SPOROČILO ZA JAVNOST

Letni računovodski izkazi Evropske centralne banke za leto, ki se je končalo 31. decembra 2010

3. marec 2011

Svet Evropske centralne banke (ECB) je danes potrdil revidirane letne računovodske izkaze ECB za leto, ki se je končalo 31. decembra 2010.

ECB je v letu 2010 ustvarila presežek v višini 1.334 milijonov EUR, medtem ko je v letu 2009 presežek znašal 2.218 milijonov EUR [1]. Dejavniki, ki so prispevali k nižjemu presežku v letu 2010, so nižji neto obrestni prihodki zaradi nižjih obrestnih mer za operacije glavnega refinanciranja Eurosistema in za devizne rezerve v ameriških dolarjih ter dejstvo, da v letu 2010 ni bila opravljena nobena prodaja zlata.

Svet ECB je sklenil, da 31. decembra 2010 v rezervacijo za tveganja prenese sredstva v višini 1.163 milijonov EUR, s čimer je rezervacija dosegla najvišji sedanji dovoljeni obseg 5.184 milijonov EUR. Tako je ECB v letu 2010 izkazala čisti dobiček v višini 171 milijonov EUR, ki ga je Svet ECB na današnji seji sklenil v celoti razdeliti nacionalnim centralnim bankam euroobmočja.

Namen rezervacije za tveganje je pokrivanje tveganja deviznega tečaja, obrestnega in kreditnega tveganja ter tveganja cene zlata. Velikost in nadaljnja potrebnost te rezervacije se ugotavljata letno.

Redni prihodki ECB izhajajo predvsem iz donosov od naložb njenih imetij deviznih rezerv in portfelja lastnih sredstev, iz obresti od njenega 8-odstotnega deleža eurobankovcev v obtoku ter iz neto obresti od vrednostnih papirjev, kupljenih za namene denarne politike v okviru programa nakupa kritih obveznic (uveden julija 2009) in v okviru programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev (uveden maja 2010).

Neto obrestni prihodki so v letu 2010 znašali 1.422 milijonov EUR (2009: 1.547 milijonov EUR). Vključevali so obrestne prihodke v višini 654 milijonov EUR od deleža ECB v bankovcih v obtoku (2009: 787 milijonov EUR), neto obrestne prihodke v višini 140 milijonov EUR (2009: 18 milijonov EUR) od vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa nakupov kritih obveznic, ter neto obrestne prihodke v višini 438 milijonov EUR od vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev.

ECB je nacionalnim centralnim bankam izplačala obresti v višini 346 milijonov EUR (2009: 443 milijonov EUR) od njihovih terjatev iz naslova deviznih rezerv, prenesenih na ECB, medtem ko so obrestni prihodki od deviznih rezerv znašali 366 milijonov EUR (2009: 700 milijonov EUR). Realizirani dobiček iz finančnih operacij se je zmanjšal s 1.103 milijonov EUR (v letu 2009) na 474 milijonov, ker v letu 2010 ni bila opravljena nobena prodaja zlata. Delni odpisi v višini 195 milijonov EUR so v letu 2010 nastali predvsem zaradi nerealiziranih izgub od tržnih vrednostnih papirjev, razen tistih za namene denarne politike, medtem ko so v letu 2009 delni odpisi znašali 38 milijonov EUR.

Administrativni stroški za zaposlene, najem prostorov, avtorske honorarje ter drugo blago in storitve so v letu 2010 znašali 415 milijonov EUR (vključno z amortizacijo opredmetenih osnovnih sredstev v višini 14 milijonov EUR), medtem ko so v letu 2009 znašali 401 milijon EUR.

Letni računovodski izkazi bodo skupaj s poslovnim poročilom za leto, ki se je končalo 31. decembra 2010, objavljeni v Letnem poročilu ECB, ki bo objavljeno 19. aprila 2011.

