SPOROČILO ZA JAVNOST

ECB je objavila Konvergenčno poročilo 2010

12. maj 2010

Evropska centralna banka (ECB) je danes objavila Konvergenčno poročilo 2010, v katerem ocenjuje ekonomsko in pravno konvergenco naslednjih devetih držav članic Evropske unije (EU): Bolgarije, Češke, Estonije, Latvije, Litve, Madžarske, Poljske, Romunije in Švedske. V poročilu ECB preverja, ali so te države dosegle visoko stopnjo vzdržne ekonomske konvergence, ter ocenjuje skladnost s pravnimi zahtevami, ki jih morajo nacionalne centralne banke izpolniti za vključitev v Eurosistem (pravna konvergenca).

Poročilo na splošno ugotavlja, da so se v mnogih državah zaradi nakopičenih neravnovesij in ranljivosti iz prejšnjih obdobij pojavili veliki izzivi, ki so v zadnjih letih sprožili proces temeljitega prilagajanja. Ob dodatnem pritisku svetovne finančne in gospodarske krize se je realni BDP v večini pregledanih držav močno skrčil ali postal globoko negativen. Upad gospodarske aktivnosti je skupaj z zunanjimi vplivi sicer prispeval k brzdanju inflacije, zato pa so se močno poslabšale javnofinančne razmere, premije za deželno tveganje, kot jih kažejo dolgoročne obrestne mere, pa so se občutno povečale.

V nadaljevanju so predstavljeni izsledki poročila po posameznih konvergenčnih kriterijih.

Stabilnost cen

Zaradi negativnih svetovnih cenovnih šokov in velikega upada gospodarske aktivnosti v večini držav je bila inflacija v EU v 12-mesečnem obdobju od aprila 2009 do marca 2010 zelo nizka. Skladno s tem je referenčna vrednost za kriterij cenovne stabilnosti znašala 1,0%. Izračunana je bila s prištetjem 1,5 odstotne točke k netehtanemu aritmetičnemu povprečju stopnje inflacije po HICP v 12 mesecih na Portugalskem (-0,8%), v Estoniji (-0,7%) in v Belgiji (-0,1%). Inflacija po HICP na Irskem je bila zaradi številnih specifičnih dejavnikov v državi precej nižja. V skladu s pristopom iz prejšnjih poročil pa je bila stopnja inflacije na Irskem obravnavana kot osamelec in zato izključena iz izračuna referenčne vrednosti. V referenčnem obdobju je bila povprečna inflacija po HICP na Češkem, v Estoniji in Latviji pod referenčno vrednostjo, v ostalih šestih državah pa je bila nad njo, z največjim odstopanjem v Romuniji, na Madžarskem in Poljskem.

Javne finance

Javnofinančni položaj se je od Konvergenčnega poročila 2008 v večini držav močno poslabšal, kar odraža predvsem bistveno slabše makroekonomske razmere. V letu 2009 so Bolgarija, Češka, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska in Romunija zabeležile delež primanjkljaja v BDP, ki je presegal referenčno vrednost 3%. Evropska komisija ravno sproža postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem proti Bolgariji, medtem ko so druge naštete države predmet odločbe Sveta o obstoju čezmernega primanjkljaja. V letu 2009 sta imeli javnofinančni primanjkljaj pod referenčno vrednostjo samo Estonija in Švedska.

Na področju dolga širše opredeljene države je bil v letu 2009 edino na Madžarskem javni dolg nad referenčno vrednostjo 60% BDP. V drugih državah je bil delež javnega dolga nižji, čeprav se je povečal v vseh devetih obravnavanih državah, v nekaterih primerih precej.

Devizni tečaji

Izmed držav, ki so pregledane v tem konvergenčnem poročilu, v mehanizmu ERM II zdaj sodelujejo Estonija, Latvija in Litva. Valute teh držav članic so v ERM II sodelovale več kot dve leti pred konvergenčnim pregledom in pri nobeni ni v obravnavanem obdobju osrednji tečaj devalviral. Vseeno so se v primeru latvijskega latsa v okviru ERM II nekajkrat pojavile resne tržne napetosti.

