SPOROČILO ZA JAVNOST

Letni računovodski izkazi Evropske centralne banke za leto, ki se je končalo 31. decembra 2005

16. marec 2006

Svet Evropske centralne banke (ECB) je danes potrdil revidirane letne računovodske izkaze ECB za leto, ki se je končalo 31. decembra 2005.

ECB je imela leta 2005 presežek prihodkov nad odhodki v višini 992 milijonov EUR. Enak znesek je bil prenesen v rezervacije za tečajno in obrestno tveganje ter tveganje cene zlata, tako da izkazani čisti dobiček znaša natanko nič. Iz te rezervacije bodo pokriti odhodki, ki nastanejo zaradi izpostavljenosti tem tveganjem, predvsem odhodki vrednotenja, ki se ne pokrijejo iz računov prevrednotenja. Velikost rezervacije bo določena letno.

V letu 2004 je imela ECB 1.636 milijonov EUR čiste izgube, kar je bilo predvsem posledica nadaljevanja krepitve vrednosti eura do ameriškega dolarja in japonskega jena. Leta 2005 se je vrednost eura do teh valut zmanjšala.

Redni dohodki ECB izvirajo predvsem iz prihodkov naložb od imetij deviznih rezerv in vplačanega kapitala v znesku 4,1 milijarde EUR ter iz obrestnih prihodkov od njenega 8-odstotnega deleža eurobankovcev v obtoku. Na obrestne prihodke so leta 2005 ugodno vplivale višje obrestne mere za finančna sredstva v ameriških dolarjih.

Skupni neto obrestni prihodki iz vseh virov so znašali 1.270 milijonov EUR, kar je več kot v letu 2004, ko so znašali 690 milijonov EUR. Če odštejemo obrestne prihodke od deleža bankovcev v obtoku v višini 868 milijonov EUR, neto obrestni prihodki znašajo 402 milijona EUR, medtem ko so leta 2004 nastali neto obrestni odhodki v višini 43 milijonov EUR. ECB je nacionalnim centralnim bankam izplačala 710 milijonov EUR obresti od njihovih terjatev iz naslova deviznih rezerv, prenesenih na ECB.

Upravni stroški ECB iz naslova plač in drugih stroškov, najema prostorov ter blaga in storitev so znašali 316 milijonov EUR (340 milijonov EUR v letu 2004). Na zmanjšanje je deloma vplival spremenjen računovodski pristop k priznavanju neto aktuarskih dobičkov/izgub v zvezi s pokojninskim načrtom in drugimi pozaposlitvenimi zaslužki ECB. Amortizacija osnovnih sredstev je znašala 32 milijonov EUR. Ob koncu leta 2005 je imela ECB 1.351 zaposlenih (od tega je bilo 131 zaposlenih na vodstvenem položaju), leto prej pa je število zaposlenih znašalo 1.309.

Letni računovodski izkazi bodo skupaj s poslovnim poročilom za leto, ki se je končalo 31. decembra 2004, objavljeni v Letnem poročilu ECB, ki izide 25. aprila 2006.

Pojasnila za urednike

  1. Računovodske usmeritve ECB. Skupne računovodske usmeritve za Eurosistem in ECB je oblikoval Svet ECB v skladu s členom 26.4 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (Statut ESCB), objavljene pa so bile v Uradnem listu Evropske unije.[1] Čeprav te usmeritve na splošno temeljijo na mednarodno sprejetih računovodskih standardih, so bile pripravljene s posebnim poudarkom na edinstvene okoliščine, v katerih delujejo centralne banke Eurosistema. Posebna pozornost je namenjena previdnosti, glede na to, da je večina teh centralnih bank precej izpostavljena tečajnim tveganjem. Načelo previdnosti se upošteva predvsem pri različnem obravnavanju nerealiziranih prihodkov in nerealiziranih odhodkov za namene priznavanja prihodka ter pri prepovedi izravnave nerealiziranih odhodkov iz enega sredstva v breme nerealiziranih prihodkov iz drugega sredstva. Nerealizirani prihodki se prenesejo neposredno na račun prevrednotenja, nerealizirani odhodki ob koncu leta, ki presegajo stanje na računu prevrednotenja, pa se obravnavajo kot odhodki. Vse nacionalne centralne banke morajo upoštevati te usmeritve pri poročanju o svojem poslovanju v okviru Eurosistema, ki je nato vključeno v tedenske konsolidirane računovodske izkaze Eurosistema. Vse nacionalne centralne banke pri pripravi svojih letnih računovodskih izkazov prostovoljno uporabljajo približno enake usmeritve kot ECB.
  2. Obrestovanje deviznih rezerv, prenesenih na ECB. Ob prenosu deviznih rezerv na ECB po vstopu v Eurosistem je vsaka nacionalna centralna banka pridobila obrestovano terjatev do ECB za vrednost zneska, ki ga je prenesla. Svet ECB je sklenil, da morajo biti te terjatve denominirane v eurih ter da morajo biti obrestovane vsak dan po zadnji razpoložljivi mejni obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja Eurosistema, ki je prilagojena tako, da upošteva ničelno stopnjo donosa na zlato. V letu 2005 so iz tega obrestovanja nastali obrestni odhodki v višini 710 milijonov EUR, obrestni prihodki od deviznih rezerv pa so znašali 889 milijonov EUR.
  3. Porazdelitev prihodka ECB iz naslova eurobankovcev v obtoku. Svet ECB je leta 2002 sklenil, da se ti prihodki ločeno porazdelijo med nacionalne centralne banke v obliki vmesne razdelitve po koncu vsakega četrtletja.[2] Prihodki se v celoti porazdelijo, razen če je čisti dobiček ECB za poslovno leto manjši kot njen prihodek od eurobankovcev v obtoku. To se je zgodilo leta 2005 zaradi odločitve Sveta ECB, da izvede prenos v rezervacije za tečajno in obrestno tveganje ter tveganje cene zlata. Svet ECB je decembra 2005 na podlagi ocenjenega poslovnega izida za leto, ki se je končalo 31. decembra 2005, sklenil:
    1. da prekliče tri vmesne četrtletne porazdelitve tega prihodka, ki je bil nacionalnim centralnim bankam med letom že plačan v višini 634 milijonov EUR;
    2. da zadrži izplačilo vmesne porazdelitve za zadnje četrtletje v višini 234 milijonov EUR.


[1] Sklep Evropske centralne banke z dne 5. decembra 2002 o letnih računovodskih izkazih Evropske centralne banke (ECB/2002/11), UL L 58, 3. 3. 2003, str. 38, z vsemi spremembami.

[2] Sklep Evropske centralne banke z dne 21. novembra 2002 o porazdelitvi prihodka Evropske centralne banke iz naslova eurobankovcev v obtoku med nacionalne centralne banke sodelujočih držav članic (ECB/2002/9), UL L 323, 28. 11. 2002, str. 49. Sklep je bil razveljavljen s Sklepom ECB/2005/11, UL L 311, 26. 11. 2005, str. 41, ki je začel veljati 18. novembra 2005. Z letom 2006 se ta porazdelitev izvede samo ob koncu leta.

Stiki za medije