SPOROČILO ZA JAVNOST

Letni računovodski izkazi ECB za leto 2013

20. februar 2014

EMBARGO

Prepoved objave do 15.00 po srednjeevropskem času v četrtek, 20. februarja 2014
  • Leta 2013 je čisti dobiček po prenosu v rezervacijo za tveganja v višini 0,4 milijona EUR (2012: 1.166 milijonov EUR) znašal 1.440 milijonov EUR (2012: 995 milijonov EUR).
  • Skupno 1.430 milijonov EUR (2012: 998 milijonov EUR) je bilo razdeljenih nacionalnim centralnim bankam.
  • Neto obrestni prihodki od vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev, so znašali 962 milijonov EUR (2012: 1.108 milijonov EUR).
  • Obrestni prihodki od deleža ECB v skupnem številu eurobankovcev v obtoku so znašali 406 milijonov EUR (2012: 633 milijonov EUR).
  • Skupna bilančna vsota bilance stanja ECB je znašala 174 milijard EUR (2012: 207 milijard EUR).

Svet Evropske centralne banke (ECB) je včeraj potrdil revidirane letne računovodske izkaze ECB za leto, ki se je končalo 31. decembra 2013.

Predsednik ECB Mario Draghi je dejal: »Poslovni izid za leto 2013 odraža naravnanost denarne politike ter našo zavezanost učinkoviti uporabi virov in preudarnemu finančnemu upravljanju v času, ko je vse več pristojnosti in nalog zaupanih ECB«.

Svet ECB je sklenil, da 31. decembra 2013 v rezervacijo za tveganja prenese sredstva v višini 0,4 milijona EUR (2012: 1.166 milijonov EUR), s čimer je rezervacija na ta dan dosegla zgornjo mejo na ravni 7.530 milijonov EUR. Namen rezervacije za tveganja je pokrivati tveganje deviznega tečaja, obrestno in kreditno tveganje ter tveganje cene zlata, ki se ves čas redno spremljajo. Velikost in nadaljnja potrebnost te rezervacije se ugotavljata letno. Zaradi prenosa v rezervacijo za tveganja je čisti dobiček ECB v letu 2013 znašal 1.440 milijonov EUR (2012: 995 milijonov EUR).

S sklepom Sveta ECB je bil v vmesni razdelitvi dobička 31. januarja 2014 dobiček v višini 1.370 milijonov EUR razdeljen nacionalnim centralnim bankam euroobmočja. Na včerajšnji seji je Svet ECB sklenil, da zadrži znesek v višini 10 milijonov EUR zaradi prilagoditve dobička iz prejšnjih let ter da preostali dobiček v višini 61 milijonov EUR 21. februarja 2014 razdeli nacionalnim centralnim bankam euroobmočja. [1]

Redni prihodki ECB izhajajo predvsem iz prihodkov od naložb v portfelju deviznih rezerv in v portfelju lastnih sredstev, iz obrestnih prihodkov od 8-odstotnega deleža eurobankovcev v obtoku ter iz neto obrestnih prihodkov od vrednostnih papirjev, kupljenih za namene denarne politike v okviru programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev ter dveh programov nakupa kritih obveznic.

Neto obrestni prihodki so v letu 2013 znašali 2.005 milijonov EUR (2012: 2.289 milijonov EUR). Vključevali so obrestne prihodke v višini 406 milijonov EUR od deleža ECB v skupnem številu eurobankovcev v obtoku (2012: 633 milijonov EUR) ter neto obrestne prihodke v višini 962 milijonov EUR (2012: 1.108 milijonov EUR) od vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev, od česar je 437 milijonov EUR (2012: 555 milijonov EUR) izhajalo iz imetij grških državnih obveznic v okviru tega programa. Vključevali so tudi neto obrestne prihodke v višini 204 milijonov EUR (2012: 209 milijonov EUR) od vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru obeh programov nakupa kritih obveznic. ECB je nacionalnim centralnim bankam izplačala obresti v višini 192 milijonov EUR (2012: 307 milijonov EUR) od terjatev iz naslova deviznih rezerv, prenesenih na ECB, medtem ko so obrestni prihodki od deviznih rezerv znašali 187 milijonov EUR (2012: 229 milijonov EUR).

Realizirani dobiček iz finančnih operacij je znašal 52 milijonov EUR (2012: 319 milijonov EUR). Zmanjšanje realiziranega dobička iz finančnih operacij v letu 2013 je bilo predvsem posledica nižjega realiziranega dobička iz cenovnih sprememb, ustvarjenega v dolarskem portfelju.