Dolgoročne obrestne mere

Referenčna vrednost za dolgoročne obrestne mere je v 12-mesečnem referenčnem obdobju od aprila 2009 do marca 2010 znašala 6,0%. Ker Estonija nima usklajene dolgoročne obrestne mere, je bila ta vrednost izračunana s prištetjem 2 odstotnih točk k netehtanemu aritmetičnemu povprečju dolgoročnih obrestnih mer ostalih dveh držav EU z usklajeno dolgoročno obrestno mero, ki so bile upoštevane pri izračunu referenčne vrednosti za kriterij stabilnosti cen, in sicer Belgije (3,8%) in Portugalske (4,2%). V referenčnem obdobju so bile povprečne dolgoročne obrestne mere nižje od referenčne vrednosti samo na Češkem in Švedskem.

Estonija

V tem poročilu je Estonija pregledana nekoliko podrobneje kot ostale obravnavane države. Razlog je v tem, da so estonske oblasti napovedale svojo namero, da 1. januarja 2011 uvedejo euro. Konvergenčno poročilo ECB 2010 podaja naslednjo oceno za Estonijo.

V referenčnem obdobju od aprila 2009 do marca 2010 je 12-mesečna povprečna stopnja inflacije, merjena z indeksom HICP, v Estoniji znašala -0,7%, kar je precej pod referenčno vrednostjo 1,0%, kolikor znaša kriterij cenovne stabilnosti. Sodeč po najnovejših podatkih se bo 12-mesečna povprečna stopnja inflacije po HICP v prihodnjih mesecih predvidoma povečala.

Trenutno nizka stopnja inflacije v Estoniji je predvsem posledica začasnih dejavnikov, med drugim tudi sedanjega intenzivnega gospodarskega prilagajanja, ki je v letu 2009 povzročilo 14,1% realni upad BDP, potem ko so se v daljšem obdobju nakopičila precejšnja makroekonomska neravnovesja in ranljivosti. Poleg tega trenutna odsotnost inflacijskih pritiskov v estonskem gospodarstvu kaže, da mora gospodarstvo s fiksnim tečajem nadomestiti predhodno poslabšanje svojega konkurenčnega položaja. Ko se bo faza prilagajanja končala, bo ohranjanje nizke stopnje inflacije velik izziv, saj je manevrski prostor denarne politike omejen. Proces dohitevanja bo verjetno vplival na inflacijo v naslednjih nekaj letih, saj sta BDP na prebivalca in raven cen v Estoniji še vedno nižja kot v euroobmočju. Ko se bo gospodarska rast obnovila, se bo v okviru režima fiksnega deviznega tečaja realno prilagajanje gospodarstva verjetno odrazilo v višji inflaciji. Glede na režim valutnega odbora in omejene alternativne instrumente proticiklične politike se lahko izkaže, da bo težko preprečiti ponoven nastanek makroekonomskih neravnotežij, vključno z visokimi stopnjami inflacije. Izkušnja z visoko rastjo v zadnjih nekaj letih opozarja na izzive, s katerimi se estonske oblasti ob skoraj popolni odsotnosti neodvisne denarne politike soočajo pri doseganju cenovne stabilnosti. Gledano v celoti je vzdržnost konvergence na področju inflacije v Estoniji vprašljiva.

Estonija ni predmet odločbe Sveta EU o obstoju čezmernega primanjkljaja. V referenčnem letu 2009 je javnofinančni saldo izkazoval primanjkljaj v višini 1,7% BDP, kar je precej pod referenčno vrednostjo. Razmerje bruto javnega dolga do BDP je bilo 7,2% BDP, kar je daleč pod referenčno vrednostjo 60%.

