32003O0002

Smernica Evropske centralne banke

z dne 6. februarja 2003

o nekaterih statističnih zahtevah Evropske centralne banke za poročanje ter postopkih poročanja statističnih informacij nacionalnih centralnih bank s področja denarne in bančne statistike

(ECB/2003/2)

(2003/652/EC)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE -

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 5.1, člena 12.1 in člena 14.3 Statuta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Uredba ECB/2001/13 z dne 22. novembra 2001 o konsolidirani bilanci stanja sektorja monetarnih finančnih institucij [1], kakor je bila spremenjena z Uredbo ECB/2002/8 [2], določa, da morajo za potrebe redne izdelave navedenih konsolidiranih bilanc stanja monetarne finančne institucije (MFI), ki so del dejanskih obveznikov poročanja, poročati statistične informacije, ki se nanašajo na njihove bilance stanja, nacionalni centralni banki (NCB) države članice, katere rezident so. Zato je treba opredeliti oblike in postopke, ki jih morajo NCB upoštevati pri poročanju statističnih informacij, pridobljenih iz podatkov, zbranih od dejanskih obveznikov poročanja, in iz njihovih lastnih bilanc, Evropski centralni banki (ECB), v skladu z uredbo ECB/2001/13. Za potrebe statističnega poročanja ECB pridobi podatke iz svojih lastnih bilanc, ki so v skladu s podatki, ki jih NCB pridobijo iz njihovih bilanc. Denarni agregati, ki jih izračunava ECB, lahko vključujejo depozitne obveznosti in bližnje substitute za depozitne obveznosti, izdane s strani centralne države. Treba je določiti tudi oblike in postopke za redno poročanje statistike tokov, pridobljene iz konsolidirane bilance stanja sektorja MFI, in dodatnih informacij, ki jih posredujejo NCB.

(2) Od sprejetja Smernice ECB/2002/5 z dne 30. julija 2002 o nekaterih statističnih zahtevah Evropske centralne banke za poročanje ter postopkih poročanja statističnih informacij nacionalnih centralnih bank s področja denarne in bančne statistike [3], se je izmenjava statističnih informacij znotraj Eurosistema precej razvila zaradi začetka veljavnosti Uredbe ECB/2001/13 in Uredbe ECB/2001/18 z dne 20. decembra 2001 o statistiki obrestnih mer, ki jih monetarne finančne institucije uporabljajo za vloge in posojila gospodinjstvom in nefinančnim družbam [4]. S to smernico je zato treba spremeniti priloge k Uredbi ECB/2002/5.

(3) ECB bo v sodelovanju z NCB ugotovila in zabeležila lastnosti uporabe e-denarja v Evropski uniji (EU), razpoložljivost zadevnih statističnih informacij in z njimi povezanih metod zbiranja.

(4) Za izvedbo makro bonitetne in strukturne analize na evropski ravni, so potrebni dodatni podatki o bilancah stanja kreditnih institucij in drugi strukturni indikatorji v zvezi z bančnim sistemom.

(5) Za dopolnitev statistične slike euroobmočja so potrebni dodatni podatki v zvezi z drugimi finančnimi posredniki, razen zavarovalnic in pokojninskih skladov (v nadaljnjem besedilu DFI). Ker so dejavnosti, ki jih opravljajo DFI, podobne in komplementarne dejavnostim, ki jih opravljajo MFI, in zlasti, ker za statistične potrebe ECB zbrani podatki o bilancah stanja DFI, ki so delno ali v celoti v lasti MFI, niso vključeni v bilance stanja MFI, je pomembno zbrati te podatke. Na tem področju ECB uporablja trenutno kratkoročni pristop združevanja statističnih podatkov z uporabo informacij, ki so na voljo na nacionalni ravni.

(6) Dodatni podatki o prodaji/prenosu posojil MFI tretjim osebam (listinjenje) so potrebni za spremljanje možnega vpliva razvoja teh instrumentov na posojila, ki jih kreditne institucije odobravajo drugim rezidenčnim sektorjem. Prodaja/prenos posojil MFI tretjim osebam lahko zmanjša vrednosti, ki jih poročajo MFI, ne da bi to učinkovito vplivalo na financiranje drugih rezidenčnih sektorjev.

(7) NCB se lahko odločijo, da bodo poročale dodatne statistične podatke s področja denarne in bančne statistike Mednarodnemu denarnemu skladu (MDS) prek ECB.

(8) Za zagotovitev urejenega objavljanja ključnih tržno občutljivih agregatov se morajo vzpostaviti nekatere skupne določbe o tem, kako NCB objavljajo statistične informacije v zvezi z konsolidirano bilanco stanja sektorja MFI.

(9) Uredba ECB/2001/13 določa, da se statistične informacije, ki jih kreditne institucije poročajo po določbah navedene uredbe, uporabljajo za izračun osnove za obvezne rezerve, kakor jo določa Uredba ECB/1998/15 z dne 1. decembra 1998 o uporabi obveznih rezerv [5], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo ECB/2002/3 [6]. Za potrebe analiz mora ECB pripraviti mesečno statistično poročilo o agregatni osnovi za obvezne rezerve, razčlenjeno glede na vrsto obveznosti.

(10) Uredba ECB/2001/13 določa, da ECB vzpostavi in vzdržuje seznam MFI za statistične namene, pri čemer upošteva zahteve v zvezi s pogostostjo in roki poročanja, ki izhajajo iz njegove uporabe v okviru sistema obveznih rezerv Evropskega sistema centralnih bank (ESCB). Zato je treba opredeliti oblike in postopke, ki jih morajo NCB spoštovati pri poročanju informacij ECB, ki jih ta potrebuje za izpolnitev navedene naloge.

(11) Z namenom izboljšanja kakovosti statistike bilanc stanja sektorja MFI v euroobmočju je treba vzpostaviti skupne določbe za izračunavanje ocene celotne vrednosti zaradi malih MFI, ki so bile oproščene obveznosti popolnega poročanja v skladu s členom 2(2) Uredbe ECB/2001/13.

(12) Informacije o izdajah vrednostnih papirjev dopolnjujejo statistiko o sektorju MFI, ker za posojilojemalce izdaja vrednostnih papirjev predstavlja alternativo bančnemu financiranju, imetnikom finančnih sredstev pa lahko vrednostni papirji, ki jih izdaja nebančni sektor, predstavlja delne substitute za bančne vloge in tržne instrumente, izdane s strani bank. Razčlenitev izdajateljske aktivnosti po sektorjih poudarja relativno pomembnost povpraševanja javnih in zasebnih sektorjev na kapitalskih trgih in pomaga pri razlagi sprememb tržnih obrestnih mer, še posebej pri instrumentih s srednje- in dolgoročno zapadlostjo. Informacije o izdajah vrednostnih papirjih v eurih so lahko uporabne pri oceni vloge eura na mednarodnih finančnih trgih; v ta namen morajo statistični podatki o izdajah vrednostnih papirjev vsebovati vse izdaje s strani rezidentov euroobmočja v kateri koli valuti in vse izdaje v eurih po svetu, domače in mednarodne. Na tem področju ECB uporablja trenutno kratkoročni pristop združevanja statističnih podatkov o izdajah vrednostnih papirjev z uporabo informacij, ki so na voljo na nacionalni in mednarodni ravni.

(13) ECB mora spremljati transmisijo ukrepov denarne politike prek sprememb v obrestnih merah, ki se uporabljajo pri operacijah glavnega refinanciranja ESCB, da bi bolje razumela strukturo in delovanje mehanizma cen na denarne agregate in na finančnih trgih ter za sektorsko oceno finančnega stanja. V ta namen je treba zbrati statistične informacije o razvoju obrestnih mer, ki jih MFI uporabljajo za vloge in posojila gospodinjstvom in nefinančnim družbam (v nadaljnjem besedilu obrestne mere MFI); treba je torej opredeliti oblike in postopke, ki jih morajo NCB upoštevati pri poročanju takšnih informacij ECB v skladu z Uredbo ECB/2001/18. Dokler ne bodo na voljo dovolj kakovostni statistični podatki o obrestnih merah MFI na ravni euroobmočja, bo ECB uporabljala kratkoročni pristop pri obravnavi obrestnih mer na drobno, ki zajema združevanje omejenega števila agregiranih obrestnih mer na drobno, ki pokriva euroobmočje kot enoten ekonomski prostor, na podlagi informacij, ki so na voljo na nacionalni ravni, brez ustvarjanja dodatne obveznosti poročanja za obveznike poročanja. Za podrobnejšo analizo obrestnih mer na drobno se bo ECB zanašala zlasti na ključne nacionalne obrestne mere, to je tiste obrestne mere, ki jih uporabniki spremljajo in jih štejejo za glavne indikatorje stanja na finančnem trgu v zadevni državi članici.

(14) Treba je vzpostaviti postopke za učinkovito izvedbo tehničnih sprememb prilog te smernice pod pogojem, da te spremembe niti ne spreminjajo osnovnega vsebinskega okvirja niti ne vplivajo na obveznost poročanja. Pri delovanju v skladu s sprejetimi postopki se upoštevajo tudi stališča Odbora za statistiko ESCB. NCB lahko predlagajo takšne tehnične spremembe prilog te smernice prek Odbora za statistiko.

