EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32017R2094

Uredba Evropske centralne banke (EU) 2017/2094 z dne 3. novembra 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 795/2014 o pregledniških zahtevah za sistemsko pomembne plačilne sisteme (ECB/2017/32)

OJ L 299, 16.11.2017, p. 11–21 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2017/2094/oj

16.11.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 299/11


UREDBA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2017/2094

z dne 3. novembra 2017

o spremembi Uredbe (EU) št. 795/2014 o pregledniških zahtevah za sistemsko pomembne plačilne sisteme (ECB/2017/32)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 127(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 3.1, člena 22 in prve alinee člena 34.1 Statuta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Odbor za plačilne in poravnalne sisteme (CPSS) Banke za mednarodne poravnave in tehnični odbor Mednarodnega združenja nadzornikov trga vrednostnih papirjev (IOSCO) sta aprila 2012 objavila načela za infrastrukture finančnega trga (1). Odbor za plačila in tržne infrastrukture (CPMI), ki je naslednik CPSS, in IOSCO sta naknadno objavila smernice v zvezi s temi načeli. Evropska centralna banka (ECB) je odločila, da načela CPMI-IOSCO in naknadne smernice, kolikor se uporabljajo za sistemsko pomembne plačilne sisteme (SPPS), izvede z Uredbo Evropske centralne banke (EU) št. 795/2014 (ECB/2014/28) (2).

(2)

Svet ECB je v skladu s členom 24 Uredbe (EU) št. 795/2014 (ECB/2014/28) pregledal splošno uporabo navedene uredbe. Pri tem pregledu je upošteval ugotovitve prve celovite ocene SPPS. Pri oceni je bilo ugotovljeno, da je treba nekatere elemente izboljšati ali pojasniti, v nekaj primerih pa so potrebne večje spremembe, s katerimi bi se zagotovila uporaba najvišjih standardov za pregled.

(3)

Plačilne institucije in institucije za izdajo elektronskega denarja, ki imajo dostop do SPPS prek neposrednih udeležencev v skladu s členom 35(2) Direktive (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta (3), bi bilo treba za potrebe te uredbe obravnavati kot posredne udeležence.

(4)

Da se zagotovi učinkovito obvladovanje tveganj, je pomembno ohranjati jasno ločitev funkcij poslovanja, upravljanja tveganj in notranje revizije, tudi tako, da se za opravljanje teh funkcij pooblastijo različne osebe. Poleg tega bi bilo treba pri upravljavcih SPPS, ki niso SPPS Eurosistema, ob upoštevanju nacionalnega prava zagotoviti, da ima odbor neodvisnega člana, da se izboljša učinkovitost odbora. Ker ima Eurosistem cilje javne politike, odgovornosti in institucionalno ureditev, ki so določeni v Pogodbi in Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, bi bilo treba upravljavce SPPS Eurosistema izvzeti iz te zahteve.

(5)

Poleg tega je Svet ECB ugotovil potrebo po večji jasnosti glede odgovornosti odbora upravljavca SPPS, ki vključujejo odobritev odločitev, ki znatno vplivajo na profil tveganosti SPPS ali upravljavca SPPS, in ključnih dokumentov o tveganjih, ki urejajo delovanje SPPS.

(6)

Svet ECB se je na splošno strinjal, da je treba bistveno izboljšati obvladovanje likvidnostnega tveganja, ki nastaja v sistemih za odloženo neto poravnavo, in sicer z zagotavljanjem učinkovitega obvladovanja likvidnostnega tveganja za vse cikle od trenutka, ko se nalog za prenos uvrsti v izračun neto pozicij za poravnavo in je pozicija vidna udeležencu.

(7)

Da se omogoči nemoteno delovanje SPPS, morajo imeti udeleženci ustrezna orodja za učinkovito upravljanje likvidnosti. Upravljavec SPPS mora spremljati in olajševati nemoten tok likvidnosti na ravni sistema ob upoštevanju likvidnostne izpostavljenosti vsakega udeleženca.

(8)

Upravljavec SPPS, ki opravlja poravnavo enostranskih plačil v eurih, mora zagotoviti, da se dokončna poravnava izvrši v centralnobančnem denarju. Ker ta zahteva velja tudi takrat, ko v SPPS, ki ponuja poravnavo v centralnobančnem denarju, veljajo izredne razmere, bi si morali upravljavci SPPS, ki poravnavajo plačila za druge SPPS, prizadevati, da bi omogočili dokončno poravnavo tudi v takih razmerah.

(9)

Da se zagotovi zaščita sredstev SPPS pred morebitno poslovno izgubo, bi bilo treba sredstva, ki jih ima upravljavec SPPS za kritje splošnega poslovnega tveganja, ločiti od sredstev, ki jih ima za redno poslovanje. Poleg tega bi bilo treba razlikovati med načrtom za sanacijo in urejeno prenehanje SPPS ter kapitalskim načrtom SPPS. Kapitalski načrt SPPS mora prikazati možnost zbiranja kapitala, načrt za sanacijo in urejeno prenehanje SPPS pa bi moral zagotoviti, da se ob normalnem poslovanju obseg sredstev, ki so na voljo za načrt za sanacijo in urejeno prenehanje, ne zmanjša pod znesek, ki je potreben za njuno izvedbo.

