EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32013D0035

2013/645/EU: Sklep Evropske centralne banke z dne 26. septembra 2013 o dodatnih ukrepih v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavarovanja (ECB/2013/35)

OJ L 301, 12.11.2013, p. 6–12 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document No longer in force, Date of end of validity: 30/04/2015; razveljavil 32015D0009

ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2013/645/oj

12.11.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 301/6


SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 26. septembra 2013

o dodatnih ukrepih v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavarovanja

(ECB/2013/35)

(2013/645/EU)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prve alinee člena 127(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti prve alinee člena 3.1, člena 12.1, člena 14.3 in člena 18.2 Statuta,

ob upoštevanju Smernice ECB/2011/14 z dne 20. septembra 2011 o instrumentih in postopkih denarne politike Eurosistema (1) ter Sklepa ECB/2013/6 z dne 20. marca 2013 o pravilih v zvezi z uporabo lastnih nekritih bančnih obveznic, za katere jamči država, kot zavarovanja pri operacijah denarne politike Eurosistema (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 18.1 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke lahko Evropska centralna banka (ECB) in nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: NCB), sklepajo kreditne posle s kreditnimi institucijami in drugimi udeleženci na trgu na podlagi ustreznega zavarovanja posojil. Standardni pogoji, po katerih so ECB in NCB pripravljene skleniti kreditne posle, vključno z merili za ugotavljanje primernosti zavarovanja za namene kreditnih poslov Eurosistema, so določeni v Prilogi I k Smernici ECB/2011/14 in Sklepu ECB/2013/6.

(2)

Smernica ECB/2013/4 z dne 20. marca 2013 o dodatnih začasnih ukrepih v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavarovanja ter o spremembi Smernice ECB/2007/9 (3) ter Sklep ECB/2013/22 z dne 5. julija 2013 o začasnih ukrepih glede primernosti tržnih dolžniških instrumentov, ki jih je izdala ali zanje v celoti jamči Republika Ciper (4), sta vzpostavila dodatne začasne ukrepe v zvezi s primernostjo zavarovanja za kreditne posle Eurosistema.

(3)

V skladu z oddelkom 1.6 Priloge I k Smernici ECB/2011/14 lahko Svet ECB kadar koli spremeni instrumente, pogoje, merila in postopke za izvajanje operacij denarne politike Eurosistema.

(4)

Svet ECB je 17. julija 2013 odločil, da svoj okvir za obvladovanje tveganj dodatno okrepi s tem, da prilagodi merila primernosti in odbitke, ki se uporabljajo za zavarovanje, sprejeto v operacijah denarne politike Eurosistema, ter sprejme nekatere dodatne ukrepe za splošno izboljšanje skladnosti tega okvira in njegovega izvajanja v praksi.

(5)

Odločitve, navedene v uvodni izjavi 4, je treba sprejeti v obliki sklepa ECB –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Spremembe in dopolnitve nekaterih določb Smernice ECB/2011/14

1.   Pravila za izvajanje operacij denarne politike Eurosistema in merila primernosti za zavarovanje, določena v tem sklepu, se uporabljajo v povezavi z drugimi pravnimi akti Eurosistema, ki se nanašajo na instrumente in postopke denarne politike Eurosistema, ter zlasti Smernico ECB/2011/14.

2.   V primeru razhajanj med tem sklepom ter Smernico ECB/2011/14 in/ali katerimi koli ukrepi, ki jo izvedejo na nacionalni ravni, prevlada ta sklep. NCB še naprej uporabljajo vse določbe Smernice ECB/2011/14 v nespremenjeni obliki, razen če je v tem sklepu določeno drugače.

Člen 2

Zahteve za informacije

1.   Kot del okvira denarne politike iz poglavja 1 Priloge I k Smernici ECB/2011/14 si Eurosistem pridržuje pravico, da zahteva in pridobi vse ustrezne informacije, ki jih potrebuje za izvajanje nalog in doseganje svojih ciljev v zvezi z operacijami denarne politike.

2.   Ta pravica ne posega v druge obstoječe posebne pravice Eurosistema, da zahteva informacije v zvezi z operacijami denarne politike.