(15) V skladu s členom 12.1 in členom 14.1. Statuta so smernice ECB sestavni del prava Skupnosti -

SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO:

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tej smernici:

1. imata izraza "država članica" in "rezident" enak pomen, kakor je opredeljen v členu 1 Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij za potrebe Evropske centralne banke [7];

2. se izraz "euroobmočje" uporablja za ekonomsko območje sodelujočih držav članic in ECB;

3. se izraz "Eurosistem" uporablja za NCB sodelujočih držav članic in ECB;

4. ima izraz "kreditna institucija" enak pomen kakor v odseku I.2 Dela 1 Priloge I k Uredbi ECB/2001/13.

Člen 2

Konsolidirana bilanca sektorja MFI in izračun tokov

1. NCB pripravijo in poročajo dve agregatni bilanci stanja, in sicer posebej za podsektor "centralna banka" ter "druge MFI" za posamezno državo članico, v skladu z Uredbo ECB/2001/13. Zahtevane statistične informacije glede bilance stanja centralne banke so še posebej opredeljene v premostitvenih tabelah za denarno in bančno statistiko, predloženih v Prilogi I. ECB izvede, za namen statističnega poročanja, podatke iz lastne bilance stanja, v skladu s podatki, ki jih NCB pridobijo iz svojih bilanc stanja. Kot pripravljavke lastnih bilanc stanja NCB upoštevajo postopke, določene v Prilogi II, pri svojem rednem spremljanju skladnosti med agregiranimi bilancami stanja Eurosistema za statistične namene ob koncu meseca in tedenskimi finančnimi poročili ter pri svojem rednem poročanju ECB o rezultatih tega spremljanja. Kot pripravljavka lastnih bilanc stanja ECB upošteva iste postopke. Tako zbrane statistične informacije je treba poročati v skladu s koledarjem, določenim v Prilogi III.

2. NCB morajo nadalje poročati statistične informacije o e-denarju, ki ga izdajajo MFI in ne-MFI, v obsegu, ki je na voljo, glede na seznam postavk, določenim v Prilogi IV. Mesečni podatki se predložijo ECB vsaj dvakrat letno. ECB, v sodelovanju z NCB, vsako leto identificira in zabeleži lastnosti uporabe e-denarja v EU, razpoložljivost zadevnih statističnih informacij ter z njimi povezanih metod zbiranja.

3. Da se ECB zagotovi možnost makro bonitetne analize in analize strukturnih sprememb v evropskem bančnem sektorju, NCB poročajo podatke o bilancah stanja sektorja kreditnih institucij ter druge strukturne indikatorje v skladu s prilogama V in VI.

4. Za potrebe izračuna denarnih agregatov NCB poročajo statistične podatke o depozitnih obveznostih ter imetjih gotovine in vrednostnih papirjev centralne države v skladu s Prilogo VII ter podatke o imetnikih delnic/točk skladov denarnega trga, v skladu z razčlenitvijo glede na pripadnost, določeno v Prilogi VIII, kot dodatek ter z enako pogostostjo in roki poročanja kakor za statistične informacije, ki so jih dolžne predložiti v skladu z Uredbo ECB/2001/13.

5. NCB nadalje poročajo statistične informacije v skladu s seznamom pojasnjevalnih postavk, kakor jih določa Priloga IX, v obsegu, ki je na voljo, vključno z najboljšo možno oceno, ali če je zadevni posel pomemben z denarnega stališča, kot dodatek ter z enako pogostostjo in roki poročanja kakor za statistične informacije, ki so jih dolžne predložiti v skladu z Uredbo ECB/2001/13. ECB, v sodelovanju z NCB, identificira in zabeleži razpoložljivost zadevnih statističnih informacij ter z njimi povezanih metod zbiranja.

6. Da se ECB zagotovi možnost izračuna statistike tokov, povezanih z denarnimi agregati in ustreznimi protipostavkami, NCB poročajo statistične informacije v skladu s Prilogo X.

7. Brez poseganja v zakonsko določene obveznosti NCB do MDS se lahko NCB odločijo, da bodo MDS poročale dodatne statistične podatke s področja denarne in bančne statistike prek ECB. Ti statistični podatki so, skupaj z njimi povezanimi navodili o poročanju, opisani v Prilogi XI.

8. NCB ne smejo objavljati nacionalnih prispevkov k mesečnim denarnim agregatom euroobmočja, dokler ECB ne objavi teh agregatov. Če NCB objavijo takšne podatke, morajo biti ti enaki tistim, ki so sestavljali zadnje objavljene agregate euroobmočja. Če NCB navajajo agregate euroobmočja, ki jih objavlja ECB, jih morajo navajati točno.

9. NCB poročajo statistične informacije o prodaji/prenosu posojil MFI tretjim osebam (listinjenje), kakor jih določa Priloga XII, v obsegu, ki je na voljo, vključno z najboljšo možno oceno.

10. NCB po potrebi pošiljajo popravke ECB v skladu z usmeritvami, določenimi v Prilogi XIII.

11. Zahtevane statistične informacije se morajo poročati ECB v obliki, ki ustreza zahtevam, določenim v Prilogi XIII. Ta priloga določa tudi obliko, v kateri ECB vrača statistične informacije NCB.

12. Za zagotovitev kakovosti statistike bilanc stanja sektorja MFI v euroobmočju NCB, ki odobrijo oprostitve malim MFI v skladu s členom 2(2) Uredbe ECB/2001/13, pri zbiranju mesečnih in četrtletnih podatkov o bilancah stanja MFI, ki jih poročajo ECB, v skladu s Prilogo XIV upoštevajo do 100 % pokritje teh MFI.

Člen 3

Statistični podatki o osnovi za obvezne rezerve in standardizirani odbitki od osnove za obvezne rezerve

1. Za zagotovitev redne izdelave statističnih podatkov o osnovi za obvezne rezerve NCB poročajo ECB statistične informacije v skladu s Prilogo XV.

2. Za zagotovitev spremljanja natančnosti tekočih standardiziranih odbitkov od osnove za obvezne rezerve, ki jih lahko kreditne institucije odštejejo od neporavnanega zneska iz naslova izdanih dolžniških vrednostnih papirjev z dogovorjeno zapadlostjo do dveh let, in izdanih vrednostnih papirjev denarnega trga v skladu s členom 3(2) Uredbe ECB/1998/15 pripravi ECB mesečne izračune na podlagi statističnih informacij, ki jih pošiljajo NCB ob koncu meseca v skladu z Uredbo ECB/2001/13. NCB pripravijo zahtevane agregate v skladu s Prilogo XVI in poročajo te agregate ECB.

Člen 4

Seznam MFI za statistične namene

Da bi seznam MFI za statistične namene ostal točen in ažuren, morajo NCB poročati morebitne spremembe v skladu s Prilogo XVII.

Člen 5

Podatki o bilancah stanja DFI

Za redno izdelavo statističnih podatkov ECB o dejavnosti rezidenčnih DFI NCB poročajo statistične informacije v skladu s Prilogo XVIII, v obsegu, ki je na voljo.

Člen 6

Izdaje vrednostnih papirjev

Za redno izdelavo statističnih podatkov ECB o izdajah vrednostnih papirjev, ki pokrivajo vse izdaje vrednostnih papirjev rezidentov euroobmočja v kateri koli valuti in vse izdaje vrednostnih papirjev v eurih po svetu, domače in mednarodne, NCB poročajo statistične informacije v skladu s Prilogo XIX, v obsegu, ki je na voljo, v roku pet tednov od konca referenčnega meseca.

Člen 7

Statistični podatki o obrestnih merah MFI

1. Za redno izdelavo statističnih podatkov ECB o obrestnih merah MFI NCB poročajo statistične informacije v skladu s Prilogo XX Statistične informacije je treba poročati v skladu s koledarjem, določenim v Prilogi III.

2. Dokler ne bodo na voljo dovolj kakovostni podatki o obrestnih merah MFI na ravni euroobmočja, vendar v nobenem primeru ne dlje kot za referenčni mesec december 2003, bodo NCB še naprej poročale statistične informacije o obrestnih merah na drobno v skladu s Prilogo XXI v roku 18 delovnih dni od konca meseca, na katerega se podatki nanašajo. Koledar poročanja je določen v Prilogi III. Posamezna NCB lahko nadomesti nacionalno komponento obrestne mere na drobno, kakor jo določa Priloga XXI, z ustrezno statistično informacijo o obrestnih merah MFI, vendar mora v tem primeru upoštevati rok 18 delovnih dni od konca meseca, na katerega se podatki nanašajo.

3. Dokler ne bodo na voljo dovolj kakovostni podatki o obrestnih merah MFI na ravni euroobmočja, vendar v noben primeru ne dlje kot za referenčni mesec december 2003, morajo NCB redno poročati ECB tudi ključne nacionalne obrestne mere na drobno, to je tiste obrestne mere, ki jih uporabniki spremljajo in jih štejejo za glavne indikatorje stanja na finančnem trgu na drobno v zadevni državi članici.