(10)

Zagotavljanje učinkovitega upravljanja operativnega tveganja je trajen proces, ki zahteva, da se operativne politike in postopki redno in po potrebi preizkušajo in pregledujejo, zlasti po večjih spremembah sistema. To še posebej velja za upravljanje kibernetskega tveganja, katerega pomembnost se je od objave Uredbe (EU) št. 795/2014 (ECB/2014/28) povečala. Ta uredba določa posebne zahteve, ki so pomembne za obvladovanje kibernetskega tveganja.

(11)

Da bi lahko pristojni organ učinkovito izvajal pooblastila za pregled, bi bilo treba ta pooblastila dopolniti z dvema dodatnima instrumentoma. Prvič, pristojni organ bi moral biti pooblaščen, da od upravljavca SPPS zahteva imenovanje neodvisnega strokovnjaka, ki opravi preiskavo ali neodvisen pregled delovanja SPPS. Poleg tega bi moral imeti možnost določiti zahteve glede vrste strokovnjaka, ki ga je treba imenovati, vsebine in obsega poročila, ki ga je treba pripraviti, ravnanja s poročilom, vključno z razkritjem in objavo, ter rokov za pripravo poročila. Drugič, v skladu z odgovornostjo B zgoraj navedenih načel za infrastrukture finančnega trga bi moral imeti pristojni organ možnost opravljati inšpekcijske preglede na kraju samem ali prenesti pooblastilo za opravljanje te naloge.

(12)

Korektivni ukrepi se lahko naložijo samo v primeru kršitev Uredbe (EU) št. 795/2014 (ECB/2014/28), vendar bi bilo v nekaterih primerih lahko upravičeno, da se postopek za naložitev takih ukrepov začne na podlagi domnevne neskladnosti ter pri tem da upravljavcu SPPS možnost, da se izjavi in da pojasnila, preden se ugotovi kršitev. Postopek za naložitev korektivnih ukrepov bi bilo treba določiti v sklepu. Pristojni organ, ki ni ECB, bi moral o tem, da namerava naložiti korektivne ukrepe, brez odlašanja obvestiti ECB.

(13)

Glede na ugotovitve pregleda, ki ga je opravil Svet ECB, in da se izvedejo smernice CPMI-IOSCO, kolikor se uporabljajo za SPPS, je treba Uredbo (EU) št. 795/2014 (ECB/2014/28) ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe

Uredba (EU) št. 795/2014 (ECB/2014/28) se spremeni:

1.

člen 1 se spremeni:

(a)

v odstavku 3 se točka (ii) nadomesti z naslednjim:

„(ii)

skupno število obdelanih plačil, denominiranih v eurih, doseže najmanj enega od naslednjih pragov:

15 % skupnega števila plačil, denominiranih v eurih, v Uniji,

5 % skupnega števila čezmejnih plačil, denominiranih v eurih, v Uniji,

tržni delež 75 % skupnega števila plačil, denominiranih v eurih, na ravni države članice, katere valuta je euro;“;

(b)

v odstavku 3 se doda naslednji pododstavek:

„Postopek določanja se izvede enkrat letno.“;

(c)

vstavi se naslednji odstavek 3a:

„3a.   Odločitev, ki se sprejme na podlagi odstavka 2, velja do preklica. Enkrat letno se izvede preveritveni pregled plačilnih sistemov, ki so bili določeni kot SPPS, da se preveri, ali še izpolnjujejo merila, na podlagi katerih so bili določeni.“;

(d)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.   Upravljavci SPPS stalno sodelujejo s pristojnim organom in zagotavljajo skladnost SPPS, ki jih upravljajo, z zahtevami iz členov 3 do 21, tudi z vidika splošne učinkovitosti njihovih pravil, postopkov, procesov in okvirov. Upravljavci SPPS sodelujejo s pristojnim organom tudi za potrebe doseganja širšega cilja, da se podpira nemoteno delovanje plačilnih sistemov na sistemski ravni.“;

2.

člen 2 se spremeni:

(a)

točka 14 se nadomesti z naslednjim:

„(14)

‚sistem za odloženo neto poravnavo‘ pomeni sistem, pri katerem se poravnava v centralnobančnem denarju izvede na neto osnovi na koncu vnaprej določenega poravnalnega cikla, npr. na koncu delovnega dne ali med delovnim dnem;“;

(b)

točka 18 se nadomesti z naslednjim:

„(18)

‚neposredni udeleženec‘ pomeni pravni subjekt, ki je v pogodbenem razmerju z upravljavcem SPPS, ga zavezujejo pravila tega SPPS, sme pošiljati naloge za prenos v ta sistem in je sposoben naloge za prenos prejemati iz njega;“;

(c)

vstavi se naslednja točka 18a:

„(18a)

‚posredni udeleženec‘ pomeni pravni subjekt, ki nima neposrednega dostopa do storitev SPPS in ga običajno pravila tega SPPS neposredno ne zavezujejo, kliring, poravnava in evidentiranje njegovih nalogov za prenos pa se v tem SPPS izvaja prek neposrednega udeleženca. Posredni udeleženec je v pogodbenem razmerju z neposrednim udeležencem. Ti pravni subjekti so lahko samo:

