EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32003D0223

Sklep Sveta v sestavi voditeljev držav ali vlad z dne 21. marca 2003 o spremembi člena 10.2 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke

OJ L 83, 1.4.2003, p. 66–68 (ES, DA, DE, EL, EN, FR, IT, NL, PT, FI, SV)
Special edition in Czech: Chapter 01 Volume 004 P. 294 - 296
Special edition in Estonian: Chapter 01 Volume 004 P. 294 - 296
Special edition in Latvian: Chapter 01 Volume 004 P. 294 - 296
Special edition in Lithuanian: Chapter 01 Volume 004 P. 294 - 296
Special edition in Hungarian Chapter 01 Volume 004 P. 294 - 296
Special edition in Maltese: Chapter 01 Volume 004 P. 294 - 296
Special edition in Polish: Chapter 01 Volume 004 P. 294 - 296
Special edition in Slovak: Chapter 01 Volume 004 P. 294 - 296
Special edition in Slovene: Chapter 01 Volume 004 P. 294 - 296
Special edition in Bulgarian: Chapter 01 Volume 004 P. 118 - 120
Special edition in Romanian: Chapter 01 Volume 004 P. 118 - 120
Special edition in Croatian: Chapter 01 Volume 005 P. 48 - 50

Legal status of the document Date of entry into force unknown (pending notification) or not yet in force.

ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2003/223/oj

32003D0223



Uradni list L 083 , 01/04/2003 str. 0066 - 0068


Sklep Sveta v sestavi voditeljev držav ali vlad

z dne 21. marca 2003

o spremembi člena 10.2 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke

(2003/223/ES)

SVET V SESTAVI VODITELJEV DRŽAV ALI VLAD JE –

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke [1] ter zlasti člena 10.6 Statuta,

ob upoštevanju priporočila Evropske centralne banke [2],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [3],

ob upoštevanju mnenja Komisije [4],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Širitev evro območja bo povzročila povečanje števila članov Sveta Evropske centralne banke (ECB). Treba je ohraniti sposobnost Sveta ECB, da učinkovito in pravočasno odloča na razširjenem evro območju, ne glede na število držav članic, ki uvedejo evro. Zato bo moralo biti število guvernerjev z glasovalno pravico manjše od celotnega števila guvernerjev v Svetu ECB. Sistem rotacije je pravičen, učinkovit in sprejemljiv način dodeljevanja glasovalnih pravic med guvernerje Sveta ECB. 15 glasovalnih pravic za guvernerje je ustrezno ravnotežje med kontinuiteto obstoječe ureditve, vključno z uravnoteženo dodelitvijo glasovalnih pravic med šest članov Izvršilnega odbora in druge člane Sveta ECB po eni strani in med potrebo po zagotovitvi učinkovitega odločanja v znatno razširjenem Svetu ECB po drugi strani.

(2) Zaradi imenovanja na evropski ravni po postopku Pogodbe in vloge v ECB, ki ima pristojnost na celotnem evro območju, mora vsak član Izvršilnega odbora ohraniti stalno glasovalno pravico v Svetu ECB.

(3) Načini glasovanja v Svetu ECB so prilagojeni na podlagi člena 10.6 Statuta. Ker ta člen zadeva samo spremembe člena 10.2 Statuta, spremembe načinov glasovanja nimajo nobenih posledic za glasovanje o odločitvah, sprejetih v skladu s členi 10.3, 10.6 in 41.2 Statuta.

(4) V sestavnih elementih izbranega sistema rotacije se odraža pet temeljnih načel. Načelo "en član en glas", ki je temeljno načelo odločanja Sveta ECB, se še naprej uporablja za vse člane Sveta ECB, ki imajo glasovalno pravico. Vsi člani Sveta ECB še naprej osebno in samostojno sodelujejo na sejah, ne glede na to, ali imajo glasovalno pravico ali ne. Sistem rotacije je stalen v smislu, da se lahko prilagodi kakršni koli širitvi evro območja do trenutno predvidenega največjega števila držav članic. Poleg tega sistem rotacije preprečuje situacije, v katerih so guvernerji, ki imajo glasovalno pravico, iz nacionalnih centralnih bank (NCB) držav članic, ki se skupaj štejejo kot nereprezentativne za gospodarstvo evro območja kot celote. Končno je sistem rotacije pregleden.