Člen 8

Kakovost statističnih informacij

Brez poseganja v pravico ECB do preverjanja, ki jo določata Uredba (ES) št. 2533/98 in Uredba ECB/2001/13, morajo NCB spremljati in zagotavljati kakovost in zanesljivost statističnih informacij, ki jih dajejo na voljo ECB.

Člen 9

Standardi prenosa

Za elektronski prenos statističnih informacij, ki jih zahteva ECB, NCB uporabljajo infrastrukturo, ki jo zagotavlja ESCB in temelji na telekomunikacijskem omrežju "ESCB-Net". Oblika statističnega sporočila, razvita za potrebe navedene elektronske izmenjave podatkov, je standardna oblika s soglasjem Odbora za statistiko. Ta zahteva ne preprečuje uporabe kakršne koli drugačne oblike posredovanja statističnih informacij kot rezervne rešitve v primeru izpada, če se ECB strinja.

Člen 10

Poenostavljeni postopek spreminjanja

Ob upoštevanju stališč Odbora za statistiko ima Izvršilni odbor ECB pravico sprejemati tehnične spremembe prilog k tej smernici pod pogojem, da takšne spremembe niti ne spreminjajo osnovnega konceptualnega okvirja niti ne vplivajo na obveznost poročanja obveznikov poročanja v državah članicah.

Člen 11

Razveljavitev

Smernica ECB/2002/5 z dne 30. julija 2002 se razveljavi.

Člen 12

Končne določbe

Ta smernica je naslovljena na NCB sodelujočih držav članic.

Ta smernica začne veljati 11. februarja 2003.

Ta smernica se objavi v Uradnem listu Evropske Unije.

V Frankfurtu na Majni, 6. februarja 2003

V imenu Sveta ECB

Willem F. Duisenberg

[1] UL L 333, 17.12.2001, str. 1.

[2] UL L 330, 6.12.2002, str. 29.

[3] UL L 220, 15.8.2002, str. 67.

[4] UL L 10, 12.1.2002, str. 24.

[5] UL L 356, 30.12.1998, str. 1.

[6] UL L 106, 23.4.2002, str. 9.

[7] UL L 318, 27.11.1998, str. 8.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

PREMOSTITVENE TABELE ZA DENARNO IN BANČNO STATISTIKO

Nacionalne centralne banke (NCB) ter Evropska centralna banka (ECB), kot sestavljavke lastnih statističnih informacij o bilancah stanja, uporabljajo sledeče premostitvene tabele v svojem rednem poročanju o skladnosti med agregiranimi bilancami Eurosistema za statistične namene ob koncu meseca ter dnevnimi finančnimi poročili za potrebe računovodstva in upravljanja z likvidnostjo. Dolžnost objavljanja statističnih informacij je opredeljena s koledarjem v Prilogi III.

Premostitvene tabele določajo natančno zvezo med postavkami bilance stanja in postavkami za potrebe statističnega poročanja.

Premostitvene tabele vsebujejo usmeritve tako za mesečno kot za četrtletno statistično poročanje. Spremljajo jih pomožne tabele, ki omogočajo nadaljnjo uskladitev med računovodskimi in statističnimi bilancami.

Leva stran premostitvenih table vsebuje, za vsako celico Tabel 1, 2, 3 in 4 v Prilogi I k Uredbi ECB/2001/13 z dne 22. novembra 2001 o konsolidirani bilanci stanja sektorja monetarnih finančnih institucij [1], dopolnjeni z Uredbo ECB/2002/8 [2], številko postavke, opis in razčlenitev; desna stran premostitvenih tabel vsebuje, za vsako računovodsko postavko, številko postavke, opis in zahtevano razčlenitev. Določene postavke bilance stanja iz Uredbe ECB/2001/13 niso uporabne za bilance stanja ECB/NCB (označene so z n.p.).

Pomožne tabele podvajajo osnovne tabele 1, 2, 3 in 4 iz Uredbe ECB/2001/13. Za vsako celico vsebujejo število relevantnih računovodskih postavk.

Nadalje, pri sestavljanju statističnih podatkov morajo NCB upoštevati harmonizirana računovodska pravila, podana v Smernici ECB/2002/10 z dne 5. decembra 2002 [3] o pravnem okvirju za računovodska in finančna poročila v Evropskem sistemu centralnih bank, z določenimi izjemami. Po pričakovanjih bo glavna izjema prevrednotenje portfelja vrednostnih papirjev na mesečni namesto na četrtletni ravni, kot je določeno za računovodske namene.

Druga izjema je, da je za statistične namene računovodski postavki 9.5 "druge terjatve znotraj Eurosistema (neto)" in 10.4 "druge obveznosti znotraj Eurosistema (neto)" potrebno objavljati bruto namesto neto. Obratno je postavka 14 "revalorizacijski računi" objavljena bruto za računovodske potrebe (nerealizirane izgube so objavljene pod postavko 11 "druga aktiva") in neto za statistične potrebe.

PREMOSTITVENA TABELA ZA DENARNO IN BANČNO STATISTIKO

(Mesečni podatki)

Domače pozicije znotraj Eurosistema se nanašajo le na ECB ali Deutsche Bundesbank.

Premostitvena tabela za potrebe denarne in bančne statistike. Ujemanje postavka po postavki PASIVA Stanja |

Uredba ECB/2001/13 - Priloga 1 - Tabela 1 | Format računovodske bilance stanja |

Postavka | Opis | Razčlenitev | Postavka | Opis | Nadaljnja razčlenitev glede na |

Rezidenčnost | Sektor | Podsektor | Zapadlost | Rezidenčnost | Vrsta | Valuta | Sektor | Podsektor | Zapadlost |

| |

8 | Denar v obtoku | | | 1 | Bankovci v obtoku |

9 | Vloge (Vse valute) | Domači | MFI | | | | 2.1 | Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami monetarne politike, denominirane v eurih - tekoči račun (vključno s sistemom minimalne rezerve) | Domači | | | | | |

| | | 2.2 | Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami monetarne politike, denominirane v eurih - možnost deponiranja presežkov likvidnosti | Domači | | | | | |

| | | 2.3 | Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami monetarne politike, denominirane v eurih - vlogi z dogovorjenim rokom zapadlosti | Domači | | | | | |

| | | 2.4 | Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami monetarne politike, denominirane v eurih - povratne operacije za fino uravnavanje | Domači | | | | | |

| | | 2.5 | Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami monetarne politike, denominirane v eurih - vlogi povezani s pozivom k doplačilu | Domači | | | | | |

| | | 3 | Druge obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih | Domači | | | | | |

| | | 5.2 | Druge obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - druge obveznosti | Domači | | | | | |

| | | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Domači | | | | | |

| | | 10.1 | Obveznosti znotraj Eurosistema - obveznosti enake transferjem tujih rezerv (samo bilanca stanja ECB) | Domači | | | | | |

| | | 10.2 | Obveznosti znotraj Eurosistema - obveznosti povezane z zadolžnicami, ki krijejo izdajo dolžniških potrdil ECB (samo bilance stanje ECB) | Domači | | | | | |

| | | 10.4 | Obveznosti znotraj Eurosistema - Druge obveznosti znotraj Eurosistema | Domači | | | | | |

| | | 12 | Druge obveznosti | Domači | Vlogi | Vse valute | MFI | | |

9 | Vloge (Vse valute) | Domači | Ne-MFI | Državni sektor | Centralna država | | 5.1 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - državni sektor | Domači | | | Ne-MFI | Centralna država | |

| 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Domači | | | Ne-MFI | Centralna država | |

| 12 | Druge obveznosti | Domači | Depoziti | Vse valute | Ne-MFI | Centralna država | |

9 | Vloge (Vse valute) | Druge države članice | MFI | | | | 2.1 | Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami monetarne politike, denominirane v eurih - tekoči račun (vključno s sistemom minimalne rezerve) | Druge države članice | | | | | |

| | | 2.2 | Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami monetarne politike, denominirane v eurih - možnost deponiranja presežkov likvidnosti | Druge države članice | | | | | |

| | | 2.3 | Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami monetarne politike, denominirane v eurih - vlogi z dogovorjenim rokom zapadlosti | Druge države članice | | | | | |

| | | 2.4 | Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami monetarne politike, denominirane v eurih - povratne operacije za fino uravnavanje | Druge države članice | | | | | |

| | | 2.5 | Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami monetarne politike, denominirane v eurih - vlogi povezani s pozivom k doplačilu | Druge države članice | | | | | |

| | Dolg širše države, denominiran v eurih | 3 | Druge obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih | Druge države članice | | | | | |

| | 5.2 | Druge obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - druge obveznosti | Druge države članice | | | | | |

| | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Druge države članice | | | | | |

| | 10.1 | Obveznosti znotraj Eurosistema - obveznosti enake transferjem tujih rezerv (samo bilanca stanja ECB) | Druge države članice | | | | | |

| | 10.2 | Obveznosti znotraj Eurosistema - obveznosti povezane z zadolžnicami, ki krijejo izdajo dolžniških potrdil ECB (samo bilance stanje ECB) | Druge države članice | | | | | |

| | 10.4 | Obveznosti znotraj Eurosistema - Druge obveznosti znotraj Eurosistema | Druge države članice | | | | | |

| | 12 | Druge obveznosti | Druge države članice | Vlogi | Vse valute | MFI | | |

