SPOROČILO ZA JAVNOST

Letni računovodski izkazi Evropske centralne banke za leto, ki se je končalo 31. decembra 2004

14. marec 2005

Svet Evropske centralne banke (ECB) je 11. marca 2005 potrdil revidirane letne računovodske izkaze ECB za leto, ki se je končalo 31. decembra 2004.

V letu 2004 je imela ECB 1.636 milijonov EUR čiste izgube, potem ko je v letu 2003 čista izguba znašala 477 milijonov EUR. Izguba je bila tudi tokrat predvsem posledica gibanja deviznih tečajev, ki so negativno vplivali na vrednost sredstev ECB (izraženo v eurih), denominiranih v tuji valuti, predvsem v ameriških dolarjih.

ECB v svojih računovodskih usmeritvah namenja posebno pozornost načelu previdnosti. Tako se nerealizirani odhodki iz prevrednotenja zaradi sprememb deviznih tečajev in tržnih cen, ki so nastali na podlagi imetij ECB v tuji valuti in zlatu, obravnavajo kot realizirani in se ob koncu leta prenesejo v izkaz uspeha. Vendar pa se nerealizirani prihodki iz prevrednotenja zaradi sprememb deviznih tečajev in tržnih cen, ki so nastali na podlagi imetij ECB v tuji valuti in zlatu, ne priznajo kot dobiček, ampak se direktno prenesejo na račune prevrednotenja. V letu 2004 so po apreciaciji eura nastali neto odhodki iz prevrednotenja zaradi tečajnih sprememb v višini skoraj 2,1 milijarde EUR.

ECB ustvarja redni prihodek predvsem iz dobičkov od naložb svojih deviznih rezerv in vplačanega kapitala (4,1 milijarde EUR) ter iz obrestnih prihodkov od 8-odstotnega deleža v celotnih euro bankovcih v obtoku. V letu 2004 so na obrestne prihodke zopet negativno vplivale nizke obrestne mere za sredstva v tuji in domači valuti. Skupni neto obrestni prihodki iz vseh virov so znašali 690 milijonov EUR, kar je manj kot v letu 2003, ko so znašali 715 milijonov EUR. Če odštejemo obrestne prihodke od deleža bankovcev v obtoku (733 milijonov EUR), nastanejo neto obrestni odhodki v višini 43 milijonov EUR, medtem ko so v letu 2003 neto obrestni prihodki znašali 17 milijonov EUR. ECB je nacionalnim centralnim bankam izplačala 693 milijonov EUR obresti od njihovih terjatev iz naslova deviznih rezerv, prenesenih na ECB.

Upravni stroški ECB iz naslova plač in drugih stroškov, najema prostorov ter blaga in storitev so znašali 340 milijonov EUR (286 milijonov EUR v letu 2003). Ta porast je bil v prvi vrsti posledica rezervacij za povečane obveznosti iz pokojninskega sklada ECB, ki izhaja iz akturaskih izračunov. Amortizacija osnovnih sredstev je znašala 34 milijonov EUR. Ob koncu leta 2004 je imela ECB 1.309 zaposlenih (od tega je bilo 131 zaposlenih na vodstvenem položaju), medtem ko je bilo leto prej zaposlenih 1.213 ljudi.

Svet ECB je 11. marca 2005 sklenil, da 1.636 milijonov EUR čiste izgube pokrije s celotnim zneskom sklada splošnih rezerv (296 milijonov EUR) ter da preostalih 1.340 milijonov EUR izgube pokrije z denarnim prihodkom, ki je bil za poslovno leto 2004 razdeljen nacionalnim centralnim bankam, in sicer sorazmerno z višino zneskov, porazdeljenih vsaki nacionalni centralni banki.

Letni računovodski izkazi bodo skupaj s poslovnim poročilom za leto, ki se je končalo 31. decembra 2004, objavljeni v Letnem poročilu ECB, ki izide 26. aprila 2005.

