. 6 se prva vrstica tabele I nadomesti z naslednjim:
|
„Finančno premoženje A
|
Jumbo krite bančne obveznice
|
30.8.2008
|
fiksen
|
6 mesecev
|
4 leta
|
3,50 %“
|
|
|
(b)
|
V primeru št. 6 pod naslovom „Sistem označevanja finančnega premoženja za zavarovanje terjatev“ se drugi in tretji stavek točke 1 v prvem odstavku nadomestita z naslednjim:
„Finančno premoženje A je Jumbo krita bančna obveznica, ki dospe v plačilo 30. avgusta 2008 in ima kupon s fiksnim donosom. Torej ima preostalo zapadlost štirih let, kar pomeni odbitek pri vrednotenju v višini 3,5 %.“
|
|
|
25.
|
Priloga 2 k Prilogi I se spremeni, kot sledi:
|
(a)
|
Vstavi se naslednja opredelitev „Kolateraliziran vrednostni papir“:
„Kolateraliziran vrednostni papir: dolžniški instrument, zavarovan s skladom namenskih finančnih naložb (fiksnih ali revolving), ki se pretvorijo v denar v končnem časovnem obdobju. Poleg tega lahko obstajajo pravice ali druge naložbe, ki zagotavljajo servisiranje ali pravočasno razdelitev donosov imetnikom tega vrednostnega papirja. Na splošno kolateralizirane vrednostne papirje izdajajo posebej za to oblikovani investicijski subjekti, ki so pridobili sklad finančnih naložb od izdajatelja ali prodajalca. Donosi kolateraliziranih vrednostnih papirjev so zato odvisni predvsem od denarnih tokov, ki jih ustvarjajo naložbe v skladu, in od drugih pravic, katerih namen je zagotoviti pravočasno izplačilo, kot so npr. likvidnostna posojila, garancije ali drugi instrumenti, ki so na splošno znani kot sredstva za izboljšanje bonitete.“
|
|
(b)
|
Opredelitev „Korespondenčni centralnobančni model“ se nadomesti z naslednjim:
„Korespondenčni centralnobančni model (CCBM): mehanizem, ki ga je vzpostavil Eurosistem z namenom, da se nasprotnim strankam omogoči uporaba finančnega premoženja za zavarovanje terjatev preko meje. V CCBM nacionalne centralne banke druga za drugo delujejo kot skrbnice. To pomeni, da vsaka nacionalna centralna banka v okviru upravljanja z vrednostnimi papirji vodi račun vrednostnih papirjev za vsako od ostalih nacionalnih centralnih bank in za ECB. V CCBM lahko sodelujejo tudi nasprotne stranke nekaterih nacionalnih centralnih bank, ki niso članice Eurosistema.“
|
|
(c)
|
Vstavi se naslednja opredelitev „Transakcija valutne zaščite“:
„Transakcija valutne zaščite: sporazum med izdajateljem in nasprotno stranko, po katerem se del valutnega tveganja, ki nastane zaradi prejema denarnih tokov v neeurski valuti, odpravi z zamenjavo denarnih tokov za plačila v eurih, ki jih bo izvedla nasprotna stranka, vključno z morebitno garancijo s strani nasprotne stranke za ta plačila.“
|
|
(d)
|
Opredelitev „Konec dneva“ se nadomesti z naslednjim:
„Konec dneva: ura v delovnem dnevu po zaprtju sistema TARGET2 za poslovanje, ko se za ta dan zaključijo plačila, poslana v obdelavo v sistem TARGET2.“
|
|
(e)
|
Opredelitev „Hitra avkcija“ se nadomesti z naslednjim:
„Hitra avkcija: avkcijski postopek,: ki ga uporablja Eurosistem za operacije finega uravnavanja, ko je zaželen hiter učinek operacije na likvidnostne razmere na trgu. Hitre avkcije se navadno izvedejo v časovnem okviru 90 minut in navadno z omejenim krogom nasprotnih strank.“
|
|
(f)
|
Opredelitev „Sistem BPRČ (bruto poravnava v realnem času)“ se nadomesti z naslednjim:
„Sistem BPRČ (bruto poravnava v realnem času): poravnalni sistem, v katerem se obdelava in poravnava izvedeta na osnovi posameznih nalogov brez pobota nepretrgano v realnem času. Glej tudi sistem TARGET2.“
|
|
(g)
|
Opredelitev „Sistem TARGET (transevropski sistem bruto poravnave v realnem času)“ se nadomesti z naslednjim:
„Sistem TARGET (transevropski sistem bruto poravnave v realnem času): predhodnik sistema TARGET2, ki je deloval v decentralizirani strukturi, ki je povezovala nacionalne sisteme BPRČ in plačilni mehanizem ECB. Sistem TARGET je bil po migracijskem urniku, opredeljenem v členu 13 smernice ECB/2007/2, nadomeščen s sistemom TARGET2.“
|
|
(h)
|
Vstavi se naslednja opredelitev „Zmanjšanje vrednosti“:
„Zmanjšanje vrednosti: ukrep za obvladovanje tveganj, ki se uporablja pri finančnem premoženju za zavarovanje terjatev iz povratnih transakcij, pri čemer centralna banka izvede zmanjšanje teoretične vrednosti finančnega premoženja za določen odstotek, preden uporabi odbitek pri vrednotenju
(14).