9 | Vloge (Vse valute) | Druge države članice | Ne-MFI | Državni sektor | Centralna država | | 5.1 | Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - državni sektor | Druge države članice | | | Ne-MFI | Centralna država | |

| 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Druge države članice | | | Ne-MFI | Centralna država | |

| 12 | Druge obveznosti | Druge države članice | Vloge | Vse valute | Ne-MFI | Centralna država | |

9 | Vloge (Vse valute) | Ostali svet | | | | | 6 | Obveznosti do nerezidentov euroobmočja, denominirane v eurih | | | | | | |

| | | | 8.1 | Obveznosti do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tujih valutah - vloge, stanja in druge obveznosti | | | | | | |

| | | | 8.2 | Obveznosti, ki izhajajo iz posojil pod ERM II | | | | | | |

| | | | 12 | Druge obveznosti | Ostali svet | Vloge | Vse valute | | | |

9 | Vloge (Vse valute) | Ostali svet | | | | Glede na zapadlost (2 razreda) | 6 | Obveznosti do nerezidentov euroobmočja, denominirane v eurih | | | | | | Po zapadlosti (2 razreda) |

| | | 8.1 | Obveznosti do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tujih valutah - vloge, stanja in druge obveznosti | | | | | | Po zapadlosti (2 razreda) |

| | | 8.2 | Obveznosti, ki izhajajo iz posojil pod ERM II | | | | | | Po zapadlosti (2 razreda) |

| | | 12 | Druge obveznosti | Ostali svet | Vloge | Vse valute | | | Po zapadlosti (2 razreda) |

9e | Vloge (euro) | Domači | MFI | | | | 2.1 | Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami monetarne politike, denominirane v eurih - tekoči račun (vključno s sistemom minimalne rezerve) | Domači | | | | | |

| | | 2.2 | Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami monetarne politike, denominirane v eurih - možnost deponiranja presežkov likvidnosti | Domači | | | | | |

| | | 2.3 | Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami monetarne politike, denominirane v eurih - vloge z dogovorjenim rokom zapadlosti | Domači | | | | | |

| | | 2.4 | Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami monetarne politike, denominirane v eurih - povratne operacije za fino uravnavanje | Domači | | | | | |

| | | 2.5 | Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami monetarne politike, denominirane v eurih - vloge povezani s pozivom k doplačilu | Domači | | | | | |

| | | 3 | Druge obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih | Domači | | | | | |

| | | 5.2 | Druge obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - druge obveznosti | Domači | | | | | |

| | | 10.1 | Obveznosti znotraj Eurosistema - obveznosti enake transferjem tujih rezerv (samo bilanca stanja ECB) | Domači | | | | | |

| | | 10.2 | Obveznosti znotraj Eurosistema - obveznosti povezane z zadolžnicami, ki krijejo izdajo dolžniških potrdil ECB (samo bilance stanje ECB) | Domači | | | | | |

| | | 10.4 | Obveznosti znotraj Eurosistema - Druge obveznosti znotraj Eurosistema | Domači | | | | | |

| | | 12 | Druge obveznosti | Domači | Vloge | Euro | | | |

9e | Vloge (euro) | Druge države članice | MFI | | | | 2.1 | Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami monetarne politike, denominirane v eurih - tekoči račun (vključno s sistemom minimalne rezerve) | Druge države članice | | | | | |

| | | 2.2 | Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami monetarne politike, denominirane v eurih - možnost deponiranja presežkov likvidnosti | Druge države članice | | | | | |

| | | 2.3 | Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami monetarne politike, denominirane v eurih - vloge z dogovorjenim rokom zapadlosti | Druge države članice | | | | | |

| | | 2.4 | Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami monetarne politike, denominirane v eurih - povratne operacije za fino uravnavanje | Druge države članice | | | | | |

| | | 2.5 | Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami monetarne politike, denominirane v eurih - vloge povezani s pozivom k doplačilu | Druge države članice | | | | | |

| | | 3 | Druge obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih | Druge države članice | | | | | |

| | | 5.2 | Druge obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - druge obveznosti | Druge države članice | | | | | |

| | | 10.1 | Obveznosti znotraj Eurosistema - obveznosti enake transferjem tujih rezerv (samo bilanca stanja ECB) | Druge države članice | | | | | |

| | | 10.2 | Obveznosti znotraj Eurosistema - obveznosti povezane z zadolžnicami, ki krijejo izdajo dolžniških potrdil ECB (samo bilance stanje ECB) | Druge države članice | | | | | |

| | | 10.4 | Obveznosti znotraj Eurosistema - Druge obveznosti znotraj Eurosistema | Druge države članice | | | | | |

| | | 12 | Druge obveznosti | Druge države članice | Vloge | Euro | MFI | | |

9.1e | Čez noč | Domači | Ne-MFI | Državni sektor | Centralna država | | 5.1 | Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - državni sektor | Domači | Čez noč | | | Drugi državni sektorji | |

| 12 | Druge obveznosti | Domači | Čez noč | Euro | Ne-MFI | Drugi državni sektorji | |

9.1e | Čez noč | Domači | Ne-MFI | Drugi rezidenti | | | 5.2 | Druge obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - druge obveznosti | Domači | Čez noč | | | | |

| | 12 | Druge obveznosti | Domači | Čez noč | Euro | Ne-MFI | Drugi rezidenti | |

9.1e | Čez noč | Domači | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Drugi finančni posredniki | | 5.2 | Druge obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - druge obveznosti | Domači | Čez noč | | | Drugi finančni posredniki | |

| 12 | Druge obveznosti | Domači | Čez noč | Euro | Drugi rezidenti | Drugi finančni posredniki | |

9.1e | Čez noč | Domači | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Zavarovalnice in pokojninski skladi | | 5.2 | Druge obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - druge obveznosti | Domači | Čez noč | | | Zavarovalnice in pokojninski skladi | |

| 12 | Druge obveznosti | Domači | Čez noč | Euro | Drugi rezidenti | Zavarovalnice in pokojninski skladi | |

9.1e | Čez noč | Domači | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Nefinančne družbe | | 5.2 | Druge obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - druge obveznosti | Domači | Čez noč | | | Nefinančne družbe | |

| 12 | Druge obveznosti | Domači | Čez noč | Euro | Drugi rezidenti | Nefinančne družbe | |

9.1e | Čez noč | Domači | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Gospodinjstva | | 5.2 | Druge obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - druge obveznosti | Domači | Čez noč | | | Gospodinjstva | |

| 12 | Druge obveznosti | Domači | Čez noč | Euro | Drugi rezidenti | Gospodinjstva | |

9.1e | Čez noč | Druge države članice | Ne-MFI | Državni sektor | Centralna država | | 5.1 | Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - državni sektor | Druge države članice | Čez noč | | | Drugi državni sektorji | |

| 12 | Druge obveznosti | Druge države članice | Čez noč | Euro | Ne-MFI | Drugi državni sektorji | |

9.1e | Čez noč | Druge države članice | Ne-MFI | Drugi rezidenti | | | 5.2 | Druge obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - druge obveznosti | Druge države članice | Čez noč | | | | |

| | 12 | Druge obveznosti | Druge države članice | Čez noč | Euro | Ne-MFI | Drugi rezidenti | |

9.1e | Čez noč | Druge države članice | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Drugi finančni posredniki | | 5.2 | Druge obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - druge obveznosti | Druge države članice | Čez noč | | | Drugi finančni posredniki | |

| 12 | Druge obveznosti | Druge države članice | Čez noč | Euro | Drugi rezidenti | Drugi finančni posredniki | |

9.1e | Čez noč | Druge države članice | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Zavarovalnice in pokojninski skladi | | 5.2 | Druge obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - druge obveznosti | Druge države članice | Čez noč | | | Zavarovalnice in pokojninski skladi | |

| 12 | Druge obveznosti | Druge države članice | Čez noč | Euro | Drugi rezidenti | Zavarovalnice in pokojninski skladi | |

9.1e | Čez noč | Druge države članice | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Nefinančne družbe | | 5.2 | Druge obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - druge obveznosti | Druge države članice | Čez noč | | | Nefinančne družbe | |

| 12 | Druge obveznosti | Druge države članice | Čez noč | Euro | Ne-MFI | Nefinančne družbe | |

9.1e | Čez noč | Druge države članice | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Gospodinjstva | | 5.2 | Druge obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - druge obveznosti | Druge države članice | Čez noč | | | Gospodinjstva | |

| 12 | Druge obveznosti | Druge države članice | Čez noč | Euro | Ne-MFI | Gospodinjstva | |