Pojasnila za urednike

  1. Računovodske usmeritve ECB: Skupne računovodske usmeritve za Eurosistem in ECB je oblikoval Svet ECB v skladu s členom 26.4 Statuta Evropskega sistema nacionalnih centralnih bank in Evropske centralne banke (Statut ESCB), objavljene pa so bile v Uradnem listu Evropske unije.[1] Čeprav te usmeritve na splošno temeljijo na mednarodno sprejetih računovodskih standardih, so bile pripravljene s posebnim poudarkom na edinstvene okoliščine, v katerih delujejo centralne banke Eurosistema. Precej pozornosti namenjajo previdnosti, saj so te centralne banke zelo izpostavljene deviznim tveganjem. Načelo previdnosti smo zlasti upoštevali pri različnem obravnavanju nerealiziranih prihodkov in nerealiziranih odhodkov za namene priznavanja prihodka ter pri prepovedi izravnave nerealiziranih odhodkov iz enega sredstva v breme nerealiziranih prihodkov iz drugega sredstva. Vse nacionalne centralne banke morajo te usmeritve upoštevati pri poročanju o svojem poslovanju v okviru Eurosistema, ki je nato vključeno v tedenske konsolidirane računovodske izkaze Eurosistema. Vse nacionalne centralne banke pri pripravi svojih letnih računovodskih izkazov prostovoljno uporabljajo približno enake usmeritve kot ECB.
  2. Obrestovanje deviznih rezerv, prenesenih na ECB: Ob prenosu deviznih rezerv na ECB po vstopu v Eurosistem je vsaka nacionalna centralna banka pridobila obrestovano terjatev do ECB za vrednost zneska, ki ga je prenesla. Svet ECB je sklenil, da morajo biti te terjatve denominirane v eurih ter da morajo biti obrestovane vsak dan po zadnji obrestni meri Eurosistema za glavno refinanciranje, ki je prilagojena tako, da upošteva ničelno stopnjo donosa na zlato. V letu 2004 so iz tega obrestovanja nastali obrestni odhodki v višini okrog 693 milijonov EUR, medtem ko so obrestni prihodki od deviznih rezerv znašali 422 milijonov EUR.
  3. Porazdelitev prihodka ECB iz naslova euro bankovcev v obtoku: Svet ECB je sklenil, da se ti prihodki ločeno porazdelijo med nacionalne centralne banke v obliki vmesne razdelitve po koncu vsakega četrtletja.[2] Ti prihodki se v celoti porazdelijo, razen če je čisti dobiček ECB za poslovno leto manjši kot prihodek od euro bankovcev v obtoku, Svet ECB pa lahko odloči, da se ti prihodki zmanjšajo glede na stroške, ki jih je ECB imela z izdajo in uporabo euro bankovcev. Svet ECB je decembra 2004 na podlagi ocenjenega poslovnega izida za leto, ki se je končalo 31. decembra 2004, sklenil:a) da prekliče tri vmesne četrtletne porazdelitve tega prihodka, ki so bili nacionalnim centralnim bankam med letom že plačani v znesku 536 milijonov EUR;b) da zadrži izplačilo vmesne porazdelitve za zadnje četrtletje v višini 197 milijonov EUR.
  4. Razporeditev izgube: V skladu s členom 33.2 Statuta ESCB se izguba ECB pokrije po naslednjem vrstnem redu: izguba se lahko pokrije iz sklada splošnih rezerv ECB in po potrebi na podlagi odločitve Sveta ECB iz denarnih prihodkov v danem poslovnem letu. Če se za pokritje izgube uporabijo denarni prihodki, se zneski, razporejeni nacionalnim centralnim bankam za posamezno poslovno leto, zmanjšajo sorazmerno z njihovim ponderjem v ključu ECB za vpis kapitala. Svet ECB je na sestanku 13. januarja 2005 načeloma sklenil, da končno izgubo ECB za leto 2004 v celoti pokrije z denarnimi prihodki do zneska, ki je še potreben, potem ko so bila uporabljena vsa sredstva sklada splošnih rezerv. V skladu s tem so nacionalne centralne banke v svojih letnih računovodskih izkazih za leto 2004 oblikovale ustrezne rezervacije pred zaključitvijo svojih računov.


[1] Sklep Evropske centralne banke z dne 5. decembra 2002 o letnih računovodskih izkazih Evropske centralne banke (ECB/2002/11), UL L 58, 3. 3. 2003, str. 38.

[2] Sklep Evropske centralne banke z dne 21. novembra 2002 o porazdelitvi prihodka Evropske centralne banke iz naslova euro bankovcev v obtoku med nacionalne centralne banke sodelujočih držav članic (ECB/2002/9), UL L 323, 28. 11. 2002, str. 49

Stiki za medije