Oblikovni elementi

50 € sprednja stran 50 € hrbtna stran

Bankovci nove serije temeljijo na temi »obodbja in slogi« iz prve serije. Vseeno so bili za osvežitev vizualne podobe nekoliko spremenjeni, obenem pa so bili uvedeni številni novi in izboljšani zaščitni elementi. To hkrati olajšuje razlikovanje med serijama.

Za osvežitev vizualne podobe je bil izbran neodvisni oblikovalec bankovcev iz Berlina Reinhold Gerstetter.

Na sprednji strani eurobankovcev obeh serij so prikazana okna in vrata, ki simbolizirajo evropskega duha odprtosti in sodelovanja. Mostovi na hrbtni strani pa simbolizirajo stike med evropskimi narodi ter med Evropo in ostalim svetom.

Enako kot v prvi seriji so tudi na bankovcih serije Evropa upodobljeni arhitekturni slogi sedmih obdobij evropske kulturne zgodovine, vendar ne z dejansko obstoječimi spomeniki ali mostovi. Arhitekturni slogi po apoenih:

  • 5 €: antika
  • 10 €: romanika
  • 20 €: gotika
  • 50 €: renesansa
  • 100 €: barok in rokoko
  • 200 €: arhitektura železa in stekla 19. stoletja

Okna, vrata in mostovi na bankovcih so stilizirane upodobitve in ne predstavljajo dejanskih objektov.

Vsak apoen ima prevladujočo barvo, ki se jasno razlikuje od barve »sosednjih« bankovcev. Bankovci serije Evropa so enake barve kot bankovci prve serije: bankovec za 5 € je siv, za 10 € rdeč, za 20 € moder, za 50 € oranžen, za 100 € zelen ter za 200 € rumenorjav.

Ostali oblikovni elementi:

  • ime valute – euro – je pri prvi seriji zapisano v latinici (EURO) in grški pisavi (EYPΩ), pri seriji Evropa pa tudi v cirilici (EBPO), ker se je Evropski uniji pridružila Bolgarija;
  • kratica Evropske centralne banke v devetih jezikovnih različicah na novih bankovcih za 5 €, 10 € in 20 € oziroma v desetih jezikovnih različicah na novem bankovcu za 50 € zaradi pridružitve Hrvaške Evropski uniji leta 2013. Kratice so natisnjene po protokolarnem vrstnem redu držav in uradnih jezikov EU:
    • BCE (francosko, italijansko, portugalsko in špansko)
    • ECB (češko, dansko, nizozemsko, angleško, latvijsko, litovsko, slovaško, slovensko in švedsko)
    • ЕЦБ (bolgarsko)
    • EZB (nemško)
    • EKP (estonsko, finsko)
    • EKT (grško)
    • ESB (hrvaško)
    • EKB (madžarsko)
    • BĊE (malteško)
    • EBC (poljsko)
  • znak za zaščito avtorskih pravic ©;
  • zastava EU.

Enako kot pri prvi seriji bankovcev se je ECB že v fazi oblikovanja posvetovala s slepimi in slabovidnimi uporabniki ter njihove zahteve upoštevala v končni oblikovni podobi.

Oblikovalski natečaj v letu 1996 za prvo serijo eurobankovcev

Podpisi

Na vsakem bankovcu je podpis Willema F. Duisenberga, Jeana-Clauda Tricheta ali Maria Draghija (prvega, drugega ali tretjega predsednika Evropske centralne banke). Vsi bankovci so enako veljavni.

Čigav podpis je na bankovcih?

Willem F. Duisenberg

Čigav podpis je na bankovcih?

Jean-Claude Trichet

Čigav podpis je na bankovcih?

Mario Draghi

Zemljevid Evrope

Na bankovcih je geografska upodobitev Evrope. Otoki, ki so manjši od 400 kvadratnih kilometrov, na bankovcih prve serije niso prikazani, ker z ofsetnim tiskom v velikih količinah ni mogoče natančno natisniti majhnih oblikovnih elementov. Na bankovcih serije Evropa je prenovljen zemljevid Evrope, ki vključuje tudi Malto in Ciper.

Okvirčki ob spodnjem robu bankovcev prikazujejo Kanarske otoke in nekatera francoska čezmorska ozemlja, kjer se tudi uporablja euro.

Katera ozemlja so na eurobankovcih upodobljena v okvirčku ob zemljevidu Evrope?

Koda države na bankovcih prve serije

Centralno banko, ki je naročila tiskanje bankovca (ne pa nujno državo, v kateri je bil bankovec natisnjen), označuje črka oziroma koda države pred serijsko številko.

Ta bankovec ima črko »S«, kar pomeni, da je bil natisnjen za italijansko centralno banko Banca d'Italia. Kode vseh držav so navedene v spodnji tabeli.

Koda države
¹ Latvija je 1. januarja 2014 uvedla euro. V prihodnje bo Latvijas Banka v serijski številki lahko uporabljala črko »C«, če ji bo dodeljena proizvodnja bankovcev prve serije. Vendar je uporaba te črke še negotova, saj je odvisna od prihodnje ureditve na področju proizvodnje bankovcev. Več informacij (v angleščini): Proizvodnja bankovcev in kovancev
² Litva je 1. januarja 2015 uvedla euro. V prihodnje bo Lietuvos bankas v serijski številki lahko uporabljala črko »B«, če ji bo dodeljena proizvodnja bankovcev prve serije. Vendar je uporaba te črke še negotova, saj je odvisna od prihodnje ureditve na področju proizvodnje bankovcev. Več informacij (v angleščini): Proizvodnja bankovcev in kovancev
³ Novi eurobankovci, ki jih je izdala Banque centrale du Luxembourg, imajo črko nacionalne centralne banke tiste države, v kateri so bili natisnjeni.
Belgija Z
Nemčija X
Estonija D
Irska T
Grčija Y
Španija V
Francija U
Italija S
Ciper G
Latvija C ¹
Litva B ²
Luksemburg ³
Malta F
Nizozemska P
Avstrija N
Portugalska M
Slovenija H
Slovaška E
Finska L
 

Serijska številka na bankovcih serije Evropa

Serijska številka na novih bankovcih je sestavljena iz dveh številk, natisnjenih na hrbtni strani bankovca: iz vodoravne številke v črni barvi in iz navpične številke v drugi barvi.

Vodoravna številka je sestavljena iz dveh črk in desetih števk. Prva črka označuje tiskarno (glej seznam spodaj), druga pa nima posebnega pomena in je dodana zato, da se poveča število možnih serijskih številk.

Tiskarne in pripadajoče črke
Nationale Bank van België/Banque Nationale de Belgique Z
Bank of Greece Y
Giesecke & Devrient GmbH (Muenchen) X
Giesecke & Devrient GmbH (Leipzig) W
IMBISA V
Banque de France U
Banc Ceannais na hÉireann/Central Bank of Ireland T
Banca d'Italia S
Bundesdruckerei GmbH R
Joh. Enschede Security Printing BV P
Oesterreichische Banknoten und Sicherheitsdruck GmbH N
Valora M
Nedodeljena L
Nedodeljena K
De La Rue Currency (Gateshead) J
De La Rue Currency (Loughton) H
Nedodeljena G
Nedodeljena F
Oberthur Fiduciaire E
Polska Wytwórnia Papierów Wartościowych D
Nedodeljena C
Nedodeljena B
Nedodeljena A