9.2e | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | Domači | Ne-MFI | Državni sektor | Centralna država | Po zapadlosti (3 pasovi) | 5.1 | Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - državni sektor | Domači | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | | Ne-MFI | Drugi državni sektorji | Po zapadlosti (3 pasovi) |

12 | Druge obveznosti | Domači | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | Euro | Ne-MFI | Drugi državni sektorji | Po zapadlosti (3 pasovi) |

9.2e | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | Domači | Ne-MFI | Drugi rezidenti | | Po zapadlosti (3 pasovi) | 5.2 | Druge obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - druge obveznosti | Domači | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | | | | Po zapadlosti (3 pasovi) |

| 12 | Druge obveznosti | Domači | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | Euro | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Po zapadlosti (3 pasovi) |

9.2e | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | Domači | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Drugi finančni posredniki | Po zapadlosti (3 pasovi) | 5.2 | Druge obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - druge obveznosti | Domači | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | | | Drugi finančni posredniki | Po zapadlosti (3 pasovi) |

12 | Druge obveznosti | Domači | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | Euro | Ne-MFI | Drugi finančni posredniki | Po zapadlosti (3 pasovi) |

9.2e | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | Domači | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Zavarovalnice in pokojninski skladi | Po zapadlosti (3 pasovi) | 5.2 | Druge obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - druge obveznosti | Domači | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | | | Zavarovalnice in pokojninski skladi | Po zapadlosti (3 pasovi) |

12 | Druge obveznosti | Domači | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | Euro | Ne-MFI | Zavarovalnice in pokojninski skladi | Po zapadlosti (3 pasovi) |

9.2e | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | Domači | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Nefinančne družbe | Po zapadlosti (3 pasovi) | 5.2 | Druge obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - druge obveznosti | Domači | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | | | Nefinančne družbe | Po zapadlosti (3 pasovi) |

12 | Druge obveznosti | Domači | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | Euro | Ne-MFI | Nefinančne družbe | Po zapadlosti (3 pasovi) |

9.2e | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | Domači | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Gospodinjstva | Po zapadlosti (3 pasovi) | 5.2 | Druge obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - druge obveznosti | Domači | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | | | Gospodinjstva | Po zapadlosti (3 pasovi) |

12 | Druge obveznosti | Domači | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | Euro | Ne-MFI | Gospodinjstva | Po zapadlosti (3 pasovi) |

9.2e | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | Druge države članice | Ne-MFI | Državni sektor | Centralna država | Po zapadlosti (3 pasovi) | 5.1 | Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - državni sektor | Druge države članice | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | | | Drugi državni sektorji | Po zapadlosti (3 pasovi) |

12 | Druge obveznosti | Druge države članice | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | Euro | Ne-MFI | Drugi državni sektorji | Po zapadlosti (3 pasovi) |

9.2e | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | Druge države članice | Ne-MFI | Drugi rezidenti | | Po zapadlosti (3 pasovi) | 5.2 | Druge obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - druge obveznosti | Druge države članice | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | | | | Po zapadlosti (3 pasovi) |

| 12 | Druge obveznosti | Druge države članice | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | Euro | | Drugi rezidenti | Po zapadlosti (3 pasovi) |

9.2e | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | Druge države članice | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Drugi finančni posredniki | Po zapadlosti (3 pasovi) | 5.2 | Druge obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - druge obveznosti | Druge države članice | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | | | Drugi finančni posredniki | Po zapadlosti (3 pasovi) |

12 | Druge obveznosti | Druge države članice | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | Euro | Ne-MFI | Drugi finančni posredniki | Po zapadlosti (3 pasovi) |

9.2e | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | Druge države članice | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Zavarovalnice in pokojninski skladi | Po zapadlosti (3 pasovi) | 5.2 | Druge obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - druge obveznosti | Druge države članice | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | | | Zavarovalnice in pokojninski skladi | Po zapadlosti (3 pasovi) |

12 | Druge obveznosti | Druge države članice | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | Euro | Ne-MFI | Zavarovalnice in pokojninski skladi | Po zapadlosti (3 pasovi) |

9.2e | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | Druge države članice | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Nefinančne družbe | Po zapadlosti (3 pasovi) | 5.2 | Druge obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - druge obveznosti | Druge države članice | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | | | Nefinančne družbe | Po zapadlosti (3 pasovi) |

12 | Druge obveznosti | Druge države članice | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | Euro | Ne-MFI | Nefinančne družbe | Po zapadlosti (3 pasovi) |

9.2e | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | Druge države članice | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Gospodinjstva | Po zapadlosti (3 pasovi) | 5.2 | Druge obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - druge obveznosti | Druge države članice | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | | | Gospodinjstva | Po zapadlosti (3 pasovi) |

12 | Druge obveznosti | Druge države članice | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | Euro | Ne-MFI | Gospodinjstva | Po zapadlosti (3 pasovi) |

9.3e | Na odpoklic | Domači | Ne-MFI | Državni sektor | Drugi državni sektorji | Po zapadlosti (2 razreda) | n.p. | n.p. | | | | | | |

9.3e | Na odpoklic | Domači | Ne-MFI | Drugi rezidenti | | Po zapadlosti (2 razreda) | n.p. | n.p. | | | | | | |

9.3e | Na odpoklic | Domači | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Drugi finančni posredniki | Po zapadlosti (2 razreda) | n.p. | n.p. | | | | | | |

9.3e | Na odpoklic | Domači | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Zavarovalnice in pokojninski skladi | Po zapadlosti (2 razreda) | n.p. | n.p. | | | | | | |

9.3e | Na odpoklic | Domači | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Nefinančne družbe | Po zapadlosti (2 razreda) | n.p. | n.p. | | | | | | |

9.3e | Na odpoklic | Domači | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Gospodinjstva | Po zapadlosti (2 razreda) | n.p. | n.p. | | | | | | |

9.3e | Na odpoklic | Druge države članice | Ne-MFI | Državni sektor | Drugi državni sektorji | Po zapadlosti (2 razreda) | n.p. | n.p. | | | | | | |

9.3e | Na odpoklic | Druge države članice | Ne-MFI | Drugi rezidenti | | Po zapadlosti (2 razreda) | n.p. | n.p. | | | | | | |

9.3e | Na odpoklic | Druge države članice | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Drugi finančni posredniki | Po zapadlosti (2 razreda) | n.p. | n.p. | | | | | | |

9.3e | Na odpoklic | Druge države članice | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Zavarovalnice in pokojninski skladi | Po zapadlosti (2 razreda) | n.p. | n.p. | | | | | | |

9.3e | Na odpoklic | Druge države članice | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Nefinančne družbe | Po zapadlosti (2 razreda) | n.p. | n.p. | | | | | | |

9.3e | Na odpoklic | Druge države članice | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Gospodinjstva | Po zapadlosti (2 razreda) | n.p. | n.p. | | | | | | |

9.4e | Reodkup | Domači | Ne-MFI | Državni sektor | Centralna država | | 5.1 | Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - državni sektor | Domači | Reodkup | | | Drugi državni sektorji | |

| 12 | Druge obveznosti | Domači | Reodkup | Euro | Ne-MFI | Drugi državni sektorji | |

9.4e | Reodkup | Domači | Ne-MFI | Drugi rezidenti | | | 5.2 | Druge obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - druge obveznosti | Domači | Reodkup | | | | |

| | 12 | Druge obveznosti | Domači | Reodkup | Euro | Ne-MFI | Drugi rezidenti | |

9.4e | Reodkup | Domači | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Drugi finančni posredniki | | 5.2 | Druge obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - druge obveznosti | Domači | Reodkup | | | Drugi finančni posredniki | |

| 12 | Druge obveznosti | Domači | Reodkup | | Ne-MFI | Drugi finančni posredniki | |

9.4e | Reodkup | Domači | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Zavarovalnice in pokojninski skladi | | 5.2 | Druge obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - druge obveznosti | Domači | Reodkup | | | Zavarovalnice in pokojninski skladi | |

| 12 | Druge obveznosti | Domači | Reodkup | | Ne-MFI | Zavarovalnice in pokojninski skladi | |

9.4e | Reodkup | Domači | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Nefinančne družbe | | 5.2 | Druge obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - druge obveznosti | Domači | Reodkup | | | Nefinančne družbe | |

| 12 | Druge obveznosti | Domači | Reodkup | Euro | Ne-MFI | Nefinančne družbe | |

9.4e | Reodkup | Domači | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Gospodinjstva | | 5.2 | Druge obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - druge obveznosti | Domači | Reodkup | | | Gospodinjstva | |

| 12 | Druge obveznosti | Domači | Reodkup | Euro | Ne-MFI | Gospodinjstva | |

9.4e | Reodkup | Druge države članice | Ne-MFI | Državni sektor | Centralna država | | 5.1 | Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - državni sektor | Druge države članice | Reodkup | | | Drugi državni sektorji | |

| 12 | Druge obveznosti | Druge države članice | Reodkup | Euro | Ne-MFI | Drugi državni sektorji | |