Člen 3

Skupna merila primernosti za tržno finančno premoženje

1.   Naslednje odstavke je treba brati v povezavi z Eurosistemovimi skupnimi merili primernosti za tržno finančno premoženje, navedenimi v oddelku 6.2.1.1(1) Priloge I k Smernici ECB/2011/14, in ukrepi za obvladovanje tveganj pri tržnem finančnem premoženju, navedenimi v oddelku 6.4.2 Priloge I k Smernici ECB/2011/14.

2.   Vsak primeren dolžniški instrument ima:

(a)

(i)

fiksen, brezpogojen znesek glavnice (5), ali

(ii)

brezpogojen znesek glavnice, ki je v posameznem trenutku brez vzvoda vezan na en sam indeks inflacije v euroobmočju in ne vsebuje drugih kompleksnih struktur (6), in

(b)

(i)

fiksne kupone ali večstopenjske kupone, ali je brezkuponski, z vnaprej določenim razporedom kuponov in vnaprej določenimi vrednostmi kuponov, ki ne morejo povzročiti negativnega denarnega toka, ali

(ii)

variabilni kupon, ki ne more povzročiti negativnega denarnega toka in ima naslednjo strukturo: obrestna mera kupona = (referenčna stopnja * l) ± x, pri čemer je f ≤ obrestna mera kupona ≤ c, kjer velja:

1.

referenčna stopnja je v posameznem trenutku samo eno od naslednjega:

(a)

obrestna mera na eurskem denarnem trgu (npr. EURIBOR, LIBOR) ali podoben indeks;

(b)

stopnja za zamenjave s konstantno zapadlostjo (npr. CMS, EIISDA, EUSA);

(c)

donosnost državne obveznice iz euroobmočja ali indeksa več državnih obveznic iz euroobmočja z zapadlostjo enega leta ali manj, ali

(d)

indeks inflacije v euroobmočju, ki ga zagotovi Eurostat ali nacionalni statistični organ države članice (npr. HICP),

in mora biti ista referenčna stopnja kakor v točki (a)(ii) zgoraj, če je odplačilo glavnice vezano na referenčno stopnjo, in

2.

f (spodnja meja – floor), c (zgornja meja – ceiling), l (faktor vzvoda – leveraging/deleveraging factor) in x (pribitek – margin) so, če so prisotni, številke, določene in vnaprej opredeljene ob izdaji, ki se lahko skozi čas spreminjajo, pri čemer so f, c in x večji od nič ali enaki nič, l pa je večji od nič ves čas obstoja finančnega premoženja. Pri variabilnih kuponih, kjer je referenčna stopnja indeks inflacije, je l enak ena.

3.   Vse strukture, ki niso vključene v odstavek 2, so neprimerne. Tako se šteje, da se seznam izključenih struktur kuponov iz drugega pododstavka oddelka 6.2.1.1(1)(b)(v) Priloge I k Smernici ECB/2011/14 ne uporablja. Finančno premoženje, ki je bilo na datum začetka veljavnosti tega sklepa na listi primernega finančnega premoženja in postane neprimerno zaradi odstavka 2, ostane primerno še 12 mesecev od datuma začetka veljavnosti tega sklepa.

4.   V primeru, da ima finančno premoženje večstopenjski – fiksen ali variabilen – kupon, temelji ocena primernosti tega finančnega premoženja z vidika njegove strukture kuponov na celotnem času obstoja finančnega premoženja ter na v prihodnost in preteklost usmerjenih perspektivah.

5.   Primerni kuponi nimajo opcij za izdajatelja, tj. ne smejo omogočati od odločitve izdajatelja odvisnih sprememb strukture kupona v celotnem času obstoja finančnega premoženja, ki temeljijo na v prihodnost in preteklost usmerjenih perspektivah.

6.   Drugi odstavek oddelka 6.7 Priloge I k Smernici ECB/2011/14 se preneha uporabljati.

Člen 4

Dodatno merilo primernosti za vrednostne papirje, zavarovane s hipotekami na poslovnih nepremičninah

Brez poseganja v merila primernosti iz oddelka 6.2.1.1.2 Priloge I k Smernici ECB/2011/14, finančno premoženje, ki ustvarja denarni tok in s katerim so zavarovani vrednostni papirji, zavarovani s hipotekami na poslovnih nepremičninah, ne vsebuje posojil, ki so ob katerem koli času strukturirana, sindicirana ali s finančnim vzvodom. Za namene tega člena imajo pojmi „strukturirano posojilo“, „sindicirano posojilo“ in „posojilo s finančnim vzvodom“ pomen, ki je določen v točkah 4 do 6 člena 3(6) Smernice ECB/2013/4.