(i)

kreditne institucije, kakor so opredeljene v točki 1 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (*1);

(ii)

investicijska podjetja, kakor so opredeljena v točki 1 člena 4(1) Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta (*2);

(iii)

podjetje s sedežem zunaj Unije, katerega funkcije se ujemajo s funkcijami kreditne institucije ali investicijskega podjetja v Uniji, kakor sta opredeljena v točkah (i) in (ii);

(iv)

državni organi in podjetja z javnim jamstvom ter centralne nasprotne stranke oziroma 'srednje stranke', posredniki za poravnavo, klirinške hiše in upravljavci sistemov, kakor so opredeljeni v členu 2(c), (d), (e) in (p) Direktive 98/26/ES;

(v)

plačilne institucije in institucije za izdajo elektronskega denarja, kakor so opredeljene v točki 4 člena 4 Direktive (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta (*3) in točki 1 člena 2 Direktive 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta (*4);

(*1)  Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1)."

(*2)  Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L 145, 30.4.2004, str. 1)."

(*3)  Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L 337, 23.12.2015, str. 35)."

(*4)  Direktiva 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja ter o spremembah direktiv 2005/60/ES in 2006/48/ES in razveljavitvi Direktive 2000/46/ES (UL L 267, 10.10.2009, str. 7).“;"

(d)

dodajo se naslednje točke 40 do 44:

„(40)

‚neodvisni direktor‘ pomeni neizvršnega člana odbora, ki nima poslovnih, družinskih ali drugih povezav, ki pomenijo nasprotje interesov v zvezi s SPPS ali upravljavcem SPPS ali obvladujočimi delničarji, poslovodstvom ali udeleženci SPPS oziroma upravljavca SPPS, in ki ni imel takih povezav dve leti, preden je postal član odbora;

(41)

‚povezana družba‘ pomeni družbo, ki nadzira udeleženca ali jo nadzira udeleženec ali jo nadzira isti subjekt kot udeleženca. Nadzor nad družbo je opredeljen kot (a) lastništvo, nadzor ali imetje najmanj 20 % razreda vrednostnih papirjev družbe, ki dajejo glasovalno pravico, ali (b) konsolidacijo družbe za potrebe finančnega poročanja;

(42)

‚izredne razmere‘ pomenijo dogodek, pojav ali okoliščino, ki lahko povzroči prekinitev ali motnjo delovanja, storitev ali funkcij SPPS, vključno z oviranjem ali preprečitvijo dokončne poravnave;

(43)

‚finančne obveznosti‘ pomenijo pravne obveznosti, ki v SPPS nastanejo med udeleženci ali med udeleženci in upravljavcem SPPS zaradi vstopa nalogov za prenos v ta SPPS;

(44)

‚korektivni ukrep‘ pomeni poseben ukrep ali ravnanje, ne glede na obliko, trajanje ali resnost, ki ga pristojni organ naloži upravljavcu SPPS, da odpravi neskladnost z zahtevami členov 3 do 21 ali prepreči ponovitev take neskladnosti.“;

3.

člen 4 se spremeni:

(a)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Upravljavec SPPS ima učinkovito in dokumentirano ureditev upravljanja, ki določa jasne in neposredne pristojnosti in odgovornosti. Ta ureditev se da na voljo pristojnemu organu, lastnikom in udeležencem. Upravljavec SPPS da skrajšano različico te ureditve na voljo javnosti.“;

(b)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5.   Sestava odbora zagotavlja integriteto in, razen pri SPPS Eurosistema, ustrezno kombinacijo tehnične usposobljenosti, znanja in izkušenj na področju SPPS in finančnega trga na splošno, kar odboru omogoča izpolnjevanje njegovih vlog in odgovornosti. Pri sestavi se upošteva tudi razdelitev pristojnosti v skladu z nacionalnim pravom. Razen pri SPPS Eurosistema odbor vključuje neizvršne člane, vključno z najmanj enim neodvisnim direktorjem, če to dovoljuje nacionalno pravo.“;

(c)

drugi pododstavek odstavka 7 se nadomesti z naslednjim:

„Odbor zagotovi, da delujejo tri jasne in učinkovite obrambne linije (poslovanje, upravljanje tveganj in notranja revizija), ki so med seboj ločene ter imajo zadostne pristojnosti, neodvisnost, vire in dostop do odbora.“;

(d)

vstavi se naslednji odstavek 7a:

„7a   Odbor mora odobriti odločitve, ki imajo znaten vpliv na profil tveganosti SPPS, in ključne dokumente o tveganjih, ki urejajo delovanje SPPS. Odbor odobri in enkrat letno pregleda najmanj okvir za celovito upravljanje tveganj iz člena 5(1), okvir za operativno tveganje in s tem povezan načrt neprekinjenega poslovanja iz člena 15(1) oziroma člena 15(5), načrt za sanacijo in urejeno prenehanje in kapitalski načrt iz člena 5(4) oziroma člena 13(6), okvira za kreditno in likvidnostno tveganje iz člena 6(1) oziroma člena 8(1), okvir za zavarovanje, ki ureja upravljanje tveganj, iz člena 7, naložbeno strategijo iz člena 14(4) ter okvir za kibernetsko odpornost iz člena 15(4a).“;