9.4e | Reodkup | Druge države članice | Ne-MFI | Drugi rezidenti | | | 5.2 | Druge obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - druge obveznosti | Druge države članice | Reodkup | | | | |

| | 12 | Druge obveznosti | Druge države članice | Reodkup | Euro | Ne-MFI | Drugi rezidenti | |

9.4e | Reodkup | Druge države članice | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Drugi finančni posredniki | | 5.2 | Druge obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - druge obveznosti | Druge države članice | Reodkup | | | Drugi finančni posredniki | |

| 12 | Druge obveznosti | Druge države članice | Reodkup | Euro | Ne-MFI | Drugi finančni posredniki | |

9.4e | Reodkup | Druge države članice | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Zavarovalnice in pokojninski skladi | | 5.2 | Druge obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - druge obveznosti | Druge države članice | Reodkup | | | Zavarovalnice in pokojninski skladi | |

| 12 | Druge obveznosti | Druge države članice | Reodkup | Euro | Ne-MFI | Zavarovalnice in pokojninski skladi | |

9.4e | Reodkup | Druge države članice | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Nefinančne družbe | | 5.2 | Druge obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - druge obveznosti | Druge države članice | Reodkup | | | Nefinančne družbe | |

| 12 | Druge obveznosti | Druge države članice | Reodkup | Euro | Ne-MFI | Nefinančne družbe | |

9.4e | Reodkup | Druge države članice | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Gospodinjstva | | 5.2 | Druge obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - druge obveznosti | Druge države članice | Reodkup | | | Gospodinjstva | |

| 12 | Druge obveznosti | Druge države članice | Reodkup | Euro | Ne-MFI | Gospodinjstva | |

9.1x | Čez noč | Domači | Ne-MFI | Državni sektor | Drugi državni sektorji | | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Domači | Čez noč | | | Drugi državni sektorji | |

| 12 | Druge obveznosti | Domači | Čez noč | Tuja valuta | Ne-MFI | Drugi državni sektorji | |

9.1x | Čez noč | Domači | Ne-MFI | Drugi rezidenti | | | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Domači | Čez noč | | | Drugi rezidenti | |

| | 12 | Druge obveznosti | Domači | Čez noč | Euro | Ne-MFI | Drugi rezidenti | |

9.1x | Čez noč | Domači | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Drugi finančni posredniki | | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Domači | Čez noč | | | Drugi finančni posredniki | |

| 12 | Druge obveznosti | Domači | Čez noč | Euro | Ne-MFI | Drugi finančni posredniki | |

9.1x | Čez noč | Domači | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Zavarovalnice in pokojninski skladi | | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Domači | Čez noč | | | Zavarovalnice in pokojninski skladi | |

| 12 | Druge obveznosti | Domači | Čez noč | Euro | Ne-MFI | Zavarovalnice in pokojninski skladi | |

9.1x | Čez noč | Domači | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Nefinančne družbe | | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Domači | Čez noč | | | Nefinančne družbe | |

| 12 | Druge obveznosti | Domači | Čez noč | Tuja valuta | Ne-MFI | Nefinančne družbe | |

9.1x | Čez noč | Domači | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Gospodinjstva | | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Domači | Čez noč | | | Gospodinjstva | |

| 12 | Druge obveznosti | Domači | Čez noč | Tuja valuta | Ne-MFI | Gospodinjstva | |

9.1x | Čez noč | Druge države članice | Ne-MFI | Državni sektor | Drugi državni sektorji | | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Druge države članice | Čez noč | | | Drugi državni sektorji | |

| 12 | Druge obveznosti | Druge države članice | Čez noč | Tuja valuta | Ne-MFI | Drugi državni sektorji | |

9.1x | Čez noč | Druge države članice | Ne-MFI | Drugi rezidenti | | | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Druge države članice | Čez noč | | | Drugi rezidenti | |

| | 12 | Druge obveznosti | Druge države članice | Čez noč | Tuja valuta | Ne-MFI | Drugi rezidenti | |

9.1x | Čez noč | Druge države članice | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Drugi finančni posredniki | | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Druge države članice | Čez noč | | | Drugi finančni posredniki | |

| 12 | Druge obveznosti | Druge države članice | Čez noč | Tuja valuta | Ne-MFI | Drugi finančni posredniki | |

9.1x | Čez noč | Druge države članice | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Zavarovalnice in pokojninski skladi | | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Druge države članice | Čez noč | | | Zavarovalnice in pokojninski skladi | |

| 12 | Druge obveznosti | Druge države članice | Čez noč | Tuja valuta | Ne-MFI | Zavarovalnice in pokojninski skladi | |

9.1x | Čez noč | Druge države članice | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Nefinančne družbe | | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Druge države članice | Čez noč | | | Nefinančne družbe | |

| 12 | Druge obveznosti | Druge države članice | Čez noč | Tuja valuta | Ne-MFI | Nefinančne družbe | |

9.1x | Čez noč | Druge države članice | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Gospodinjstva | | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Druge države članice | Čez noč | | | Gospodinjstva | |

| 12 | Druge obveznosti | Druge države članice | Čez noč | Tuja valuta | Ne-MFI | Gospodinjstva | |

9.2x | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | Domači | Ne-MFI | Državni sektor | Drugi državni sektorji | Po zapadlosti (3 pasovi) | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Domači | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | | | Drugi državni sektorji | Po zapadlosti (3 pasovi) |

12 | Druge obveznosti | Domači | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | Tuja valuta | Ne-MFI | Drugi državni sektorji | Po zapadlosti (3 pasovi) |

9.2x | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | Domači | Ne-MFI | Drugi rezidenti | | Po zapadlosti (3 pasovi) | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Domači | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | | | Drugi rezidenti | Po zapadlosti (3 pasovi) |

| 12 | Druge obveznosti | Domači | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | Tuja valuta | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Po zapadlosti (3 pasovi) |

9.2x | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | Domači | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Drugi finančni posredniki | Po zapadlosti (3 pasovi) | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Domači | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | | | Drugi finančni posredniki | Po zapadlosti (3 pasovi) |

12 | Druge obveznosti | Domači | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | Tuja valuta | Ne-MFI | Drugi finančni posredniki | Po zapadlosti (3 pasovi) |

9.2x | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | Domači | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Zavarovalnice in pokojninski skladi | Po zapadlosti (3 pasovi) | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Domači | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | | | Zavarovalnice in pokojninski skladi | Po zapadlosti (3 pasovi) |

12 | Druge obveznosti | Domači | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | Tuja valuta | Ne-MFI | Zavarovalnice in pokojninski skladi | Po zapadlosti (3 pasovi) |

9.2x | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | Domači | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Nefinančne družbe | Po zapadlosti (3 pasovi) | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Domači | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | | | Nefinančne družbe | Po zapadlosti (3 pasovi) |

12 | Druge obveznosti | Domači | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | Tuja valuta | Ne-MFI | Nefinančne družbe | Po zapadlosti (3 pasovi) |

9.2x | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | Domači | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Gospodinjstva | Po zapadlosti (3 pasovi) | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Domači | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | | | Gospodinjstva | Po zapadlosti (3 pasovi) |

12 | Druge obveznosti | Domači | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | Tuja valuta | Ne-MFI | Gospodinjstva | Po zapadlosti (3 pasovi) |

9.2x | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | Druge države članice | Ne-MFI | Državni sektor | Drugi državni sektorji | Po zapadlosti (3 pasovi) | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Druge države članice | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | | | Drugi državni sektorji | Po zapadlosti (3 pasovi) |

12 | Druge obveznosti | Druge države članice | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | Tuja valuta | Ne-MFI | Drugi državni sektorji | Po zapadlosti (3 pasovi) |

9.2x | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | Druge države članice | Ne-MFI | Drugi rezidenti | | Po zapadlosti (3 pasovi) | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Druge države članice | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | | | Drugi rezidenti | Po zapadlosti (3 pasovi) |

| 12 | Druge obveznosti | Druge države članice | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | Tuja valuta | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Po zapadlosti (3 pasovi) |

9.2x | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | Druge države članice | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Drugi finančni posredniki | Po zapadlosti (3 pasovi) | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Druge države članice | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | | | Drugi finančni posredniki | Po zapadlosti (3 pasovi) |

12 | Druge obveznosti | Druge države članice | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | Tuja valuta | Ne-MFI | Drugi finančni posredniki | Po zapadlosti (3 pasovi) |

9.2x | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | Druge države članice | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Zavarovalnice in pokojninski skladi | Po zapadlosti (3 pasovi) | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Druge države članice | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | | | Zavarovalnice in pokojninski skladi | Po zapadlosti (3 pasovi) |

12 | Druge obveznosti | Druge države članice | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | Tuja valuta | Ne-MFI | Zavarovalnice in pokojninski skladi | Po zapadlosti (3 pasovi) |

9.2x | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | Druge države članice | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Nefinančne družbe | Po zapadlosti (3 pasovi) | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Druge države članice | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | | | Nefinančne družbe | Po zapadlosti (3 pasovi) |