Člen 5

Posebna merila primernosti za krite obveznice

1.   Naslednje odstavke je treba brati v povezavi z dodatnimi merili primernosti za krite obveznice, določenimi v oddelku 6.2.1.1.3 Priloge I k Smernici ECB/2011/14.

2.   Za namene oddelka 6.2.1.1.3 (b) Priloge I k Smernici ECB/2011/14 se šteje, da je subjekt del konsolidirane skupine ali povezan z istim centralnim organom, če obstajajo tesne povezave med udeleženimi subjekti, kakor je opisano v oddelku 6.2.3.2. Članstvo v isti skupini ali povezanost se ugotovi ob prenosu prednostnih enot listinjenega vrednostnega papirja v kritni sklad krite obveznice, v skladu z Direktivo 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (7).

3.   Za krite obveznice, ki so bile 30. marca 2013 na listi primernega finančnega premoženja, velja prehodno obdobje do 28. novembra 2014. Za naknadne zamenljive izdaje teh kritih obveznic lahko prav tako velja to prehodno obdobje, pod pogojem, da se od 31. marca 2013 listinjeni vrednostni papirji, ki niso skladni z zahtevami iz oddelka 6.2.1.1.3 (a) do (c) Priloge I k Smernici ECB/2011/14, ne dodajajo v kritni sklad.

4.   Odstavki 1 do 3 zgoraj veljajo brez poseganja v pravila Sklepa ECB/2013/6 v zvezi z uporabo lastnih nekritih bančnih obveznic, za katere jamči država, kot zavarovanja pri operacijah denarne politike Eurosistema.

Člen 6

Dodatni visoki bonitetni standardi za tržno finančno premoženje

1.   Za bonitetno oceno zunanje bonitetne institucije za tržno finančno premoženje razen listinjenih vrednostnih papirjev, ki je navedena v oddelku 6.3.2 (a) (bonitetna ocena zunanje bonitetne institucije) Priloge I k Smernici ECB/2011/14, veljajo naslednja merila:

(i)

Vsaj ena bonitetna ocena sprejete zunanje bonitetne institucije (8) za izdajo ali, če ni bonitetne ocene izdaje s strani iste zunanje bonitetne institucije, za program/serijo izdaj, v okviru katere(ga) je finančno premoženje izdano, mora dosegati Eurosistemov prag kreditne kvalitete (9). ECB objavlja prag kreditne kvalitete za vse sprejete zunanje bonitetne institucije, kakor je navedeno v oddelku 6.3.1 Priloge I k Smernici ECB/2011/14 (10). Če za isto izdajo ali, kjer pride v poštev, za program/serijo izdaj obstaja več bonitetnih ocen zunanje bonitetne institucije, velja pravilo najboljše ocene (tj. uporabi se najboljša razpoložljiva ocena zunanje bonitetne institucije za izdajo ali, kjer pride v poštev, za program/serijo izdaj). Če najboljša bonitetna ocena za izdajo ali, kjer pride v poštev, za program/serijo izdaj ne dosega Eurosistemovega praga kreditne kvalitete, finančno premoženje ni primerno, četudi obstaja jamstvo, ki je sprejemljivo v skladu z oddelkom 6.3.2 (c) Priloge I k Smernici ECB/2011/14. Če bonitetna ocena zunanje bonitetne institucije za izdajo ali, kjer pride v poštev, za program/serijo izdaj ni na voljo, mora za to, da bi bilo finančno premoženje primerno, najboljša razpoložljiva bonitetna ocena zunanje bonitetne institucije za izdajatelja ali garanta (če je jamstvo sprejemljivo v skladu z oddelkom 6.3.2 (c) Priloge I k Smernici ECB/2011/14) dosegati Eurosistemov prag kreditne kvalitete.