|
|
|
26.
|
Tabela v prilogi 5 se nadomesti z naslednjim:
„THE EUROSYSTEM WEBSITES
|
Centralna banka
|
Spletna stran
|
|
Evropska centralna banka
|
www.ecb.europa.eu
|
|
Nationale Bank van België/Banque Nationale de Belgique
|
www.nbb.be or www.bnb.be
|
|
Deutsche Bundesbank
|
www.bundesbank.de
|
|
Central Bank and Financial Services Authority of Ireland
|
www.centralbank.ie
|
|
Bank of Greece
|
www.bankofgreece.gr
|
|
Banco de España
|
www.bde.es
|
|
Banque de France
|
www.banque-france.fr
|
|
Banca d’Italia
|
www.bancaditalia.it
|
|
Central Bank of Cyprus
|
www.centralbank.gov.cy
|
|
Banque centrale du Luxembourg
|
www.bcl.lu
|
|
Bank Ċentrali ta' Malta/Central Bank of Malta
|
www.centralbankmalta.org
|
|
De Nederlandsche Bank
|
www.dnb.nl
|
|
Oesterreichische Nationalbank
|
www.oenb.at
|
|
Banco de Portugal
|
www.bportugal.pt
|
|
Banka Slovenije
|
www.bsi.si
|
|
Suomen Pankki
|
www.bof.fi“
|
|
(1) Decentralizirano tehnično infrastrukturo sistema TARGET je z 19. novembrom 2007 zamenjala enotna skupna platforma sistema TARGET2, prek katere so predloženi in obdelani vsi plačilni nalogi in prek katere so plačila prejeta na enak tehnični način. Migracija na sistem TARGET2 je bila organizirana v treh skupinah držav, kar je uporabnikom sistema TARGET omogočilo, da preidejo na TARGET2 v valovih in na različne vnaprej določene datume. Sestava skupin držav je bila naslednja: v 1. skupini (19. novembra 2007) so bili Avstrija, Ciper, Nemčija, Luksemburg, Malta in Slovenija; v 2. skupini (18. februarja 2008) so bile Belgija, Finska, Francija, Irska, Nizozemska, Portugalska in Španija; v 3. skupini (19. maja 2008) pa so bile Grčija, Italija in ECB. Četrti migracijski datum (15. septembra 2008) je bil določen kot rezervni datum v primeru nepredvidljivih dogodkov. Nekatere nesodelujoče nacionalne centralne banke so bile na podlagi ločenega dogovora tudi povezane v sistem TARGET2: Latvija in Litva (v 1. skupini) ter Danska, Estonija in Poljska (v 3. skupini).