12 | Druge obveznosti | Druge države članice | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | Tuja valuta | Ne-MFI | Nefinančne družbe | Po zapadlosti (3 pasovi) |

9.2x | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | Druge države članice | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Gospodinjstva | Po zapadlosti (3 pasovi) | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Druge države članice | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | | | Gospodinjstva | Po zapadlosti (3 pasovi) |

12 | Druge obveznosti | Druge države članice | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | Tuja valuta | Ne-MFI | Gospodinjstva | Po zapadlosti (3 pasovi) |

9.3x | Na odpoklic | Domači | Ne-MFI | Državni sektor | Drugi državni sektorji | Po zapadlosti (2 razreda) | n.p. | n.p. | | | | | | |

9.3x | Na odpoklic | Domači | Ne-MFI | Drugi rezidenti | | Po zapadlosti (2 razreda) | n.p. | n.p. | | | | | | |

9.3x | Na odpoklic | Domači | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Drugi finančni posredniki | Po zapadlosti (2 razreda) | n.p. | n.p. | | | | | | |

9.3x | Na odpoklic | Domači | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Zavarovalnice in pokojninski skladi | Po zapadlosti (2 razreda) | n.p. | n.p. | | | | | | |

9.3x | Na odpoklic | Domači | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Nefinančne družbe | Po zapadlosti (2 razreda) | n.p. | n.p. | | | | | | |

9.3x | Na odpoklic | Domači | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Gospodinjstva | Po zapadlosti (2 razreda) | n.p. | n.p. | | | | | | |

9.3x | Na odpoklic | Druge države članice | Ne-MFI | Državni sektor | Drugi državni sektorji | Po zapadlosti (2 razreda) | n.p. | n.p. | | | | | | |

9.3x | Na odpoklic | Druge države članice | Ne-MFI | Drugi rezidenti | | Po zapadlosti (2 razreda) | n.p. | n.p. | | | | | | |

9.3x | Na odpoklic | Druge države članice | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Drugi finančni posredniki | Po zapadlosti (2 razreda) | n.p. | n.p. | | | | | | |

9.3x | Na odpoklic | Druge države članice | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Zavarovalnice in pokojninski skladi | Po zapadlosti (2 razreda) | n.p. | n.p. | | | | | | |

9.3x | Na odpoklic | Druge države članice | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Nefinančne družbe | Po zapadlosti (2 razreda) | n.p. | n.p. | | | | | | |

9.3x | Na odpoklic | Druge države članice | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Gospodinjstva | Po zapadlosti (2 razreda) | n.p. | n.p. | | | | | | |

9.4x | Reodkup | Domači | Ne-MFI | Državni sektor | Drugi državni sektorji | | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Domači | Reodkup | | | Drugi državni sektorji | |

| 12 | Druge obveznosti | Domači | Reodkup | Tuja valuta | Ne-MFI | Drugi državni sektorji | |

9.4x | Reodkup | Domači | Ne-MFI | Drugi rezidenti | | | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Domači | Reodkup | | | Drugi rezidenti | |

| | 12 | Druge obveznosti | Domači | Reodkup | Tuja valuta | Ne-MFI | Drugi rezidenti | |

9.4x | Reodkup | Domači | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Drugi finančni posredniki | | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Domači | Reodkup | | | Drugi finančni posredniki | |

| 12 | Druge obveznosti | Domači | Reodkup | | Ne-MFI | Drugi finančni posredniki | |

9.4x | Reodkup | Domači | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Zavarovalnice in pokojninski skladi | | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Domači | Reodkup | | | Zavarovalnice in pokojninski skladi | |

| 12 | Druge obveznosti | Domači | Reodkup | | Ne-MFI | Zavarovalnice in pokojninski skladi | |

9.4x | Reodkup | Domači | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Nefinančne družbe | | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Domači | Reodkup | | | Nefinančne družbe | |

| 12 | Druge obveznosti | Domači | Reodkup | Tuja valuta | Ne-MFI | Nefinančne družbe | |

9.4x | Reodkup | Domači | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Gospodinjstva | | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Domači | Reodkup | | | Gospodinjstva | |

| 12 | Druge obveznosti | Domači | Reodkup | Tuja valuta | Ne-MFI | Gospodinjstva | |

9.4x | Reodkup | Druge države članice | Ne-MFI | Državni sektor | Drugi državni sektorji | | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Druge države članice | Reodkup | | | Drugi državni sektorji | |

| 12 | Druge obveznosti | Druge države članice | Reodkup | Tuja valuta | Ne-MFI | Drugi državni sektorji | |

9.4x | Reodkup | Druge države članice | Ne-MFI | Drugi rezidenti | | | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Druge države članice | Reodkup | | | Drugi rezidenti | |

| | 12 | Druge obveznosti | Druge države članice | Reodkup | | Ne-MFI | Drugi rezidenti | |

9.4x | Reodkup | Druge države članice | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Drugi finančni posredniki | | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Druge države članice | Reodkup | | | Drugi rezidenti | |

| 12 | Druge obveznosti | Druge države članice | Reodkup | | Ne-MFI | Drugi rezidenti | |

9.4x | Reodkup | Druge države članice | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Zavarovalnice in pokojninski skladi | | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Druge države članice | Reodkup | | | Drugi rezidenti | |

| 12 | Druge obveznosti | Druge države članice | Reodkup | Tuja valuta | Ne-MFI | Drugi rezidenti | |

9.4x | Reodkup | Druge države članice | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Nefinančne družbe | | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Druge države članice | Reodkup | | | Drugi rezidenti | |

| 12 | Druge obveznosti | Druge države članice | Reodkup | Tuja valuta | Ne-MFI | Drugi rezidenti | |

9.4x | Reodkup | Druge države članice | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Gospodinjstva | | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Druge države članice | Reodkup | | | Drugi rezidenti | |

| 12 | Druge obveznosti | Druge države članice | Reodkup | Tuja valuta | Ne-MFI | Drugi rezidenti | |

10 | Delnice/točkeskladov denarnega trga | | | | | | n.p. | n.p. | | | | | | |

11e | Izdani dolžniški vrednostni papirji | | | | | Do 1 leta | 4 | Izdana dolžniška potrdila | | | | | | Do 1 leta |

11e | Izdani dolžniški vrednostni papirji | | | | | Nad 1 in do 2 leti | n.p. | n.p. | | | | | | |

11e | Izdani dolžniški vrednostni papirji | | | | | Nad 2 leti | n.p. | n.p. | | | | | | |

11x | Izdani dolžniški vrednostni papirji | | | | | Do 1 leta | n.p. | n.p. | | | | | | |

11x | Izdani dolžniški vrednostni papirji | | | | | Nad 1 in do 2 leti | n.p. | n.p. | | | | | | |

11x | Izdani dolžniški vrednostni papirji | | | | | Nad 2 leti | n.p. | n.p. | | | | | | |

12 | Kapital in rezerve | | | | | | (11) | (Druga aktiva) | | | | | | |

| | | | | | 12 | Druge obveznosti | | Kapital in rezerve | | | | |

| | | | | | 13 | Rezervacije | | Kapital in rezerve | | | | |

| | | | | | 14 | Prevrednotevalni računi | | | | | | |

| | | | | | 15 | Kapital in rezerve | | | | | | |

13 | Ostala pasiva | | | | | | 10.3 | Obveznosti znotraj Eurosistema - neto obveznosti povezane z alokacijo eurskih bankovcev znotraj Eurosistema | | Ostala pasiva | | | | |

| | | | | | 11 | Postavke v postopku poravnave | | Ostala pasiva | | | | |

| | | | | | 12 | Druge obveznosti | | Ostala pasiva | | | | |

| | | | | | 13 | Rezervacije | | Ostala pasiva | | | | |

CB3 | Protipostavka SDR (1) | | | | | | 9 | Protipostavka SDR pri MDS | | | | | | |

PREMOSTITVENA TABELA ZA DENARNO IN BANČNO STATISTIKO

(Mesečni podatki)

Domače pozicije znotraj Eurosistema se nanašajo le na ECB ali Deutsche Bundesbank.