(ii)

Pri bonitetnih ocenah zunanje bonitetne institucije za izdajo in program/serijo izdaj ni razlikovanja po prvotni zapadlosti finančnega premoženja za potrebe določitve visokih bonitetnih standardov za tržno finančno premoženje. Sprejemljiva je vsaka bonitetna ocena zunanje bonitetne institucije za izdajo ali program/serijo izdaj, ki dosega Eurosistemov prag kreditne kvalitete. Pri bonitetnih ocenah zunanje bonitetne institucije za izdajatelja/garanta je sprejemljiva bonitetna ocena zunanje bonitetne institucije odvisna od prvotne zapadlosti finančnega premoženja. Razlikuje se med kratkoročnim finančnim premoženjem (ki pomeni finančno premoženje s prvotno zapadlostjo do 390 dni) in dolgoročnim finančnim premoženjem (ki pomeni finančno premoženje s prvotno zapadlostjo nad 390 dni). Za kratkoročno finančno premoženje so sprejemljive kratkoročne in dolgoročne bonitetne ocene zunanje bonitetne institucije za izdajatelja, na podlagi pravila najboljše ocene. Za dolgoročno finančno premoženje so sprejemljive samo dolgoročne bonitetne ocene zunanje bonitetne institucije za izdajatelja ali garanta.

2.   Prag kreditne kvalitete, ki se uporablja za listinjene vrednostne papirje, za katere veljajo zahteve za poročanje podatkov na ravni posameznega posojila, kakor je določeno v bonitetnem okviru Eurosistema v oddelku 6.3.2 (b) (bonitetna ocena zunanje bonitetne institucije za listinjene vrednostne papirje) Priloge I k Smernici ECB/2011/14, ustreza stopnji kreditne kvalitete 2 na usklajeni lestvici bonitetnih ocen Eurosistema („enojni A“ (11)) ob izdaji in tudi ves čas obstoja listinjenega vrednostnega papirja. Druge zahteve iz oddelka 6.3.2 (b) (bonitetna ocena zunanje bonitetne institucije za listinjene vrednostne papirje) Priloge I k Smernici ECB/2011/14 ostanejo nespremenjene.

3.   Za listinjene vrednostne papirje, ki ne izpolnjujejo zahtev za poročanje podatkov na ravni posameznega posojila, še naprej veljajo zahteve glede bonitetnih ocen, določene v oddelku 6.3.2 (b) (bonitetna ocena zunanje bonitetne institucije za listinjene vrednostne papirje) Priloge I k Smernici ECB/2011/14.

4.   Če bonitetna ocena zunanje bonitetne institucije za izdajo (ali, kjer pride v poštev, za program/serijo izdaj) ni na voljo, je mogoče visoke bonitetne standarde za tržno finančno premoženje razen listinjenih vrednostnih papirjev določiti na podlagi jamstev, ki jih dajo finančno trdni garanti, kakor so navedeni v oddelku 6.3.2 (c) Priloge I k Smernici ECB/2011/14. Finančna trdnost garanta se oceni na podlagi dolgoročnih bonitetnih ocen zunanje bonitetne institucije za garanta, ki dosegajo Eurosistemov prag kreditne kvalitete. Jamstvo izpolnjuje zahteve, določene v točkah (i) do (iv) oddelka 6.3.2 (c) Priloge I k Smernici ECB/2011/14.

Člen 7

Določitev odbitkov

Bonitetna ocena, ki se uporabi za ugotavljanje primernosti v skladu z oddelkoma 6.3.2 in 6.3.3 Priloge I k Smernici ECB/2011/14, se uporabi pri določitvi ustreznega odbitka v skladu z oddelkom 6.4.1 Priloge I k Smernici ECB/2011/14.

Člen 8

Kategorije odbitkov in odbitki za tržno in netržno finančno premoženje

1.   Likvidnostne kategorije za tržno finančno premoženje, kakor so določene v ukrepih Eurosistema za obvladovanje tveganj pri tržnem finančnem premoženju v tabeli 6 v oddelku 6.4.2 Priloge I k Smernici ECB/2011/14, se v celotnem navedenem oddelku navajajo kot kategorije odbitkov, brez sprememb pri uvrstitvi primernega finančnega premoženja v ustrezne kategorije.