Estonska krona je pred pregledom konvergence več kot dve leti sodelovala v mehanizmu ERM II. Estonija se je mehanizmu deviznih tečajev pridružila z obstoječim valutnim odborom kot enostransko zavezo. V obravnavanem obdobju je bila krona še naprej stabilna in se ni odmikala od osrednjega tečaja do eura v ERM II, kar odraža nespremenjeno tečajno politiko Estonije v okviru režima valutnega odbora. Znotraj ERM II Estonija tudi ni na lastno pobudo devalvirala osrednjega tečaja svoje valute do eura.

Za estonski finančni sistem je značilno, da nima razvitega trga dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev v estonskih kronah, kar odraža nizko raven javnega dolga in zelo razširjeno uporabo eura. V takšnih razmerah ni mogoče opredeliti kazalnika, ki bi bil primerljiv z donosnostjo dolgoročnih državnih obveznic ali bi jo nadomestil, kar otežuje ocenjevanje vzdržnosti konvergence v Estoniji. Zaradi tega je bila opravljena širša analiza finančnih trgov, v kateri so bili upoštevani različni relevantni kazalniki. Na splošno gibanja na finančnih trgih v referenčnem obdobju dajejo mešano sliko. Več kazalnikov kaže, da so bili tržni udeleženci močno zaskrbljeni glede vzdržnosti konvergence v Estoniji. Zaskrbljenost je bila še posebno velika med vrhuncem svetovne krize. Od konca leta 2009 so k umirjanju tržnih pritiskov prispevali manjša nenaklonjenost tveganju po vsem svetu, javnofinančna gibanja in ocene udeležencev na trgu o možnostih Estonije, da sprejme euro.

Za vzpostavitev okolja, ki spodbuja trajnostno konvergenco v Estoniji, je potrebno izvajanje gospodarskih politik, ki so usmerjene v zagotavljanje splošne makroekonomske stabilnosti, vključno z vzdržno stabilnostjo cen. Ker je zaradi trenutnega valutnega odbora manevrski prostor denarne politike omejen, je nujno, da druge politike zagotovijo gospodarstvu vse potrebno za to, da bo lahko obvladalo specifične šoke v državi in se izognilo ponovnemu nastanku makroekonomskih neravnotežij.

Pravna konvergenca

Do 12. marca 2010, ki je presečni datum, do katerega ECB v Konvergenčnem poročilu 2010 ocenjuje spremembe zakonodaje, pravni okvir v devetih pregledanih državah ni bil v celoti združljiv z vsemi zahtevami za uvedbo eura, kot jih določata Pogodbi in Statut Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke. Vendar je estonski parlament 22. aprila 2010 sprejel zakon o uvedbi eura, ki je v Estoniji odpravil preostale nezdružljivosti. V vseh drugih pregledanih državah pa nezdružljivost glede neodvisnosti centralne banke ostaja. To se nanaša zlasti na institucionalno, osebno in finančno neodvisnost centralne banke. Poleg tega v vseh pregledanih državah, razen v Litvi, obstaja nezdružljivost glede prepovedi denarnega financiranja ter pravne integracije zadevne centralne banke v Eurosistem.

***

ECB je z izdelavo tega poročila izpolnila zahteve iz člena 140 Pogodbe, da mora Svetu Evropske unije (Svet EU) vsaj enkrat na dve leti ali na prošnjo države članice z odstopanjem poročati »o napredku, ki so ga države članice z odstopanjem dosegle pri izpolnjevanju svojih obveznosti glede uresničevanja ekonomske in monetarne unije«.

V ekonomski in monetarni uniji trenutno 11 držav članic EU ni polnopravno udeleženih. Od teh imata dve, namreč Danska in Združeno kraljestvo, v skladu z ustreznima protokoloma, ki sta priložena Pogodbi, poseben status. Konvergenčno poročilo se zanju zato pripravi samo v primeru, da pregled zahtevata sami.

Konvergenčno poročilo je na voljo na spletni strani ECB v 21 uradnih jezikih Unije.

Publications

Stiki za medije