Pojasnila za urednike

  1. Računovodske usmeritve ECB: skupne računovodske usmeritve za Eurosistem, vključno z ECB, je oblikoval Svet ECB v skladu s členom 26.4 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (Statut ESCB), objavljene pa so bile v Uradnem listu Evropske unije. [2] Čeprav te usmeritve na splošno temeljijo na mednarodno sprejeti računovodski praksi, so bile zasnovane ob upoštevanju posebnih okoliščin, v katerih delujejo centralne banke Eurosistema. Vključujejo tržno vrednost tržnih vrednostnih papirjev, razen tistih v imetju do zapadlosti, zlata ter vseh drugih bilančnih in zabilančnih sredstev in obveznosti v tuji valuti. Tržni vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti, se vrednotijo po nabavni vrednosti ob upoštevanju oslabitve. Zaradi velikega tveganja deviznega tečaja, ki mu je izpostavljena večina centralnih bank Eurosistema, je posebna pozornost namenjena načelu previdnosti. To se upošteva predvsem pri različnem obravnavanju nerealiziranih dobičkov in nerealiziranih izgub za namene priznavanja prihodka ter pri prepovedi pobotanja nerealiziranih izgub od enega sredstva z nerealiziranimi dobički od drugega sredstva. Nerealizirani dobički se evidentirajo neposredno na računu prevrednotenja, nerealizirane izgube ob koncu leta, ki presegajo stanje na računu prevrednotenja, pa se obravnavajo kot odhodki. Vse nacionalne centralne banke euroobmočja morajo slediti tem usmeritvam pri poročanju o svojih operacijah v okviru Eurosistema, ki se vključijo v konsolidirane tedenske računovodske izkaze Eurosistema. Poleg tega pri pripravi svojih letnih računovodskih izkazov prostovoljno uporabljajo bolj ali manj enake usmeritve kot ECB.
  2. Obrestovanje deviznih rezerv, prenesenih na ECB: vsaka nacionalna centralna banka s prenosom deviznih rezerv na ECB ob vstopu v Eurosistem pridobi obrestovano terjatev do ECB, ki ustreza prenesenemu znesku. Svet ECB je sklenil, da so te terjatve izražene v eurih in se obrestujejo dnevno po zadnji razpoložljivi mejni obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja Eurosistema, ki je prilagojena tako, da upošteva ničelno stopnjo donosa na zlato.
  3. Razdelitev prihodkov ECB od eurobankovcev v obtoku in neto prihodkov ECB od vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev: Svet ECB je sklenil, da ti prihodki zapadejo v plačilo nacionalnim centralnim bankam euroobmočja v poslovnem letu, v katerem nastanejo. Prihodki od eurobankovcev v obtoku se razdelijo drugi delovni dan naslednjega leta, prihodki od vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev, pa se razdelijo zadnji delovni dan v januarju naslednjega leta. [3] Razdelijo se v celoti, razen če je čisti dobiček ECB za tekoče leto manjši od njenega prihodka od eurobankovcev v obtoku in neto prihodka od vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev, ter ob upoštevanju morebitnega sklepa Sveta ECB, sprejetega pred koncem poslovnega leta, o prenosu dela ali vseh teh prihodkov v rezervacijo za tečajna, obrestna in kreditna tveganja ter cenovna tveganja pri zlatu.
  4. Razdelitev dobička/pokritje izgube: v skladu s členom 33 Statuta ESCB se do 20% čistega dobička katerega koli leta lahko prenese v sklad splošnih rezerv, vendar največ do vrednosti, ki je enaka 100% kapitala ECB. Preostali čisti dobiček se razdeli med nacionalne centralne banke euroobmočja sorazmerno z njihovimi vplačanimi deleži. Če ima ECB izgubo, se primanjkljaj pokrije iz sklada splošnih rezerv ECB in po potrebi na podlagi odločitve Sveta ECB iz denarnih prihodkov v določenem poslovnem letu sorazmerno z višino in do višine zneskov, razdeljenih nacionalnim centralnim bankam euroobmočja v skladu s členom 32.5 Statuta ESCB.


[1]Po tehnični prilagoditvi, opravljeni 31. decembra 2009, je bil iz rezervacije ECB za tveganja sproščen znesek v višini 35 milijonov EUR, zato se je izkazani čisti dobiček za leto 2009 rahlo povečal na 2.253 milijonov EUR.

[2] Sklep ECB/2006/17 z dne 10. novembra 2006, UL L 348, 11. 12. 2006, str. 38, z vsemi spremembami, v katerem so bile podrobno opredeljene računovodske usmeritve ECB, je bil razveljavljen in nadomeščen s Sklepom ECB/2010/21 z dne 11. novembra 2010, UL L 35, 9. 2. 2011, str. 1, ki je začel veljati 31. decembra 2010.

[3] Sklep ECB/2010/24 z dne 25. novembra 2010 o vmesni razdelitvi prihodka Evropske centralne banke iz naslova eurobankovcev v obtoku in iz naslova vrednostnih papirjev, kupljenih po programu v zvezi s trgi vrednostnih papirjev (prenovitev), UL L 6, 11. 1. 2011, str. 35.

Publications

Stiki za medije