2.   Stopnje odbitkov pri vrednotenju, ki se uporabljajo za tržno finančno premoženje, kakor so določene v ukrepih Eurosistema za obvladovanje tveganj v tabeli 7 v oddelku 6.4.2 Priloge I k Smernici ECB/2011/14, se nadomestijo z odbitki, določenimi v Prilogi I k temu sklepu.

3.   Odbitek, ki se uporablja za listinjene vrednostne papirje v kategoriji odbitkov V, določene v oddelku 6.4.2 (d) Priloge I k Smernici ECB/2011/14, znaša 10 % ne glede na zapadlost ali strukture kuponov.

4.   Za lastne krite obveznice se uporablja dodaten odbitek pri vrednotenju. Ta dodatni odbitek se uporabi neposredno na vrednost celotne izdaje posameznega dolžniškega instrumenta v obliki zmanjšanja vrednosti za (a) 8 % za lastne krite obveznice s stopnjama kreditne kvalitete 1 in 2 ter (b) 12 % za lastne krite obveznice s stopnjo kreditne kvalitete 3. Za ta namen „lastne krite obveznice“ pomenijo krite bančne obveznice, ki jih izda nasprotna stranka ali jih izdajo subjekti, ki so z njo v tesni povezavi, in jih v deležu, ki je večji od 75 % neporavnanega nominalnega zneska, uporabljajo ta nasprotna stranka in/ali subjekti, ki so z njo v tesni povezavi.

5.   Stopnje odbitkov pri vrednotenju, ki se uporabljajo za netržno finančno premoženje, kakor so določene v ukrepih Eurosistema za obvladovanje tveganj v tabeli 9 v oddelku 6.4.3 Priloge I k Smernici ECB/2011/14, se nadomestijo z odbitki, določenimi v Prilogi II k temu sklepu.

6.   Odbitek pri vrednotenju za netržne hipotekarne dolžniške instrumente, določen v oddelku 6.4.3.2 Priloge I k Smernici ECB/2011/14, znaša 39,5 % njihovega neporavnanega nominalnega zneska.

Člen 9

Sredstva v primeru kršitve in zaradi razlogov skrbnega in varnega poslovanja

1.   Za sredstva, ki jih morajo zagotoviti ustrezni pogodbeni dogovori ali predpisi, ki jih uporablja NCB, kakor je navedeno v oddelku I.7 Priloge II k Smernici ECB/2011/14, veljajo pogoji, določeni v naslednjih odstavkih.

2.   Po tem, ko pride do primera kršitve, ali zaradi razlogov skrbnega in varnega poslovanja ima NCB pravico uporabiti naslednja sredstva:

(a)

začasno ali trajno izključitev ali omejitev dostopa nasprotne stranke do operacij odprtega trga;

(b)

začasno ali trajno izključitev ali omejitev dostopa nasprotne stranke do odprtih ponudb Eurosistema;

(c)

odstop od vseh neizpolnjenih pogodb in transakcij;

(d)

zahtevo po pospešeni izpolnitvi še nezapadlih in pogojnih terjatev;

(e)

uporabo depozitov nasprotne stranke pri NCB za pobotanje s terjatvami do te nasprotne stranke;

(f)

začasno ustavitev izpolnjevanja obveznosti do nasprotne stranke, dokler terjatev NCB do te nasprotne stranke ni poplačana.

3.   Poleg tega ima NCB lahko pravico, da potem, ko je prišlo do primera kršitve, uporabi naslednja sredstva:

(a)

zahtevo po plačilu zamudnih obresti;

(b)

zahtevo po plačilu nadomestila za izgubo, ki jo je NCB utrpela, ker nasprotna stranka ni izpolnila svojih obveznosti.

4.   Poleg tega ima NCB lahko pravico, da zaradi razlogov skrbnega in varnega poslovanja finančno premoženje, ki ga za zavarovanje pri kreditnih poslih Eurosistema predloži zadevna nasprotna stranka, zavrne, omeji njegovo uporabo ali zanj uporabi dodatne odbitke.