(2) Poleg tega je dostop do odprte ponudbe mejnega posojila dovoljen samo, ko so bile zahteve v zvezi z infrastrukturo plačilnega sistema v BPRČ izpolnjene.“
(3) Pri kolateraliziranih vrednostnih papirjih, kjer se glavnice in obresti finančnega premoženja v skladu izplačujejo polletno ali letno, so lahko nadzorna poročila objavljena polletno oziroma letno.“
(4) Zaradi operativnih razlik med državami članicami obstajajo določene razlike glede ukrepov za obvladovanje tveganj. V zvezi s postopki, s katerimi nasprotne stranke nacionalnim centralnim bankam dostavijo finančno premoženje za zavarovanje terjatev (v obliki sklada finančnega premoženja, zastavljenega pri nacionalni centralni banki, ali na podlagi repo pogodb, ki temeljijo na sistemu označevanja finančnega premoženja za vsako transakcijo), lahko pride do manjših razlik pri časovnem razporedu vrednotenja in drugih operativnih značilnostih okvira za obvladovanje tveganj. Poleg tega lahko pri netržnem finančnem premoženju pride do razlik v natančnosti načinov vrednotenja, ki se kažejo v skupni ravni odbitkov (glej oddelek 6.4.3).“
(5) Stopnja odbitkov pri vrednotenju, ki se uporablja pri dolžniških instrumentih s fiksnim kuponom, velja tudi za dolžniške instrumente, katerih kupon je vezan na spremembo v boniteti samega izdajatelja, ali za obveznice, indeksirane na inflacijo.“
(6) Likvidnostno kategorijo na splošno določa klasifikacija izdajatelja. Vendar so ne glede na klasifikacijo izdajatelja vsi kolateralizirani vrednostni papirji vključeni v kategorijo V in vsi dolžniški instrumenti v obliki Jumbo kritih bančnih obveznic v kategorijo II, medtem ko so navadne krite bančne obveznice in drugi dolžniški instrumenti, ki jih izdajo kreditne institucije, vključeni v kategoriji III in IV.“
(7) Dolžniški certifikati, ki jih je izdala ECB, in dolžniški instrumenti, ki so jih nacionalne centralne banke izdale pred uvedbo eura v zadevni državi članici, so uvrščeni v likvidnostno kategorijo I.
(8) Med Jumbo krite bančne obveznice se uvrščajo samo instrumenti z obsegom izdaje vsaj 1 milijarde EUR, za katere vsaj trije vzdrževalci trga redno nudijo nakupne in prodajne kotacije.
(9) V likvidnostno kategorijo II se uvršča samo tržno finančno premoženje, ki so ga izdali izdajatelji, ki jih je ECB klasificirala kot agencije. Tržno finančno premoženje, ki so ga izdale druge agencije, je vključeno v likvidnostno kategorijo III.
(10) Plačilo kupona šteje za plačilo po variabilni obrestni meri, če je kupon vezan na referenčno obrestno mero in če obdobje ponovnega določanja kupona ni daljše od enega leta. Plačilo kupona, pri katerem obdobje ponovnega določanja presega eno leto, šteje za plačilo s fiksno donosnostjo, pri čemer je ustrezna zapadlost, ki se uporablja za določanje odbitka, enaka preostali zapadlosti dolžniškega instrumenta.“
(11) Za posamezne dolžniške instrumente v kategoriji V, ki so teoretično vrednoteni v skladu z oddelkom 6.5, se uporablja dodaten odbitek pri vrednotenju. Ta odbitek se neposredno uporablja na ravni teoretičnega vrednotenja posameznega dolžniškega instrumenta v obliki zmanjšanja vrednosti za 5 %.“
(12) Seznami so na voljo javnosti na spletni strani ECB (www.ecb.europa.eu).“
(13) Uredba (ES) št. 2181/2004 Evropske centralne banke z dne 16. decembra 2004 o spremembah Uredbe (ES) št. 2423/2001 (ECB/2001/13) o konsolidirani bilanci stanja v sektorju monetarnih finančnih institucij in Uredbe (ES) št. 63/2002 (ECB/2001/18) o statistiki obrestnih mer, ki jih monetarne finančne institucije uporabljajo za vloge in posojila v razmerju do gospodinjstev in nefinančnih družb (ECB/2004/21) (UL L 371, 18.12.2004, str. 42), izrecno zahteva poročanje o obveznostih iz naslova vlog po nominalni vrednosti. Nominalna vrednost pomeni znesek glavnice, za katero je dolžnik pogodbeno obvezan, da jo vrne upniku. Ta sprememba je bila potrebna zaradi Direktive Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (UL L 372, 31.12.1986, str. 1), ki je bila spremenjena tako, da omogoča vrednotenje nekaterih finančnih instrumentov po pošteni vrednosti.“
(14) Tako se na primer za kolateralizirane vrednostne papirje v likvidnostni kategoriji V, ki se vrednotijo s teoretično ceno, izvede zmanjšanje teoretične vrednosti v višini 5 %, preden se uporabi odbitek pri vrednotenju v višini 12 %. To je enakovredno skupnemu odbitku v višini 16,4 %.“
No longer in force, Date of end of validity: 31/12/2011; razveljavil 32011O0014