(5) Razporejanje guvernerjev v skupine in dodelitev določenega števila glasovalnih pravic tem skupinam je oblikovano tako, da se zagotovi, da so tisti guvernerji, ki imajo glasovalno pravico, iz NCB držav članic, ki se skupaj štejejo kot reprezentativne za gospodarstvo evro območja kot celote. Guvernerji bodo svojo glasovalno pravico uresničevali različno pogosto, odvisno od relativne velikosti gospodarstva države članice njihove NCB na evro območju. Razporejanje guvernerjev v skupine je tako odvisno od razvrstitve države članice njihove NCB, ki temelji na kazalcu z dvema sestavnima deloma: velikost deleža države članice njihove NCB (i) v skupnem bruto domačem proizvodu po tržnih cenah (v nadaljnjem besedilu BDP tc) držav članic, ki so uvedle evro; in (ii) v skupni agregatni bilanci stanja monetarnih finančnih institucij (v nadaljnjem besedilu SABS-MFI) držav članic, ki so uvedle evro. Gospodarska teža države članice, kakor se odraža v njenem BDP tc, je ustrezni sestavni del, ker je vpliv odločitev centralnih bank večji v državah članicah z večjimi gospodarstvi kakor v državah članicah z manjšimi gospodarstvi. Hkrati pa ima velikost finančnega sektorja države članice poseben pomen za odločitve centralnih bank, ker stranke, ki sodelujejo pri poslih centralnih bank, spadajo v ta sektor. 5/6 ponderja se pripiše BDP tc in 1/6 ponderja SABS-MFI. Izbira ponderjev je ustrezna, ker to pomeni, da je finančni sektor zadovoljivo in smiselno zastopan.

(6) Zaradi zagotavljanja nemotene uvedbe sistema rotacije ureditev poteka v dveh fazah. V prvi fazi so guvernerji takoj, ko število guvernerjev preseže 15, razporejeni v dve skupini. Pogostost glasovalnih pravic guvernerjev, razporejenih v prvo skupino, ne sme biti manjša od pogostosti glasovalnih pravic guvernerjev iz druge skupine. Ko v evro območje vstopi znatno število novih držav članic, to je ko število guvernerjev preseže 21, so guvernerji razporejeni v tri skupine. V vsaki skupini imajo guvernerji glasovalno pravico enako dolgo. Svet ECB, ki odloča z dvotretjinsko večino vseh svojih članov z glasovalno pravico ali brez nje, sprejme podrobne izvedbene določbe glede obeh načel, po potrebi pa tudi odločitev, da se začetek sistema rotacije preloži, da se prepreči situacija, ko bi imeli guvernerji v kateri koli skupini 100 % pogostost glasovanja.

(7) Deleži države članice vsake NCB v skupnem BDP tc in v SABS-MFI držav članic, ki so uvedle evro, se prilagodijo, če se skupni BDP tc prilagodi v skladu s členom 29.3 Statuta ali če se poveča število guvernerjev v Svetu ECB. Novi deleži, dobljeni pri rednih prilagoditvah, se uporabljajo od prvega dne naslednjega leta. Ko en guverner ali več postane član Sveta ECB, morajo biti referenčna obdobja, ki se uporabljajo za izračun deležev države članice njihove NCB v skupnem BDP tc in v SABS-MFI držav članic, ki so uvedle evro, enaka obdobjem, ki so bila uporabljena za zadnjo petletno uskladitev deležev. Novi deleži, dobljeni pri takih občasnih prilagoditvah se uporabljajo od dneva, ko se guverner(-ji) pridruži(-jo) Svetu ECB. Te operativne podrobnosti so del izvedbenih določb, ki jih mora sprejeti Svet ECB –

SKLENIL:

Člen 1

Statut Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke se spremeni:

Člen 10.2 Statuta se nadomesti:

"(10.2) Vsak član Sveta ECB ima en glas. Od dneva, ko število članov Sveta ECB preseže 21, ima vsak član Izvršilnega odbora en glas in število guvernerjev z glasovalno pravico je 15. Dodelitev in rotacija glasovalnih pravic se izvajata, kakor sledi:

- od dneva, ko število guvernerjev preseže 15 in dokler ne doseže števila 22, so guvernerji razdeljeni v dve skupini glede na razvrstitev velikosti deleža države članice njihove nacionalne centralne banke v skupnem bruto domačem proizvodu po tržnih cenah in v skupni agregatni bilanci stanja monetarnih finančnih institucij držav članic, ki so uvedle evro. Deležem v skupnem bruto domačem proizvodu po tržnih cenah in v skupni agregatni bilanci stanja monetarnih finančnih institucij se dodeli ponderje 5/6 oziroma 1/6. Prvo skupino sestavlja pet guvernerjev, drugo skupino pa preostali guvernerji. Pogostost glasovalnih pravic guvernerjev, razporejenih v prvo skupino, ne sme biti manjša od pogostosti glasovalnih pravic guvernerjev iz druge skupine. S pridržkom prejšnjega stavka se prvi skupini dodelijo štiri glasovalne pravice in drugi skupini enajst glasovalnih pravic;

- od dneva, ko število guvernerjev doseže 22, so guvernerji razdeljeni v tri skupine glede na razvrstitev na podlagi zgornjih meril. Prvo skupino sestavlja pet guvernerjev in dodelijo se jim štiri glasovalne pravice. Drugo skupino sestavlja polovica celotnega števila guvernerjev, pri čemer se v primeru, da število ni celo, to zaokroži navzgor na najbližje celo število, dodeli pa se jim osem glasovalnih pravic. Tretjo skupino sestavljajo preostali guvernerji in dodelijo se jim tri glasovalne pravice;

- v vsaki skupini imajo guvernerji glasovalne pravice enako dolgo;

- za izračun deležev v skupnem bruto domačem proizvodu po tržnih cenah se uporablja člen 29.2. Skupna agregatna bilanca stanja monetarnih finančnih institucij se izračuna v skladu s statističnim okvirom, ki se uporablja v Evropski skupnosti v času izračuna;

- če se skupni bruto domači proizvod po tržnih cenah prilagodi v skladu s členom 29.3 ali če se število guvernerjev poveča, se velikost in/ali sestava skupin prilagodi v skladu z zgornjimi načeli;

- Svet ECB, ki odloča z dvotretjinsko večino vseh svojih članov z glasovalno pravico ali brez nje, sprejme vse ukrepe, potrebne za izvajanje zgornjih načel, in lahko sklene, da se začetek sistema rotacije preloži do datuma, ko število guvernerjev preseže 18.

Pravica do glasovanja se uresničuje osebno. Z odstopanjem od tega pravila je lahko v poslovniku iz člena 12.3 določeno, da lahko člani Sveta ECB glasujejo po telekonferenci. Ta poslovnik tudi določa, da lahko član Sveta ECB, ki daljši čas ne more biti navzoč na sejah Sveta ECB, imenuje namestnika kot člana Sveta ECB.

Določbe prejšnjih odstavkov ne posegajo v glasovalne pravice vseh članov Sveta ECB z glasovalnimi pravicami ali brez njih na podlagi členov 10.3, 10.6 in 41.2.

Če s tem statutom ni določeno drugače, Svet ECB odloča z navadno večino članov, ki imajo glasovalno pravico. Pri neodločenem izidu glasovanja ima predsednik odločilni glas.

Svet ECB je sklepčen, če sta navzoči dve tretjini članov, ki imajo glasovalno pravico. Če Svet ECB ni sklepčen, lahko predsednik skliče izredno sejo, na kateri se odločitve sprejmejo ne glede na sklepčnost."

Člen 2

1. Ta sklep ratificirajo vse države članice v skladu s svojimi ustavnimi pravili. Listine o ratifikaciji se deponirajo pri vladi Italijanske republike.

2. Ta sklep začne veljati prvi dan drugega meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bila deponirana zadnja listina o ratifikaciji.

V Bruslju, 21. marca 2003

Za Svet v sestavi voditeljev držav ali vlad

Predsednik

C. Simitis

[1] Statut, določen v Protokolu, ki je Priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, kakor ga spreminja Pogodba iz Nice.

[2] UL C 29, 7.2.2003, str. 6.

[3] Mnenje z dne 13. marca 2003 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

[4] Mnenje z dne 21. februarja 2003 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

--------------------------------------------------

Top