5.   NCB je ves čas pravno omogočeno, da unovči finančno premoženje, predloženo v zavarovanje, brez nepotrebne zamude in na tak način, da ima NCB pravico unovčiti vrednost danega posojila, če nasprotna stranka takoj ne poravna svoje obveznosti.

6.   Da bi se zagotovilo enotno izvrševanje naloženih ukrepov, lahko Svet ECB odloči o sredstvih, vključno z začasno ali trajno izključitvijo oziroma omejitvijo dostopa do operacij odprtega trga ali odprtih ponudb Eurosistema.

Člen 10

Pojasnilo glede opredelitve držav EGP

1.   Za namene okvira Eurosistema za zavarovanje se šteje, da države EGP vključujejo vse države članice EU, ne glede na to, ali so formalno pristopile k EGP ali ne, ter Islandijo, Lihtenštajn in Norveško.

2.   Šteje se, da je ustrezno spremenjena opredelitev držav EGP v dodatku 2 k Prilogi I k Smernici ECB/2011/14 (glosar).

Člen 11

Prilagoditve izvajanja zahtev na ravni posameznega posojila za listinjene vrednostne papirje

1.   Brez poseganja v oddelek 6.2.1.1.2 Priloge I k Smernici ECB/2011/14 in dodatek 8 k navedeni prilogi lahko Eurosistem sprejme kot primerno zavarovanje listinjene vrednostne papirje, ki imajo po izteku zadevnega prehodnega obdobja oceno, nižjo od A1, po presoji v posameznem primeru in pod pogojem, da prejme ustrezna pojasnila, zakaj obvezna ocena ni bila dosežena. Za vsako ustrezno pojasnilo Svet ECB določi največjo stopnjo tolerance in obdobje tolerance. Obdobje tolerance določa, da se mora kakovost podatkov za listinjene vrednostne papirje v določenem obdobju izboljšati.

2.   Celoten seznam ustreznih pojasnil in stopenj tolerance in obdobij tolerance zanje je dostopen na spletni strani ECB ter med drugim vsebuje opise finančnega premoženja in sistemov IT iz prejšnjih obdobij.

Člen 12

Začetek veljavnosti in uporaba

1.   Ta sklep začne veljati 1. oktobra 2013.

2.   Kot izjema se člen 8(4) uporablja od 1. novembra 2013.

V Frankfurtu na Majni, 26. septembra 2013

Predsednik ECB

Mario DRAGHI


(1)  UL L 331, 14.12.2011, str. 1.

(2)  UL L 95, 5.4.2013, str. 22.

(3)  UL L 95, 5.4.2013, str. 23.

(4)  UL L 195, 18.7.2013, str. 27.

(5)  Obveznice, ki vključujejo opcijo ali drugo podobno pravico, niso primerne.

(6)  Dolžniški instrumenti, katerih znesek glavnice je v posameznem trenutku vezan na en sam indeks inflacije v euroobmočju, so dovoljeni tudi, če je struktura kupona taka, kakor je opredeljena v členu 3(2)(b)(ii)(1)(d), in je vezana na isti indeks inflacije.

(7)  UL L 177, 30.6.2006, str. 1.

(8)  Sprejete zunanje bonitetne institucije, interni bonitetni sistemi NCB ter bonitetna orodja zunanjih ponudnikov in njihovi ponudniki so navedeni na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu

(9)  Bonitetna ocena sprejete zunanje bonitetne institucije za program/serijo izdaj pride v poštev samo, če se uporablja za to določeno finančno premoženje, in če ne obstaja druga bonitetna ocena izdaje s strani iste sprejete zunanje bonitetne institucije.

(10)  Te informacije so objavljene na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu

(11)  Bonitetna ocena „enojni A“ je bonitetna ocena najmanj „A3“, ki jo dodeli Moody’s, „A–“, ki jo dodelita Fitch ali Standard & Poor’s, ali bonitetna ocena „AL“, ki jo dodeli DBRS.


