SPOROČILO ZA JAVNOST

Računovodski izkazi ECB za leto 2014

19. februar 2015

EMBARGO

Prepoved objave do 12.00 po srednjeevropskem času v četrtek, 19. februarja 2015
  • Čisti dobiček ECB v letu 2014: 989 milijonov EUR (2013: 1.440 milijonov EUR).
  • Neto obrestni prihodki iz programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev: 728 milijonov EUR (2013: 962 milijonov EUR).
  • Obrestni prihodki od bankovcev: 126 milijonov EUR (2013: 406 milijonov EUR)
  • Bilančna vsota bilance stanja ECB: 185 milijard EUR (2013: 174 milijard EUR)

Svet Evropske centralne banke (ECB) je včeraj potrdil revidirane letne računovodske izkaze ECB za leto, ki se je končalo 31. decembra 2014. [1]

Svet ECB je sklenil, da 31. decembra 2014 prenese 15 milijonov EUR (2013: 0,4 milijona EUR) v rezervacijo za tveganja, ki se je s tem na ta datum povečala na najvišjo dovoljeno raven 7.575 milijonov EUR. Namen rezervacije za tveganja je pokrivati tveganje deviznega tečaja, obrestno in kreditno tveganje ter tveganje cene zlata, ki se ves čas redno spremljajo. Velikost rezervacije se ponovno oceni vsako leto. Zaradi prenosa v rezervacijo za tveganja je čisti dobiček ECB v letu 2014 znašal 989 milijonov EUR (2013: 1.440 milijonov EUR). Dobiček se je zmanjšal predvsem zaradi (a) nižjih obrestnih prihodkov od bankovcev zaradi nižje povprečne obrestne mere v operacijah glavnega refinanciranja, (b) zmanjšanja neto obrestnih prihodkov iz programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev zaradi unovčenj in (c) višjih stroškov poslovanja predvsem zaradi stroškov, povezanih z vzpostavitvijo enotnega mehanizma nadzora (EMN).

S sklepom Sveta ECB je bil v vmesni razdelitvi dobička 30. januarja 2015 dobiček v višini 841 milijonov EUR razdeljen nacionalnim centralnim bankam euroobmočja. Na včerajšnji seji je Svet ECB sklenil, da preostanek dobička v višini 148 milijonov EUR nacionalnim centralnim bankam euroobmočja razdeli 20. februarja 2015.

ECB ustvarja redne prihodke predvsem s prihodki od naložb v portfelju deviznih rezerv in v portfelju lastnih sredstev, z obrestnimi prihodki od 8-odstotnega deleža eurobankovcev v obtoku ter v zadnjih letih z neto obrestnimi prihodki od vrednostnih papirjev, kupljenih za namene denarne politike.

Neto obrestni prihodki so v letu 2014 znašali 1.536 milijonov EUR (2013: 2.005 milijonov EUR). Obsegali so obrestne prihodke v višini 126 milijonov EUR od deleža ECB v skupnem številu eurobankovcev v obtoku (2013: 406 milijonov EUR) in neto obrestne prihodke v višini 728 milijonov EUR (2013: 962 milijonov EUR) od vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev, od tega 298 milijonov EUR (2013: 437 milijonov EUR) od grških državnih obveznic v imetju ECB. Poleg tega so obsegali obrestne prihodke v višini 174 milijonov EUR (2013: 204 milijone EUR) od vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru treh programov nakupa kritih obveznic, ter 1 milijon EUR od vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa nakupa listinjenih vrednostnih papirjev. ECB je nacionalnim centralnim bankam izplačala obresti v višini 57 milijonov EUR (2013: 192 milijonov EUR) od njihovih terjatev iz naslova deviznih rezerv, prenesenih na ECB, medtem ko so obrestni prihodki od deviznih rezerv znašali 217 milijonov EUR (2013: 187 milijonov EUR).

Realizirani dobiček iz finančnih operacij je znašal 57 milijonov EUR (2013: 52 milijonov EUR).

Delni odpisi so v letu 2014 znašali 8 milijonov EUR (2013: 115 milijonov EUR). Glavni razlog za bistveno manjše delne odpise v letu 2014 je bilo splošno povečanje tržne vrednosti vrednostnih papirjev tako v dolarskem portfelju ECB kot tudi v portfelju lastnih sredstev.

Administrativni stroški ECB obsegajo stroške dela in vse ostale administrativne stroške. Stroški dela so se v letu 2014 povečali na 301 milijon EUR (2013: 241 milijonov EUR), ker se je število zaposlenih tekom leta postopno povečevalo zaradi priprav na vzpostavitev enotnega mehanizma nadzora (EMN) v novembru 2014. Izdatki v zvezi z EMN, ki so nastali v novembru in decembru 2014, so znašali 30 milijonov EUR. Ta znesek bo zaračunan fakturiran? v letu 2015, vendar je v izkazu poslovnega izida ECB za leto 2014 knjižen po obračunskem načelu kot prihodek od provizij.