4.

v členu 5 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.   Upravljavec SPPS določi ključne dejavnosti in storitve SPPS. Upravljavec SPPS ugotovi posamezne scenarije, ki bi lahko povzročili, da ne bi mogel zagotavljati teh ključnih dejavnosti in storitev kot delujoče podjetje, ter oceni učinkovitost vseh možnosti zasanacijo in, razen pri SPPS Eurosistema, za urejeno prenehanje. Ključne dejavnosti in storitve SPPS pregleda najmanj enkrat letno. Na podlagi te ocene upravljavec SPPS pripravi uresničljiv načrt zasanacijo in, razen pri SPPS Eurosistema, za urejeno prenehanje. Načrt za sanacijo in urejeno prenehanje med drugim vsebuje vsebinski povzetek ključnih strategij za sanacijo in urejeno prenehanje, navedbo ključnih dejavnosti in storitev SPPS ter opis ukrepov, ki so potrebni za izvedbo ključnih strategij. Kjer pride v poštev, upravljavec SPPS zagotovi zadevnim organom informacije, ki jih potrebujejo za načrtovanje reševanja.“;

5.

člen 6 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 6

Kreditno tveganje

1.   Upravljavec SPPS vzpostavi zanesljiv okvir za merjenje, spremljanje in upravljanje svojih kreditnih izpostavljenosti do udeležencev in kreditnih izpostavljenosti med udeleženci, ki izhajajo iz procesov plačil, kliringa in poravnave v SPPS.

2.   Upravljavec SPPS ugotovi vse vire kreditnega tveganja. Merjenje in spremljanje kreditnih izpostavljenosti poteka cel dan ob uporabi pravočasnih informacij in ustreznih orodij za upravljanje tveganj.

2a.   Upravljavec SPPS, ki upravlja sistem za odloženo neto poravnavo, zagotovi, da

(a)

se finančne obveznosti vzpostavijo najkasneje v trenutku, ko se nalog za prenos uvrsti v izračun neto pozicij za poravnavo, do katerih lahko dostopa vsak udeleženec, in

(b)

se najkasneje v trenutku iz točke (a) zagotovijo zadostna sredstva za kritje nastalih kreditnih izpostavljenosti v skladu z odstavkoma 3 in 4.

3.   Upravljavec SPPS, vključno z upravljavcem sistema za odloženo neto poravnavo z jamstvom poravnave, ki je med delovanjem SPPS kreditno izpostavljen do udeležencev, krije svojo kreditno izpostavljenost do vsakega udeleženca z uporabo zavarovanja, jamstvenih skladov, lastniškega kapitala (po odbitku zneska, ki je namenjen za kritje splošnega poslovnega tveganja) ali drugih enakovrednih finančnih sredstev.

4.   Upravljavec SPPS, vključno z upravljavcem sistema za odloženo neto poravnavo brez jamstva poravnave, v katerem so udeleženci soočeni s kreditno izpostavljenostjo zaradi procesov plačil, kliringa in poravnave v SPPS, ima vzpostavljena pravila ali pogodbene ureditve s temi udeleženci. Pravila ali pogodbene ureditve zagotovijo, da udeleženci zagotovijo zadostna sredstva, kakor so navedena v odstavku 3, za kritje kreditnih izpostavljenosti zaradi procesov plačil, kliringa in poravnave v SPPS v razmerju do dveh udeležencev, ki imata skupaj s svojimi povezanimi družbami najvišjo skupno kreditno izpostavljenost.

5.   Upravljavec SPPS vzpostavi pravila in postopke za obravnavo izgub, ki so neposredna posledica tega, da udeleženec ali več udeležencev ne izpolni svojih obveznosti do SPPS. Ta pravila in postopki obravnavajo delitev morebitne nekrite izgube, vključno z vračilom vseh sredstev, ki si jih je morda upravljavec SPPS izposodil pri ponudnikih likvidnosti. Vključujejo pravila in postopke upravljavca SPPS v zvezi z obnovitvijo vseh finančnih sredstev, ki jih je SPPS uporabil med obremenitvijo, na raven, ki je določena v odstavkih 3 in 4.“;

6.

člen 8 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8

Likvidnostno tveganje

1.   Upravljavec SPPS vzpostavi celovit okvir za upravljanje likvidnostnih tveganj, ki jih povzročajo udeleženci SPPS, poravnalne banke, agenti nostro, skrbniške banke, ponudniki likvidnosti in drugi zadevni subjekti. Upravljavec SPPS zagotovi udeležencem ustrezna orodja za učinkovito upravljanje njihove likvidnosti ter spremlja in olajšuje nemoten tok likvidnosti v sistemu.

2.   Upravljavec SPPS vzpostavi operativna in analitična orodja, ki mu omogočijo, da redno in pravočasno ugotavlja, meri in spremlja tokove poravnave in financiranja, vključno z uporabo likvidnosti čez dan.

2a.   Upravljavec SPPS, ki upravlja sistem za odloženo neto poravnavo, zagotovi, da

(a)

se finančne obveznosti vzpostavijo najkasneje v trenutku, ko se nalog za prenos uvrsti v izračun neto pozicij za poravnavo, do katerih lahko dostopa vsak udeleženec, in

(b)

se najkasneje v trenutku iz točke (a) zagotovijo zadostna likvidna sredstva v skladu z odstavki 3 do 6.

