Prispevek

gospe Gertrude Tumpel-Gugerell, članice Izvršilnega odbora ECB,
k panelni razpravi na € konferenci, ki jo prireja Banka Slovenije
15. januarja 2007 v Ljubljani

Spoštovane gospe in gospodje!

Vesela sem, da vas lahko nagovorim tukaj, v Ljubljani, na konferenci ob uvedbi eura. Slovenija mi je bila vedno pri srcu, pa ne samo zato, ker je tako blizu moji domovini. Vedno sem cenila tukajšnjo globoko ukoreninjeno kulturo stabilnosti. Slovenija je 1. januarja letos naredila enega največjih korakov v svoji kratki zgodovini obstoja kot neodvisne države. In to je po mojem mnenju zelo dober korak. Slovenija vstopa v valutno unijo, ki je v dobri kondiciji. Inflacija v euroobmočju je vse od njegove ustanovitve umirjena, gospodarska aktivnost je trenutno močna, zaposlenost pa se povečuje po solidni stopnji [diapozitiv].

V svoji predstavitvi bom govorila o nekaterih spremembah, ki jih prinaša širitev EU, in sicer na podlagi izkušenj v desetih srednje- in vzhodnoevropskih državah, ki so se EU pridružile maja 2004 in na začetku letošnjega leta (EU-10). Moje glavno sporočilo je, da je bila širitev zgodba o velikem uspehu, ki je odprla precejšnje nove priložnosti za trgovinsko menjavo in investicije tako za nove kot za obstoječe države članice. Ta proces – skupaj z učinki globalizacije, ki večinoma delujejo v isti smeri – prinaša temeljite in večplastne spremembe v evropskem gospodarskem prostoru, ki se jih lahko v tej predstavitvi le dotaknem.

Dovolite mi, da nekatere spremembe predstavim podrobneje. Zaradi prestrukturiranja in izboljšanja izvozne košarice v novih državah članicah ter zaradi izvajanja Evropskega sporazuma o pridružitvi v devetdesetih letih, je imela širitev EU precejšen vpliv na trgovinsko povezovanje znotraj Evrope že precej pred dejanskim pristopnim datumom.[1] V primerjavi z letom 1995 je večini držav EU-10 uspelo precej povečati svoj delež v uvozu euroobmočja [diapozitiv]. V prihodnjem obdobju pa bo širitev najverjetneje še dodatno povečala trgovinsko menjavo med EU-10 in drugimi državami članicami, zlasti na področjih, kjer je bila liberalizacija trgovine na podlagi Evropskega sporazuma omejena (npr. kmetijstvo), ter zaradi dodatnega izboljšanja izvozne strukture. Širitev enotnega trga na splošno dodatno krepi stopnjo konkurence, saj se je s pristopom novih držav članic povečalo število dobaviteljev znotraj razširjenega enotnega trga. Poleg tega širitev Unije dodatno povečuje možnosti za ekonomijo obsega, saj se razpoložljivi trg širi.

Ključni dejavnik gospodarskega prestrukturiranja in krepitve trgovinskih tokov so neposredne tuje investicije. Te predstavljajo daleč največji delež skupnih neto prilivov zasebnega kapitala v nove države članice. Prilivi niso povezani samo s privatizacijo, ampak tudi z zanimivimi investicijskimi priložnostmi v novih podjetjih. Z zanimivostjo lahko ugotavljamo, kako so prilivi neposrednih tujih investicij postali pomembni v primerjavi s prejšnjimi širitvami [diapozitiv]. V največjih srednjeevropskih državah na primer so prilivi neposrednih tujih investicij v letih pred pristopom k EU dosegli celo 10% BDP, medtem ko so ti prilivi v povprečju znašali samo 1% BDP v Grčiji, Španiji in na Portugalskem, preden so se te države pridružile EU.

Eden od sektorjev v EU-10, kjer so se dogajale pomembne spremembe, je tudi finančni sektor. Ključni vidik razvoja finančnega sektorja v EU-10 je bilo močno povečanje obsega bančnih kreditov zasebnemu sektorju, zlasti v tistih gospodarstvih, kjer je odstotni delež kreditov v BDP še vedno razmeroma majhen [diapozitiv]. Pri tem je pomembna značilnost dejstvo, da je v številnih državah precejšen delež teh kreditov v tuji valuti [diapozitiv]. Čeprav je hitra rast kreditov naraven pojav, povezan s tranzicijo in procesom dohitevanja, lahko predstavlja tudi določeno tveganje za makroekonomsko in finančno stabilnost.

S širitvijo na splošno prihaja do pomembnih strukturnih sprememb, ki lahko prinesejo prednosti tako državam EU-10 kot tudi drugim državam članicam. Toda te prednosti ne pridejo same od sebe. V kakšni meri in kako hitro se ti učinki uresničijo, je večinoma odvisno od ekonomskih politik v novih in obstoječih državah članicah. Zlasti makroekonomske politike bi morale biti usmerjene k stabilnosti, za povečanje prožnosti trgov pa bi bilo treba izvajati strukturne reforme. Da bi v celoti izkoristili prednosti širitve, je treba vzpostaviti popolnoma delujoč enotni trg, ki omogoča prost pretok blaga, storitev, kapitala in dela. Odprava preostalih ovir znotraj EU bo precej prispevala k učinkovitemu razporejanju proizvodnih dejavnikov ter poglobila gospodarsko in finančno povezanost.

