Kako deluje program nakupa vrednostnih papirjev, ki ga izvaja ECB

22. januar 2016 (posodobljeno 1. aprila 2017)

Zakaj potrebujemo program nakupa vrednostnih papirjev?

V normalnih ekonomskih časih ECB uravnava splošne finančne pogoje – ter s tem posredno makroekonomska gibanja in inflacijo – tako, da določa kratkoročne ključne obrestne mere. Zaradi svetovne finančne krize pa so se te približale efektivni spodnji meji, pri kateri bi njihovo nadaljnje zniževanje imelo zelo majhen ali nikakršen učinek. Zato se je ECB odločila za nestandardne ukrepe, s katerimi želi preprečiti tveganje, da bi obdobje nizke inflacije trajalo predolgo, ter srednjeročno vrniti inflacijo na raven pod 2%, a blizu te meje, kot je Svet ECB opredelil cenovno stabilnost. Nakupi vrednostnih papirjev so eden od nestandardnih ukrepov, ki jih ECB uporablja v ta namen.

Kako deluje program nakupa vrednostnih papirjev?

V okviru razširjenega programa nakupa vrednostnih papirjev kupuje ECB vrsto različnih vrednostnih papirjev, kot so državne obveznice, vrednostni papirji, ki so jih izdale evropske nadnacionalne institucije, podjetniške obveznice, listinjeni vrednostni papirji in krite obveznice. Nakupi potekajo po stopnji 60 milijard EUR na mesec. Na širše finančne pogoje ter s tem nazadnje na gospodarsko rast in inflacijo delujejo po treh glavnih kanalih.

  • Neposredni prenos

    Ko ECB kupi finančno premoženje zasebnega sektorja (npr. listinjene vrednostne papirje in krite obveznice), ki je povezano s posojili bank gospodinjstvom in podjetjem v realnem gospodarstvu, se zaradi povečanega povpraševanja zviša cena tega premoženja. To spodbuja banke, da dajejo več posojil, ki jih zatem lahko uporabijo za to, da ustvarijo in prodajo nove listinjene vrednostne papirje in krite obveznice. Zaradi večje ponudbe posojil se po drugi strani navadno znižajo posojilne obrestne mere, ki jih banke zaračunavajo podjetjem in gospodinjstvom, zaradi česar se izboljšajo splošne finančne razmere.

  • Uravnoteževanje portfeljev

    ECB kupuje finančno premoženje javnega in zasebnega sektorja od vlagateljev, kot so pokojninski skladi, banke in gospodinjstva. Ti se zatem lahko odločijo, da sredstva, ki so jih dobili s prodajo Evropski centralni banki, vložijo v drugo premoženje. Z mehanizmom uravnoteževanja portfeljev se povečuje povpraševanje po vrednostnih papirjih, s čimer se zvišuje njihova cena in zmanjšuje donosnost – kar velja celo za vrednostne papirje, na katere program nakupa vrednostnih papirjev ni neposredno usmerjen. Rezultat so nižji stroški (efektivna tržna obrestna mera) za podjetja, ki želijo dobiti financiranje na kapitalskih trgih. Hkrati upadanje donosnosti vrednostnih papirjev spodbuja banke h kreditiranju podjetij in gospodinjstev. Z večjo ponudbo posojil realnemu gospodarstvu pa se praviloma znižujejo stroški zadolževanja za gospodinjstva in podjetja. Če po drugi strani vlagatelji uporabijo s prodajo pridobljena sredstva za to, da kupijo vrednostne papirje z višjo donosnostjo zunaj euroobmočja, se zaradi tega lahko zniža devizni tečaj eura, kar navadno ustvarja pritiske na rast inflacije.

    Oba kanala, neposredni prenos in uravnoteževanje portfeljev, izboljšujeta splošne finančne pogoje, ki veljajo za podjetja in gospodinjstva v euroobmočju. Iz tega sledi, da nakupi vrednostnih papirjev lahko z zniževanjem stroškov financiranja spodbudijo naložbe in potrošnjo. Živahnejše povpraševanje s strani podjetij in potrošnikov bo sčasoma prispevalo k temu, da se bo inflacija srednjeročno vrnila na raven pod 2%, a blizu te meje.

  • Signalni učinek

    Nakupi vrednostnih papirjev trgom hkrati pošiljajo signal, da bo centralna banka ključne obrestne mere še daljše obdobje ohranjala na nizki ravni. Ta signalni učinek zmanjšuje volatilnost trgov in blaži njihovo negotovost glede prihodnjih gibanj obrestnih mer. To je pomembno, ker takšni signali usmerjajo različne naložbene odločitve. Tako bodo na primer obrestne mere za dolgoročna posojila ostale nižje, saj banke pričakujejo daljše obdobje nizkih obrestnih mer.

Z nakupi vrednostnih papirjev ECB potrjuje svojo zavezo, da bo izpolnila svoj mandat in z uporabo zgoraj opisanih kanalov aktivno preprečevala tveganje, da bi obdobje nizke inflacije trajalo predolgo. To daje zagotovilo vlagateljem, da bo v srednjeročnem obdobju inflacija na ravni, ki je pod 2%, a blizu te meje – kar je predpogoj za trajno gospodarsko rast v okolju cenovne stabilnosti.

To pojasnilo je bilo posodobljeno 1. aprila 2016 in 1. aprila 2017, da bi bilo usklajeno s sklepoma Sveta ECB o spremembi mesečnega zneska programa nakupa vrednostnih papirjev.