3.   Upravljavec SPPS ima ali zagotovi, da imajo udeleženci, ves čas od trenutka, ko se vzpostavijo finančne obveznosti, zadostna likvidna sredstva v vseh valutah, v katerih posluje, da se poravnava finančnih obveznosti ob raznovrstnih možnih scenarijih obremenitev izvrši isti dan. Kjer je ustrezno, to vključuje poravnavo znotraj dne ali v več dneh. Scenariji obremenitev vključujejo: (a) neizpolnitev obveznosti v skrajnih, vendar možnih razmerah na trgu s strani udeleženca, ki ima skupaj s svojimi povezanimi družbami najvišjo skupno finančno obveznost, in (b) druge scenarije v skladu z odstavkom 11.

4.   Upravljavec SPPS, ki opravlja poravnavo enostranskih plačil v eurih, ima ali zagotovi, da imajo udeleženci, zadostna likvidna sredstva v skladu z odstavkom 3 za pravočasno izvršitev poravnave finančnih obveznosti v primeru neizpolnitve obveznosti udeleženca, ki ima skupaj s svojimi povezanimi družbami najvišjo skupno finančno obveznost, kakor je določeno v odstavku 3(a), v kateri koli od naslednjih oblik:

(a)

v denarju pri Eurosistemu ali

(b)

v obliki primernega zavarovanja, kakor je opredeljeno v okviru Eurosistema za zavarovanje, določenem v Smernici Evropske centralne banke (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) (*5) in Smernici ECB/2014/31 Evropske centralne banke (*6), če lahko upravljavec SPPS dokaže, da je to zavarovanje takoj na voljo in ga je mogoče pretvoriti v denar isti dan ob uporabi vnaprejšnje in zelo zanesljive ureditve financiranja, tudi v razmerah pretresov na trgu.

5.   Upravljavec SPPS, ki opravlja poravnavo enostranskih plačil v eurih, ima ali zagotovi, da imajo udeleženci, dodatna likvidna sredstva v skladu z odstavkom 3(b) v oblikah, navedenih v odstavku 4, ali pri kreditno sposobni poslovni banki v obliki enega ali več naslednjih instrumentov:

(a)

namenske kreditne linije;

(b)

namenske valutne zamenjave;

(c)

namenske začasne prodaje;

(d)

finančno premoženje, ki izpolnjuje zahteve iz člena 7(1) in se vodi pri skrbniku;

(e)

naložbe.

Vsi ti instrumenti morajo omogočati, da je denar na voljo dovolj hitro, da se lahko poravnava zaključi isti dan. Zlasti mora biti upravljavec SPPS zmožen dokazati, da so nedenarni instrumenti takoj na voljo in jih je mogoče pretvoriti v denar isti dan ob uporabi vnaprejšnje in zelo zanesljive ureditve financiranja, tudi v razmerah pretresov na trgu.

Upravljavec SPPS je pripravljen, da pristojnemu organu na podlagi ustrezne notranje ocene dokaže, da je poslovna banka kreditno sposobna.

6.   Upravljavec SPPS, ki opravlja poravnavo dvostranskih plačil ali enostranskih plačil v valutah, ki niso euro, ima ali zagotovi, da imajo udeleženci, zadostna likvidna sredstva v skladu z odstavkom 3 v oblikah, navedenih v odstavku 5.

7.   Kadar upravljavec SPPS sredstva iz odstavka 3 dopolni z drugim finančnim premoženjem, mora biti za to finančno premoženje verjetno, da je tržno ali sprejemljivo za zavarovanje (npr. za kreditne linije, zamenjave ali posle začasne prodaje) v posamičnem primeru po neizpolnitvi obveznosti, čeprav tega ni mogoče zanesljivo vnaprej urediti ali jamčiti za primer skrajnih, vendar možnih razmer na trgu. Kadar udeleženec sredstva iz odstavka 3 dopolni z drugim finančnim premoženjem, upravljavec SPPS zagotovi, da to drugo finančno premoženje izpolnjuje zahteve, določene v prvem stavku tega odstavka. Za finančno premoženje se domneva, da je verjetno tržno ali sprejemljivo za zavarovanje, če je upravljavec SPPS upošteval pravila in prakse zadevne centralne banke glede primernosti zavarovanja.

8.   Upravljavec SPPS ne predpostavlja, da bo na voljo izredno posojilo centralne banke.

9.   Upravljavec SPPS opravi skrben pregled, s katerim preveri, ali ima vsak ponudnik likvidnih sredstev SPPS iz odstavka 3: (a) zadostne in ažurne informacije, da razume in upravlja svoja likvidnostna tveganja, povezana z zagotavljanjem denarja ali finančnega premoženja, in (b) zmožnost zagotoviti potreben denar ali finančno premoženje. Upravljavec SPPS najmanj enkrat letno pregleda svojo skladnost z obveznostjo skrbnega pregleda. Za ponudnike likvidnosti se sprejmejo samo subjekti, ki imajo dostop do posojil centralne banke izdajateljice. Upravljavec SPPS redno preizkuša postopke SPPS za dostop do likvidnih sredstev.