Delni odpisi so v letu 2013 znašali 115 milijonov EUR (2012: 4 milijone EUR). Glavni razlog za precej večje delne odpise v letu 2013 je bilo splošno zmanjšanje tržne vrednosti vrednostnih papirjev v dolarskem portfelju ECB.

Administrativni stroški ECB obsegajo stroške dela in vse ostale administrativne stroške. Stroški dela so se leta 2013 zvišali na 241 milijonov EUR (2012: 222 milijonov EUR) zaradi večjega števila zaposlenih in zneska, ki se prizna v zvezi s pokojninskim programom ECB.

Ostali administrativni stroški, ki obsegajo najem prostorov, avtorske honorarje ter drugo blago in storitve, so v letu 2013 znašali 287 milijonov EUR (2012: 242 milijonov EUR) in so vključevali amortizacijo osnovnih sredstev v višini 19 milijonov EUR. Velika večina stroškov, nastalih v povezavi z gradnjo nove stavbe ECB, je izključena iz te postavke in kapitalizirana v bilanci stanja pod rubriko »opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva«. V okviru te rubrike se je postavka »sredstva v gradnji in izdelavi« leta 2013 povečala za 318 milijonov EUR na 847 milijonov EUR, kar je bilo skoraj v celoti posledica gradbenih stroškov, medtem ko so bili stroški zemljišča v višini 76 milijonov EUR vključeni v postavko »zemljišča in zgradbe«.

Skupna bilančna vsota bilance stanja ECB je leta 2013 znašala 174 milijard EUR. Zmanjšanje za 33 milijard EUR od leta 2012, ko je bilančna vsota znašala 207 milijard EUR, je skladno z znižanjem bilančne vsote konsolidirane bilance stanja Eurosistema.

Konsolidirana bilanca stanja Eurosistema vključuje vrednostne papirje, ki so jih ECB in nacionalne centralne banke kupile v okviru programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev, ki se je zaključil 6. septembra 2012. Na isti dan je ECB objavila tehnične podrobnosti o dokončnih denarnih transakcijah, vključno s politiko preglednosti. V skladu s to politiko je v spodnji tabeli prikazana razčlenitev Eurosistemovih imetij v okviru programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev na dan 31. decembra 2013.

Eurosistemova imetja v okviru programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev na dan 31. 12. 2013

Država izdajateljica Nominalni znesek (v milijardah EUR) Knjigovodska vrednost [1] (v milijardah EUR) Povprečna preostala zapadlost (v letih)
Irska 9,7 9,2 5,3
Grčija 27,7 25,4 3,4
Španija 38,8 38,4 3,6
Italija 89,7 86,8 4,1
Portugalska 19,8 19,0 3,4
Skupaj 185,7 178,8 3,9

[1] Imetja v okviru programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev so razvrščena kot naložbe v posesti do zapadlosti in se zato vrednotijo po odplačni vrednosti.

Letni računovodski izkazi ECB bodo skupaj s poslovnim poročilom in konsolidirano bilanco stanja Eurosistema za leto, ki se je končalo 31. decembra 2013, objavljeni v Letnem poročilu ECB, ki izide aprila 2014.

Za novinarska vprašanja se obrnite na Nielsa Bünemanna, tel. +49 69 1344 6594.