PRILOGA I

STOPNJE ODBITKOV PRI VREDNOTENJU, KI SE UPORABLJAJO ZA PRIMERNO TRŽNO FINANČNO PREMOŽENJE

 

Kategorije odbitkov

Kreditna kvaliteta

Preostala zapadlost

(leta)

Kategorija I

Kategorija II (1)

Kategorija III (1)

Kategorija IV (1)

Kategorija V (1)

fiksen kupon

brezkuponski

fiksen kupon

brezkuponski

fiksen kupon

brezkuponski

fiksen kupon

brezkuponski

 

Stopnji 1 in 2 (AAA do A–) (2)

0–1

0,5

0,5

1,0

1,0

1,0

1,0

6,5

6,5

10,0

1–3

1,0

2,0

1,5

2,5

2,0

3,0

8,5

9,0

3–5

1,5

2,5

2,5

3,5

3,0

4,5

11,0

11,5

5–7

2,0

3,0

3,5

4,5

4,5

6,0

12,5

13,5

7–10

3,0

4,0

4,5

6,5

6,0

8,0

14,0

15,5

> 10

5,0

7,0

8,0

1,5

9,0

13,0

17,0

22,5

 

Kategorije odbitkov

Kreditna kvaliteta

Preostala zapadlost

(leta)

Kategorija I

Kategorija II (1)

Kategorija III (1)

Kategorija IV (1)

Kategorija V (1)

fiksen kupon

brezkuponski

fiksen kupon

brezkuponski

fiksen kupon

brezkuponski

fiksen kupon

brezkuponski

 

Stopnja 3 (BBB + do BBB–) (2)

0–1

6,0

6,0

7,0

7,0

8,0

8,0

13,0

13,0

Ni primerno

1–3

7,0

8,0

10,0

14,5

15,0

16,5

24,5

26,5

3–5

9,0

10,0

15,5

20,5

22,5

25,0

32,5

36,5

5–7

10,0

11,5

16,0

22,0

26,0

30,0

36,0

40,0

7–10

11,5

13,0

18,5

27,5

27,0

32,5

37,0

42,5

> 10

13,0

16,0

22,5

33,0

27,5

35,0

37,5

44,0


(1)  Za posamezne listinjene vrednostne papirje, krite bančne obveznice („jumbo“ krite bančne obveznice, navadne krite bančne obveznice in druge krite bančne obveznice) in nekrite bančne obveznice, ki so teoretično vrednoteni v skladu z oddelkom 6.5 Priloge I k Smernici ECB/2011/14, se uporablja dodaten odbitek pri vrednotenju. Ta odbitek se neposredno uporablja na ravni teoretičnega vrednotenja posameznega dolžniškega instrumenta v obliki zmanjšanja vrednosti za 5 %. Za lastne krite obveznice se poleg tega uporablja dodatno zmanjšanje vrednosti. To zmanjšanje vrednosti znaša 8 % za lastne krite obveznice s stopnjama kreditne kvalitete 1 in 2 ter 12 % za lastne krite obveznice s stopnjo kreditne kvalitete 3.

(2)  Bonitetne ocene so take, kakor so opredeljene na usklajeni lestvici bonitetnih ocen Eurosistema, ki je objavljena na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu


PRILOGA II

STOPNJE ODBITKOV PRI VREDNOTENJU, KI SE UPORABLJAJO ZA BANČNA POSOJILA S FIKSNO OBRESTNO MERO

 

Metoda vrednotenja

Kreditna kvaliteta

Preostala zapadlost (leta)

Plačilo po fiksni obrestni meri in vrednotenje po teoretični ceni, ki jo določi NCB

Plačilo po fiksni obrestni meri in vrednotenje glede na neodplačano vrednost posojila, ki jo določi NCB

Stopnji 1 in 2 (AAA do A–)

0–1

10,0

12,0

1–3

12,0

16,0

3–5

14,0

21,0

5–7

17,0

27,0

7–10

22,0

35,0

> 10

30,0

45,0

 

Metoda vrednotenja

Kreditna kvaliteta

Preostala zapadlost (leta)

Plačilo po fiksni obrestni meri in vrednotenje po teoretični ceni, ki jo določi NCB

Plačilo po fiksni obrestni meri in vrednotenje glede na neodplačano vrednost posojila, ki jo določi NCB

Stopnja 3 (BBB+ do BBB–)

0–1

17,0

19,0

1–3

29,0

34,0

3–5

37,0

46,0

5–7

39,0

52,0

7–10

40,0

58,0

> 10

42,0

65,0


Top