10.   Upravljavec SPPS, ki ima dostop do računov, plačilnih storitev ali storitev v zvezi z vrednostnimi papirji pri centralni banki, uporabi te storitve, kadar je to uporabljivo.

11.   Upravljavec SPPS prek strogih obremenitvenih testov ugotovi znesek in redno preizkuša zadostnost likvidnih sredstev za izpolnitev zahtev iz odstavkov 3 in 4. Pri opravljanju obremenitvenih testov upravljavec SPPS upošteva raznovrstne scenarije, vključno z neizpolnitvijo obveznosti udeleženca ali več udeležencev na isti dan in v dveh ali več zaporednih dneh.

Pri teh scenarijih se upoštevata zasnova in delovanje SPPS, proučijo pa se vsi subjekti, ki bi lahko SPPS povzročili pomembna likvidnostna tveganja, vključno s poravnalnimi bankami, agenti nostro, skrbniškimi bankami, ponudniki likvidnosti in povezanimi IFT. Kjer je ustrezno, scenariji zajamejo obdobje več dni.

12.   Upravljavec SPPS dokumentira razloge, zakaj je treba imeti denar in drugo finančno premoženje, ki ga vzdržuje sam ali ga vzdržujejo udeleženci, ter ima ustrezno ureditev upravljanja v tej zvezi. Vzpostavi jasne postopke za poročanje odboru o rezultatih obremenitvenih testov ter te rezultate uporabi za oceno ustreznosti svojega okvira za upravljanje likvidnostnega tveganja in prilagoditve tega okvira.

13.   Upravljavec SPPS vzpostavi jasna pravila in postopke, ki SPPS omogočijo, da po neizpolnitvi obveznosti udeleženca ali več udeležencev izvrši poravnavo finančnih obveznosti isti dan in, kjer je ustrezno, pravočasno poravnavo znotraj dne ali v več dneh. Ti pravila in postopki:

(a)

obravnavajo nepredvideno in potencialno nekrito pomanjkanje likvidnosti;

(b)

so namenjeni temu, da ne pride do razveljavitve, preklica ali zamude poravnave finančnih obveznosti isti dan;

(c)

določijo, kako obnoviti denar in drugo finančno premoženje, ki ju je SPPS uporabil med obremenitvijo, na raven, ki je določena v odstavkih 3 do 5.

(*5)  Smernica Evropske centralne banke (EU) 2015/510 z dne 19. decembra 2014 o izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (ECB/2014/60) (UL L 91, 2.4.2015, str. 3)."

(*6)  Smernica ECB/2014/31 Evropske centralne banke z dne 9. julija 2014 o dodatnih začasnih ukrepih v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavarovanja ter o spremembi Smernice ECB/2007/9 (UL L 240, 13.8.2014, str. 28).“;"

7.

v členu 10 se odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Upravljavec SPPS, ki opravlja poravnavo enostranskih plačil v eurih, zagotovi, da se dokončna poravnava izvrši v centralnobančnem denarju. Upravljavec SPPS, ki opravlja poravnavo plačil za druge SPPS, si prizadeva, da bi tem drugim SPPS omogočil poravnavo tudi v izrednih razmerah.“;

8.

člen 13 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 13

Splošno poslovno tveganje

1.   Upravljavec SPPS vzpostavi zanesljive sisteme upravljanja in nadzora za ugotavljanje, spremljanje in upravljanje splošnih poslovnih tveganj, vključno z izgubami zaradi slabega izvrševanja poslovne strategije, negativnih denarnih tokov ali nepričakovanih in čezmerno visokih poslovnih odhodkov.

2.   Upravljavec SPPS vzdržuje uresničljiv načrt za sanacijo in, razen pri SPPS Eurosistema, za urejeno prenehanje, kakor se zahteva po členu 5(4).

3.   Upravljavec SPPS na podlagi svojega profila splošnih poslovnih tveganj ter časa, ki ga potrebuje za sanacijo in/ali urejeno prenehanje svojih ključnih dejavnosti in storitev, določi potrebni znesek sredstev za izvedbo načrta iz odstavka 2. Ta znesek ni manjši od zneska šestmesečnih tekočih poslovnih odhodkov.

4.   Za kritje zneska iz odstavka 3 ima upravljavec SPPS likvidna neto sredstva, financirana z lastniškim kapitalom, npr. navadne delnice, razkrite rezerve ali drug preneseni dobiček, tako da lahko nadaljuje dejavnosti in storitve kot delujoče podjetje. Ta sredstva so dodatna k sredstvom, ki se vodijo za kritje neizpolnitve obveznosti udeležencev ali drugih tveganj iz členov 6 in 8. Za izognitev dvojnim kapitalskim zahtevam se lahko vključi lastniški kapital, ki se vodi po mednarodnih standardih za kapital na osnovi tveganj.