Ostali administrativni stroški, ki obsegajo najem prostorov, avtorske honorarje ter drugo blago in storitve, so v letu 2014 znašali 376 milijonov EUR (2013: 287 milijonov EUR). Velika večina stroškov, nastalih v povezavi z gradnjo nove stavbe ECB, je bila kapitalizirana in je izključena iz te postavke. Potem ko se je ECB novembra 2014 preselila v nove prostore, so bili kapitalizirani izdatki, ki so nastali do takrat, preneseni iz postavke »Sredstva v gradnji in izdelavi« v ustrezne skupine osnovnih sredstev. Amortizacija novih prostorov ECB se je v skladu z običajno amortizacijsko politiko ECB začela januarja 2015.

Skupna bilančna vsota bilance stanja ECB se je leta 2014 povečala za 11 milijard EUR na 185 milijard EUR (2013: 174 milijard EUR). K povečanju je največ prispevala apreciacija deviznih rezerv in zlata v imetju ECB, pa tudi povečanje števila bankovcev v obtoku.

Konsolidirana bilanca stanja Eurosistema je ob koncu leta 2014 znašala 2.208 milijard EUR, v primerjavi z 2.273 milijardami EUR v letu 2013. Skupne obveznosti so se zmanjšale, in sicer predvsem zaradi ustavitve izvajanja tedenskih operacij finega uravnavanja za sterilizacijo likvidnosti, zagotovljene v okviru programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev, zaradi česar se je zmanjšal obseg »vezanih vlog«. Skupna sredstva so se zmanjšala, in sicer predvsem zato, ker so nasprotne stranke predčasno odplačevale sredstva, dodeljena v okviru obeh 3-letnih operacij dolgoročnejšega refinanciranja.

Eurosistemova imetja vrednostnih papirjev za namene denarne politike so se zmanjšala za 19 milijard EUR na 217 milijard EUR (2013: 236 milijard EUR). Vrednostni papirji v programu v zvezi s trgi vrednostnih papirjev so se zaradi unovčenj zmanjšali za 34,5 milijarde EUR. Zmanjšanje se je deloma izravnalo z vrednostnimi papirji, kupljenimi v okviru tretjega programa nakupa kritih obveznic in programa nakupa listinjenih vrednostnih papirjev, ki sta se začela proti koncu leta 2014 in sta ob koncu leta znašala 31,3 milijarde EUR.

Poslovno poročilo, ki je bilo prejšnja leta objavljeno v letnem poročilu ECB, je sestavni del letnega finančnega poročanja ECB in daje kontekstualne informacije, ki bralcem omogočajo, da bolje razumejo poslovanje ECB, njen operativni okvir ter vpliv, ki ga imajo različne operacije ECB na njene računovodske izkaze. Letos je bilo poslovno poročilo razširjeno tako, da vsebuje informacije, ki so neposredno povezane z računovodskimi izkazi ECB. Nekatere od teh informacij so bile prej predstavljene v letnem poročilu ECB.

Kontaktna oseba za medijska vprašanja je Rocío González, tel. +49 69 1344 6451.