Pojasnila za urednike

  1. Računovodske usmeritve ECB: skupne računovodske usmeritve za Eurosistem in ECB je oblikoval Svet ECB v skladu s členom 26.4 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (Statut ESCB), objavljene pa so bile v Uradnem listu Evropske unije. [2] Čeprav te usmeritve na splošno temeljijo na mednarodno sprejetih računovodskih standardih, so bile pripravljene s posebnim poudarkom na edinstvenih okoliščinah, v katerih delujejo centralne banke Eurosistema. Vključujejo tržno vrednost tržnih vrednostnih papirjev, razen tistih v posesti do zapadlosti, ter tržno vrednost zlata ter vseh drugih bilančnih in zabilančnih sredstev in obveznosti v tuji valuti. Tržni vrednostni papirji, razvrščeni med tiste v posesti do zapadlosti, se vrednotijo po nabavni vrednosti ob upoštevanju oslabitve. Zaradi velike izpostavljenosti večine centralnih bank Eurosistema tečajnemu tveganju je posebna pozornost namenjena načelu previdnosti. To se upošteva predvsem pri različnem obravnavanju nerealiziranih dobičkov in nerealiziranih izgub za namene priznavanja prihodka ter pri prepovedi pobotanja nerealiziranih izgub od enega sredstva z nerealiziranimi dobički od drugega sredstva. Nerealizirani dobički se evidentirajo neposredno na računu prevrednotenja. Nerealizirane izgube, ki presegajo stanje na računu prevrednotenja, se obravnavajo kot odhodki ob koncu leta. Izgube zaradi oslabitev se v celoti prenesejo v izkaz poslovnega izida. Tem usmeritvam morajo pri poročanju o svojih operacijah v okviru Eurosistema, ki se vključijo v tedenski konsolidirani računovodski izkaz Eurosistema, slediti vse nacionalne centralne banke euroobmočja. Poleg tega pri pripravi svojih letnih računovodskih izkazov prostovoljno uporabljajo bolj ali manj enake usmeritve kot ECB.
  2. Leta 2013 je ECB spremenila računovodske usmeritve v zvezi s pokojninami. Zahteve iz Mednarodnega računovodskega standarda 19 (MRS 19), ki predstavlja temelj računovodskih usmeritev ECB v zvezi s pokojninami, so bile leta 2011 revidirane in se začnejo uporabljati na dan 1. januarja 2013 ali kasneje. Revidirani MRS 19 ne dopušča več pristopa »z 10% pasom« kot možnosti priznavanja aktuarskih rezultatov v računovodskih izkazih. ECB je zato spremenila svoje usmeritve, ki so razkrite v pojasnilih k računovodskim usmeritvam, ter v letnih računovodskih izkazih za leto 2013 prenovila tudi primerjalne zneske za leto 2012.
  3. Obrestovanje deviznih rezerv, prenesenih na ECB: vsaka nacionalna centralna banka s prenosom deviznih rezerv na ECB ob vstopu v Eurosistem pridobi obrestovano terjatev do ECB, ki je enakovredna prenesenemu znesku. Svet ECB je sklenil, da so te terjatve izražene v eurih in se obrestujejo dnevno po zadnji razpoložljivi mejni obrestni meri, ki jo Eurosistem uporablja v avkcijah za operacije glavnega refinanciranja in je prilagojena tako, da upošteva ničelno stopnjo donosa na zlato.
  4. Razdelitev prihodkov ECB od eurobankovcev v obtoku in neto prihodkov ECB od vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev: Svet ECB je sklenil, da ti prihodki zapadejo v plačilo nacionalnim centralnim bankam euroobmočja v poslovnem letu, v katerem nastanejo. Če Svet ECB ne sklene drugače, ECB ta prihodek razdeli na zadnji delovni dan v januarju naslednjega leta. [3] Prihodek se razdeli v celoti, razen če Svet ECB na podlagi utemeljene ocene pričakuje, da bo čisti dobiček ECB tekočega leta manjši od njenega prihodka od eurobankovcev v obtoku in neto prihodka od vrednostnih papirjev, kupljenih po programu v zvezi s trgi vrednostnih papirjev, in razen če Svet ECB pred koncem poslovnega leta ne sklene, da se del ali celota tega prihodka prenese v rezervacijo za tveganje deviznega tečaja, obrestno in kreditno tveganje ter tveganje cene zlata.
  5. Razdelitev dobička/pokritje izgube: v skladu s členom 33 Statuta ESCB se do 20% čistega dobička kateregakoli leta lahko prenese v splošni rezervni sklad, vendar največ do vrednosti, ki je enaka 100% kapitala ECB. Preostali čisti dobiček se razdeli med nacionalne centralne banke euroobmočja sorazmerno z njihovimi vplačanimi deleži. Če ima ECB izgubo, se primanjkljaj pokrije iz splošnega rezervnega sklada ECB in po potrebi na podlagi odločitve Sveta ECB iz denarnih prihodkov v določenem poslovnem letu sorazmerno z višino in do višine zneskov, razdeljenih nacionalnim centralnim bankam euroobmočja v skladu s členom 32.5 Statuta ESCB.


[1]Posamezni zneski so zaokroženi na najbližji milijon EUR.

[2]Računovodske usmeritve ECB so podrobno opredeljene v Sklepu ECB/2010/21 z dne 11. novembra 2010, UL L 35, 9. 2. 2011, str. 1, z vsemi spremembami.

[3]Sklep ECB/2010/24 z dne 25. novembra 2010 o vmesni razdelitvi prihodka Evropske centralne banke iz naslova eurobankovcev v obtoku in iz naslova vrednostnih papirjev, kupljenih po programu v zvezi s trgi vrednostnih papirjev (prenovitev), UL L 6, 11. 1. 2011, str. 35, z vsemi spremembami.

Publications

Stiki za medije