Naj sklenem z nekaj besedami o Sloveniji. Uvedba eura pomeni, da bo lahko Slovenija z enotno valuto še dodatno izkoristila prednosti enotnega trga – o katerih sem ravno govorila. Uvedba eura daje verodostojen okvir za denarno politiko in stabilnost cen v okolju, kjer znotraj euroobmočja ni negotovosti zaradi tečajnih tveganj.

Turistični slogani večkrat imenujejo Slovenijo kot državo »na sončni strani Alp« ali »zelen zaklad Evrope«. Po mojem mnenju lahko Slovenijo v skupini držav, ki so se EU pridružile leta 2004, opišemo s tem, kar v nemščini imenujemo »Musterland« oziroma zgled. Je namreč prva država v tej skupini, ki je uvedla euro. To kaže na njeno uspešno in hitro preobrazbo v polno razvito tržno gospodarstvo. Poleg tega bo Slovenija januarja prihodnje leto kot prva izmed novih držav članic iz leta 2004 prevzela rotirajoče predsedovanje v EU. Slovenija s tema dvema pomembnima mejnikoma kaže pot državam, ki so se EU pridružile leta 2004 in 2007.

Tudi ko si pogledam slovensko gospodarstvo, se pokažejo nekateri impresivni dosežki. Temeljne značilnosti slovenske gospodarske strategije so bile usmeritev na stabilno makroekonomijo in postopni pristop k tranziciji. Kot je predsednik Trichet že omenil v svojem nagovoru, je bila realna rast BDP močna in je letno znašala približno 4% do 5%, k čemur je prispevalo tako močno domače povpraševanje kakor tudi izvoz. Slovenski BDP na prebivalca je v državah EU-10 najvišji in dosega 76% povprečja euroobmočja. Inflacija se je v zadnjih nekaj letih znižala in v letu 2006 znašala 2,5%. Stopnja brezposelnosti, ki je bila leta 2006 6,5-odstotna, je glede na evropske standarde ravno tako nizka. Napredek je bil dosežen tudi na področju strukturnih reform – med katere sodi znižanje najvišje dohodninske stopnje s 50% na 41% ob hkratnem vzdrževanju javnofinančnega primanjkljaja znotraj meja. Slovenske obrestne mere so se v zadnjih nekaj letih postopno približevale tistim v euroobmočju, ta proces pa se je gladko zaključil ob koncu leta 2006 [diapozitiv].

Kljub tem pomembnim uspehom pa se Slovenija srečuje s številnimi izzivi. Po uvedbi eura se bo morala Slovenija prilagoditi dejstvu, da nima več neodvisne denarne politike in politike deviznega tečaja, zato bo morala nadaljnja prilagoditev konkurenčnosti v celoti temeljiti na prožnosti cen in plač. Strukturne reforme, katerih cilj je povečati prožnost gospodarstva, so tako bistvene. Poleg tega bo Slovenijo med evropskimi gospodarstvi najbolj prizadelo staranje prebivalstva. Država ima nizko stopnjo rodnosti, delež s starostjo povezanih odhodkov v BDP pa se hitro povečuje. Vzdržnost javnih financ zato ostaja temeljni izziv, kljub izboljšanju, ki je bilo doseženo v zadnjih letih.

Vstop Slovenije v euroobmočje je pomembno tudi z vidika euroobmočja. Slovenija je pomembna vez med državami euroobmočja in gospodarstvi jugovzhodne Evrope. Širitev EU že zdaj zelo pozitivno vpliva na države na tem območju. Trgovinska povezanost med Slovenijo in drugimi državami jugovzhodne Evrope se je v zadnjih letih povečevala. Pomembno je, da se proces gospodarskega povezovanja s tem območjem nadaljuje, ne samo iz gospodarskih, ampak tudi iz političnih razlogov.

Naj zdaj sklenem svojo predstavitev. Širitev EU prinaša temeljite strukturne spremembe v evropskem gospodarstvu, ki bodo prinesle koristi tako euroobmočju kot državam članicam, ki še niso uvedle eura. Uvedba eura pomeni, da bo lahko Slovenija z enotno valuto še dodatno izkoristila prednosti enotnega trga, ki zagotavlja verodostojen okvir za denarno politiko in cenovno stabilnost v okolju, kjer znotraj euroobmočja ni negotovosti zaradi tečajnih tveganj. Čestitam Sloveniji za ta velikanski dosežek!

Hvala za vašo pozornost.



[1] Evropski sporazumi o pridružitvi so bili dvostranski sporazumi med EU in državami srednje in vzhodne Evrope, ki so bili sklenjeni na začetku in sredi devetdesetih let in so vzpostavili območje proste trgovine za večino industrijskih izdelkov.

Stiki za medije