Opombe

  1. Računovodske usmeritve ECB in Eurosistema: skupne računovodske usmeritve za Eurosistem in ECB je oblikoval Svet ECB v skladu s členom 26.4 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (Statut ESCB), objavljene pa so bile v Uradnem listu Evropske unije. [2] Čeprav te usmeritve na splošno temeljijo na mednarodno sprejetih računovodskih standardih, so pripravljene s posebnim poudarkom na edinstvenih okoliščinah, v katerih delujejo centralne banke Eurosistema. Zaradi velike izpostavljenosti večine centralnih bank Eurosistema tečajnemu tveganju je posebna pozornost namenjena načelu previdnosti. To se upošteva predvsem pri različnem obravnavanju nerealiziranih dobičkov in nerealiziranih izgub za namene priznavanja prihodka ter pri prepovedi pobotanja nerealiziranih izgub od enega sredstva z nerealiziranimi dobički od drugega sredstva. Nerealizirani dobički se evidentirajo neposredno na računu prevrednotenja. Nerealizirane izgube, ki presegajo stanje na računu prevrednotenja, se obravnavajo kot odhodki ob koncu leta. Izgube zaradi oslabitev se v celoti prenesejo v izkaz poslovnega izida. Tem usmeritvam morajo pri poročanju o svojih operacijah v okviru Eurosistema, ki se vključijo v tedenski konsolidirani računovodski izkaz in letno konsolidirano bilanco stanja Eurosistema, slediti vse nacionalne centralne banke euroobmočja. Slednje poleg tega pri pripravi svojih letnih računovodskih izkazov prostovoljno uporabljajo bolj ali manj enake usmeritve kot ECB.
  2. V letu 2014 je Svet ECB sklenil spremeniti računovodsko obravnavo vrednostnih papirjev, ki so trenutno v imetju za namene denarne politike. Ti vrednostni papirji se zdaj vrednotijo po odplačni vrednosti (z upoštevanjem oslabitve) ne glede na to, kako dolgo so v imetju. Ta sprememba ni vplivala na finančni rezultat za leto 2014.
  3. Tržni vrednostni papirji, razen tistih v imetju za namene denarne politike, se prevrednotijo po tržnih cenah, razen če so klasificirani kot vrednostni papirji v imetju do zapadlosti. Ti vrednostni papirji se vrednotijo po odplačni vrednosti (z upoštevanjem oslabitve).
  4. Zlato ter druga bilančna in zabilančna sredstva in obveznosti v tuji valuti se preračunajo v eure po deviznem tečaju, ki je veljal na datum bilance stanja.
  5. Stroški v zvezi z bančnim nadzorom: v skladu z uredbo o EMN [3] bo ECB nadzorovanim kreditnim institucijam zaračunavala letno nadomestilo za nadzor. To bo pokrivalo, a ne presegalo, izdatke, ki jih ima ECB v zvezi s svojimi nadzorniškimi nalogami. Izdatki, ki jih ima ECB, se zaračunavajo za obdobje, odkar je ECB prevzela operativne pristojnosti za nadzor, tj. od novembra 2014 dalje. Znesek, ki je potreben za pokritje izdatkov, nastalih v novembru in decembru 2014, se v izkazu poslovnega izida ECB za leto 2014 knjiži po obračunskem načelu kot prihodek od provizij, vendar bo fakturiran v letu 2015.
  6. Obrestovanje deviznih rezerv, prenesenih na ECB: vsaka nacionalna centralna banka s prenosom deviznih rezerv na ECB ob vstopu v Eurosistem pridobi obrestovano terjatev do ECB, ki je enakovredna prenesenemu znesku. Svet ECB je sklenil, da so te terjatve izražene v eurih in se obrestujejo dnevno po zadnji razpoložljivi mejni obrestni meri, ki jo Eurosistem uporablja v avkcijah za operacije glavnega refinanciranja in je prilagojena tako, da upošteva ničelno stopnjo donosa na zlato.
  7. Razdelitev dobička/pokritje izgube: v skladu s členom 33 Statuta ESCB se do 20% čistega dobička kateregakoli leta lahko prenese v splošni rezervni sklad, vendar največ do vrednosti, ki je enaka 100% kapitala ECB. Preostali čisti dobiček se razdeli med nacionalne centralne banke euroobmočja sorazmerno z njihovimi vplačanimi deleži. Če ima ECB izgubo, se primanjkljaj pokrije iz (a) rezervacije ECB za splošna tveganja in splošnega rezervnega sklada ECB ter (b) na podlagi sklepa Sveta ECB iz denarnih prihodkov v danem poslovnem letu. Vse preostale neto izgube se lahko evidentirajo v bilanci stanja kot izgube, prenesene naprej, in se pokrijejo iz čistega dobička v naslednjih letih.
  8. Eurosistemova imetja v okviru programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev: v spodnji tabeli so predstavljena imetja Eurosistema, razčlenjena po izdajateljih, v okviru programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev na dan 31. decembra 2014.
Država izdajateljica Nominalni znesek (v milijardah EUR) Knjigovodska vrednost [1] (v milijardah EUR) Povprečna preostala zapadlost (v letih)
Irska 9,7 9,3 4,3
Grčija 19,8 18,1 3,5
Španija 28,9 28,6 3,8
Italija 76,2 73,9 3,8
Portugalska 14,9 14,3 3,3
Skupaj [2] 149,4 144,3 3,7

[1] Imetja v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev se vrednotijo po odplačni vrednosti.

[2] Seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo vedno.



[1]Od leta 2015 se skupaj z letnimi računovodskimi izkazi ECB objavljata tudi poslovno poročilo ECB ter konsolidirana bilanca stanja Eurosistema. Konsolidirana bilanca stanja Eurosistema temelji na začasnih nerevidiranih podatkih. Letni računovodski izkazi vseh nacionalnih centralnih bank bodo dokončani do konca maja 2015 in zatem bo objavljena končna konsolidirana letna bilanca stanja Eurosistema.

[2]Računovodske usmeritve ECB so podrobno opredeljene v Sklepu ECB/2010/21 z dne 11. novembra 2010, UL L 35, 9. 2. 2011, str. 1, z vsemi spremembami.

[3]Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko, UL L 287, 29. 10. 2013, str. 63.

Stiki za medije