5.   Sredstva iz odstavka 4, ki se vodijo za kritje splošnega poslovnega tveganja, morajo biti dovolj likvidna in kakovostna, da so pravočasno na voljo, ter jih je treba ločiti od sredstev SPPS, ki se uporabljajo za redno poslovanje. Upravljavec SPPS je zmožen sredstva, ki se vodijo za kritje splošnega poslovnega tveganja, unovčiti z majhnim negativnim učinkom na cene ali brez takega učinka, tako da lahko nadaljuje dejavnosti in storitve kot delujoče podjetje, če utrpi splošne poslovne izgube.

6.   Upravljavec SPPS vzpostavi uresničljiv kapitalski načrt za zbiranje dodatnega lastniškega kapitala, če se njegov lastniški kapital zniža na raven blizu zneska iz odstavka 3 ali pod tem zneskom.

7.   Odstavki 3 do 6 se ne uporabljajo za SPPS Eurosistema.“;

9.

člen 15 se spremeni:

(a)

vstavi se naslednji odstavek 1a:

„1a.   Upravljavec SPPS redno in po večjih spremembah pregleda, revidira in preizkusi sisteme, operativne politike, postopke in kontrole.“;

(b)

vstavi se naslednji odstavek 4a:

„4a.   Upravljavec SPPS vzpostavi učinkovit okvir za kibernetsko odpornost, ki vsebuje ustrezne upravljavske ukrepe za upravljanje kibernetskega tveganja. Upravljavec SPPS določi svoje ključne dejavnosti in sredstva, ki jih podpirajo, ter vzpostavi ustrezne ukrepe, s katerimi jih zaščiti pred kibernetskimi napadi, zazna te napade, se odzove nanje in si po njih opomore. Ti ukrepi se redno preizkušajo. Upravljavec SPPS zagotovi, da ima ustrezno raven situacijskega zavedanja glede kibernetskih groženj. Upravljavec SPPS zagotovi postopek trajnega učenja in razvoja, ki mu omogoča pravočasno prilagoditev okvira za kibernetsko odpornost na dinamično naravo kibernetskih tveganj, kadar koli je to potrebno.“;

10.

člen 16 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 16

Merila za dostop in udeležbo

1.   Upravljavec SPPS določi in javno razkrije nediskriminacijska merila za dostop do storitev SPPS in udeležbo pri teh storitvah za neposredne in, kjer pride v poštev, posredne udeležence ter druge IFT. Ta merila pregleda najmanj enkrat letno.

2.   Merila za dostop in udeležbo iz odstavka 1 so upravičena z vidika varnosti in učinkovitosti SPPS in trgov, ki jim ta služi, ter prilagojena in sorazmerna tveganjem, ki so značilna za SPPS. V skladu z načelom sorazmernosti upravljavec SPPS določi zahteve, ki omejijo dostop v najmanjši možni meri. Če upravljavec SPPS subjektu, ki zaprosi za dostop, tega ne omogoči, poda pisno obrazložitev, ki temelji na celoviti analizi tveganj.

3.   Upravljavec SPPS stalno spremlja, ali udeleženci izpolnjujejo merila SPPS za dostop in udeležbo. Vzpostavi nediskriminacijske postopke, ki omogočajo začasno in urejeno trajno prenehanje udeleženčeve pravice do udeležbe, kadar udeleženec ne izpolnjuje meril, ter javno razkrije ustrezne ključne vidike teh postopkov. Te postopke pregleda najmanj enkrat letno.“;

11.

v členu 17 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:

„1.   Upravljavec SPPS za potrebe upravljanja tveganj zagotovi, da mu pravila, postopki in pogodbena ureditev SPPS omogočajo zbiranje informacij o posredni udeležbi, da lahko ugotovi, spremlja in upravlja vsa pomembna tveganja za SPPS, ki izhajajo iz udeležbe. Te informacije zajemajo najmanj:

(a)

dejavnost, ki jo neposredni udeleženci opravljajo v svojem imenu in v imenu posrednih udeležencev, kot delež dejavnosti na ravni sistema;

(b)

število posrednih udeležencev, ki opravljajo poravnave prek posameznih neposrednih udeležencev;

(c)

število in vrednost plačil v SPPS, ki izvirajo od posameznega posrednega udeleženca;

(d)

število in vrednost plačil iz točke (c) kot delež števila in vrednosti plačil neposrednega udeleženca, prek katerega posredni udeleženec dostopa do SPPS.

2.   Upravljavec SPPS ob upoštevanju informacij iz odstavka 1 ugotovi pomembne odvisnosti med neposrednimi in posrednimi udeleženci, ki bi lahko vplivale na SPPS.“;

12.

člen 21 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 21

Pooblastila pristojnega organa

1.   Pristojni organ je pooblaščen, da:

(a)

od upravljavca SPPS kadar koli pridobi vse informacije in dokumente, ki jih potrebuje, da oceni skladnost z zahtevami te uredbe ali podpira nemoteno delovanje plačilnih sistemov na sistemski ravni. Upravljavec SPPS ustrezne informacije brez odlašanja sporoči pristojnemu organu;

(b)

od upravljavca SPPS zahteva imenovanje neodvisnega strokovnjaka, ki opravi preiskavo ali neodvisen pregled delovanja SPPS. Pristojni organ lahko določi zahteve glede vrste strokovnjaka, ki ga je treba imenovati, vsebine in obsega poročila, ki ga je treba pripraviti, ravnanja s poročilom, vključno z razkritjem in objavo nekaterih elementov, ter rokov za pripravo poročila. Upravljavec SPPS obvesti pristojni organ, kako je izpolnil zahteve, ki jih je ta določil;

(c)

opravlja inšpekcijske preglede na kraju samem ali prenese pooblastilo za opravljanje takih pregledov. Pristojni organ lahko inšpekcijski pregled opravi brez predhodne najave, kadar je to potrebno za ustrezno izvedbo in učinkovitost inšpekcijskega pregleda.

2.   ECB sprejme sklep o postopku in pogojih za izvajanje pooblastil iz odstavka 1.“;

13.

vstavita se naslednja člena 21a in 21b:

„Člen 21a

Organizacija dejavnosti pregleda

Pristojni organ lahko izvaja stalne in/ali ad hoc dejavnosti pregleda, da oceni skladnost upravljavca SPPS z zahtevami iz členov 3 do 21 ali podpira nemoteno delovanje plačilnih sistemov na sistemski ravni.

Člen 21b

Zaupnost

Informacije, ki jih zaupno izmenjata upravljavec SPPS in pristojni organ, se lahko izmenjajo znotraj Evropskega sistema centralnih bank (ESCB). Članice ESCB te informacije obravnavajo kot zaupne v skladu z dolžnostjo varovanja poslovne skrivnosti iz člena 37.1 Statuta ESCB.“;

14.

člen 22 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 22

Korektivni ukrepi

1.   Kadar upravljavec SPPS ne zagotovi skladnosti s to uredbo ali obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da ni zagotovil skladnosti s to uredbo, pristojni organ:

(a)

pisno obvesti upravljavca SPPS, za kakšno neskladnost ali domnevno neskladnost gre, in

(b)

da upravljavcu SPPS možnost, da se izjavi in da pojasnila.

2.   Ob upoštevanju informacij, ki jih zagotovi upravljavec SPPS, lahko pristojni organ upravljavcu SPPS naloži korektivne ukrepe, da odpravi neskladnost in/ali prepreči njeno ponovitev.

3.   Pristojni organ lahko korektivne ukrepe naloži takoj, če presodi, da je neskladnost dovolj resna, da zahteva takojšnje ukrepanje. Svojo odločitev obrazloži.

4.   Pristojni organ, ki ni ECB, o tem, da namerava upravljavcu SPPS naložiti korektivne ukrepe, brez odlašanja obvesti ECB.

5.   Korektivni ukrepi se lahko naložijo neodvisno od sankcij, ki se naložijo na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 2532/98 (*7), ali poleg njih.

6.   ECB sprejme sklep o postopku, po katerem je treba ravnati, če se naložijo korektivni ukrepi.

(*7)  Uredba Sveta (ES) št. 2532/98 z dne 23. novembra 1998 o pooblastilih Evropske centralne banke za nalaganje sankcij (UL L 318, 27.11.1998, str. 4).“;"

15.

člen 23 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 23

Sankcije

V primeru kršitve te uredbe lahko ECB naloži sankcije. Te sankcije se naložijo v skladu z Uredbo (ES) št. 2532/98 in Uredbo Evropske centralne banke (ES) št. 2157/99 (ECB/1999/4) (*8). ECB sprejme sklep o metodologiji za izračun zneskov sankcij.

(*8)  Uredba Evropske centralne banke (ES) št. 2157/99 z dne 23. septembra 1999 o pooblastilih Evropske centralne banke za nalaganje sankcij (ECB/1999/4) (UL L 264, 12.10.1999, str. 21).“;"

16.

člen 24 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 24

Pregled

Svet ECB pregleda splošno uporabo te uredbe najkasneje dve leti po datumu začetka njene veljavnosti, zatem pa vsaka tri leta, in oceni, ali jo je treba spremeniti.“

Člen 2

Končne določbe

1.   Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Upravljavci SPPS, ki so bili uradno obveščeni o odločitvi Sveta ECB v skladu s členom 1(2) Uredbe (EU) št. 795/2014 (ECB/2014/28) pred začetkom veljavnosti te uredbe, se uskladijo z zahtevami te uredbe v enem letu od datuma začetka njene veljavnosti, razen z zahtevami iz točk 5 in 6 člena 1, za katere imajo 18 mesecev časa.

3.   Upravljavci SPPS, ki se uradno obvestijo o odločitvi Sveta ECB v skladu s členom 1(2) Uredbe (EU) št. 795/2014 (ECB/2014/28) po začetku veljavnosti te uredbe, se uskladijo z zahtevami te uredbe v enem letu od datuma uradne obvestitve, razen z zahtevami iz točk 5 in 6 člena 1, za katere imajo 18 mesecev časa.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Frankfurtu na Majni, 3. novembra 2017

Za Svet ECB

Predsednik ECB

Mario DRAGHI


(1)  Dostopno na spletni strani Banke za mednarodne poravnave na naslovu www.bis.org.

(2)  Uredba Evropske centralne banke (EU) št. 795/2014 z dne 3. julija 2014 o pregledniških zahtevah za sistemsko pomembne plačilne sisteme (ECB/2014/28) (UL L 217, 23.7.2014, str. 16).

(3)  Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L 337, 23.12.2015, str. 35).


Top