Premostitvena tabela za potrebe denarne in bančne statistike. Ujemanje postavka po postavki AKTIVA Stanja | | |

Uredba ECB/2001/13 - Priloga 1 - Tabela 1 | Format računovodske bilance stanja | | |

Postavka | Opis | Razčlenitev | Postavka | Opis | Nadaljnja razčlenitev glede na | | |

Rezidenčnost | Sektor | Podsektor | Namen | Zapadlost | Rezidenčnost | Vrsta | Sektor | Podsektor | Namen | Zapadlost/valuto | | |

1 | Gotovina (vse valute) | | | | | | 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | Gotovina | | | | | |

| | | | | | | 11 | Druga aktiva | | | | | | | |

1e | Gotovina, od tega euri | | | | | | | 11 | Druga aktiva | | | | | | | |

2 | Posojila | Domači | MFI | | | | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Domači | Posojila | | | | | |

| | | | 5.1 | Posojila kreditnim institucijam, povezane z operacijami monetarne politike, denominirane v eurih - glavne operacije refinanciranja | Domači | | | | | | |

| | | | 5.2 | Posojila kreditnim institucijam, povezane z operacijami monetarne politike, denominirane v eurih - dolgoročnejše operacije refinanciranja | Domači | | | | | | |

| | | | 5.3 | Posojila kreditnim institucijam, povezane z operacijami monetarne politike, denominirane v eurih - povratne operacije za fino uravnavanje | Domači | | | | | | |

| | | | 5.4 | Posojila kreditnim institucijam, povezane z operacijami monetarne politike, denominirane v eurih - strukturne povratne operacije | Domači | | | | | | |

| | | | 5.5 | Posojila kreditnim institucijam euroobmočja, povezane z operacijami monetarne politike, denominirane v eurih - odprta ponudba mejnega posojanja | Domači | | | | | | |

| | | | 5.6 | Posojila kreditnim institucijam euroobmočja, povezane z operacijami monetarne politike, denominirane v eurih - posojila povezani s pozivom k odplačilu | Domači | | | | | | |

| | | | 6 | Druge terjatve do kreditnih institucij območja, denominirane v eurih | Domači | Posojila | | | | | |

| | | | 9.2 | Terjatve znotraj Eurosistema - terjatve enake transferom tujih rezerv (samo za bilance stanja NCB) | Domači | | | | | | |

| | | | 9.3 | Terjatve znotraj Eurosistema - terjatve povezane z zadolžnicami, ki krijejo izdajo dolžniških potrdil ECB (samo bilance stanje ECB) | Domači | | | | | | |

| | | | 9.5 | Terjatve znotraj Eurosistema - druge terjatve znotraj Eurosistema | Domači | | | | | | |

| | | | 11 | Druga aktiva | Domači | Posojila | MFI | | | | |

2 | Posojila | Domači | Ne-MFI | Državni sektor | | | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Domači | Posojila | | | | | |

| | | 8 | Dolg širše države, denominiran v eurih | Domači | Posojila | | | | | |

| | | 11 | Druga aktiva | Domači | Posojila | Ne-MFI | Državni sektor | | | |

2 | Posojila | Domači | Ne-MFI | Drugi rezidenti | | | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Domači | Posojila | | | | | |

| | | 11 | Druga aktiva | Domači | Posojila | Ne-MFI | Drugi rezidenti | | | |

2 | Posojila | Domači | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Drugi finančni posredniki | | Po zapadlosti (3 pasovi) | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Domači | Posojila | | | Drugi finančni posredniki | | Po zapadlosti (3 pasovi) |

Dolg širše države, denominiran v eurih | 11 | Druga aktiva | Domači | Posojila | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Drugi finančni posredniki | | Po zapadlosti (3 pasovi) |

2 | Posojila | Domači | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Zavarovalnice in pokojninski skladi | | Po zapadlosti (3 pasovi) | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Domači | Posojila | | | Zavarovalnice in pokojninski skladi | | Po zapadlosti (3 pasovi) |

| 11 | Druga aktiva | Domači | Posojila | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Zavarovalnice in pokojninski skladi | | Po zapadlosti (3 pasovi) |

2 | Posojila | Domači | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Nefinančne družbe | | Po zapadlosti (3 pasovi) | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Domači | Posojila | | | Nefinančne družbe | | Po zapadlosti (3 pasovi) |

| 11 | Druga aktiva | Domači | Posojila | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Nefinančne družbe | | Po zapadlosti (3 pasovi) |

2 | Posojila | Domači | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Gospodinjstva | Potrošniško posojilo | Po zapadlosti (3 pasovi) | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Domači | Posojila | | | Gospodinjstva | Potrošniško posojilo | Po zapadlosti (3 pasovi) |

11 | Druga aktiva | Domači | Posojila | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Gospodinjstva | Potrošniško posojilo | Po zapadlosti (3 pasovi) |

2 | Posojila | Domači | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Gospodinjstva | Posojila za nakup nepremičnin | Po zapadlosti (3 pasovi) | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Domači | Posojila | | | Gospodinjstva | Posojila za nakup nepremičnin | Po zapadlosti (3 pasovi) |

11 | Druga aktiva | Domači | Posojila | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Gospodinjstva | Posojila za nakup nepremičnin | Po zapadlosti (3 pasovi) |

2 | Posojila | Domači | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Gospodinjstva | Drugo (ostanek) | Po zapadlosti (3 pasovi) | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Domači | Posojila | | | Gospodinjstva | Drugo (ostanek) | Po zapadlosti (3 pasovi) |

11 | Druga aktiva | Domači | Posojila | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Gospodinjstva | Drugo (ostanek) | Po zapadlosti (3 pasovi) |

2 | Posojila | Druge države članice | MFI | | | | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Druge države članice | Posojila | | | | | |

| | | | 5.1 | Posojila kreditnim institucijam, povezane z operacijami monetarne politike, denominirane v eurih - glavne operacije refinanciranja | Druge države članice | | | | | | |

| | | | 5.2 | Posojila kreditnim institucijam, povezane z operacijami monetarne politike, denominirane v eurih - dolgoročnejše operacije refinanciranja | Druge države članice | | | | | | |

| | | | 5.3 | Posojila kreditnim institucijam, povezane z operacijami monetarne politike, denominirane v eurih - povratne operacije za fino uravnavanje | Druge države članice | | | | | | |

| | | | 5.4 | Posojila kreditnim institucijam, povezane z operacijami monetarne politike, denominirane v eurih - strukturne povratne operacije | Druge države članice | | | | | | |

| | | | 5.5 | Posojila kreditnim institucijam euroobmočja, povezane z operacijami monetarne politike, denominirane v eurih - odprta ponudba mejnega posojanja | Druge države članice | | | | | | |

| | | | 5.6 | Posojila kreditnim institucijam euroobmočja, povezane z operacijami monetarne politike, denominirane v eurih - posojila povezani s pozivom k odplačilu | Druge države članice | | | | | | |

| | | | 6 | Druge terjatve do kreditnih institucij območja, denominirane v eurih | Druge države članice | Posojila | | | | | |

| | | | 9.2 | Terjatve znotraj Eurosistema - terjatve enake transferom tujih rezerv (samo za bilance stanja NCB) | Druge države članice | | | | | | |

| | | | 9.3 | Terjatve znotraj Eurosistema - terjatve povezane z zadolžnicami, ki krijejo izdajo dolžniških potrdil ECB (samo bilance stanje ECB) | Druge države članice | | | | | | |

| | | | 9.5 | Terjatve znotraj Eurosistema - druge terjatve znotraj Eurosistema | Druge države članice | | | | | | |

| | | | 11 | Druga aktiva | Druge države članice | Posojila | MFI | | | | |

2 | Posojila | Druge države članice | Ne-MFI | Državni sektor | | | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Druge države članice | Posojila | | | | | |

| | | 8 | Dolg širše države, denominiran v eurih | Druge države članice | Posojila | | | | | |

| | | 11 | Druga aktiva | Druge države članice | Posojila | Ne-MFI | Državni sektor | | | |

2 | Posojila | Druge države članice | Ne-MFI | Drugi rezidenti | | | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Druge države članice | Posojila | | | | | |

| | | 11 | Druga aktiva | Druge države članice | Posojila | Ne-MFI | Drugi rezidenti | | | |

2 | Posojila | Druge države članice | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Drugi finančni posredniki | | Po zapadlosti (3 pasovi) | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Druge države članice | Posojila | | | Drugi finančni posredniki | | Po zapadlosti (3 pasovi) |

| 11 | Druga aktiva | Druge države članice | Posojila | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Drugi finančni posredniki | | Po zapadlosti (3 pasovi) |

2 | Posojila | Druge države članice | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Zavarovalnice in pokojninski skladi | | Po zapadlosti (3 pasovi) | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Druge države članice | Posojila | | | Zavarovalnice in pokojninski skladi | | Po zapadlosti (3 pasovi) |

| 11 | Druga aktiva | Druge države članice | Posojila | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Zavarovalnice in pokojninski skladi | | Po zapadlosti (3 pasovi) |

2 | Posojila | Druge države članice | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Nefinančne družbe | | Po zapadlosti (3 pasovi) | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Druge države članice | Posojila | | | Nefinančne družbe | | Po zapadlosti (3 pasovi) |

| 11 | Druga aktiva | Druge države članice | Posojila | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Nefinančne družbe | | Po zapadlosti (3 pasovi) |

2 | Posojila | Druge države članice | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Gospodinjstva | Potrošniški kredit | Po zapadlosti (3 pasovi) | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Druge države članice | Posojila | | | Gospodinjstva | Potrošniško posojilo | Po zapadlosti (3 pasovi) |

11 | Druga aktiva | Druge države članice | Posojila | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Gospodinjstva | Potrošniško posojilo | Po zapadlosti (3 pasovi) |

2 | Posojila | Druge države članice | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Gospodinjstva | Posojila za nakup nepremičnin | Po zapadlosti (3 pasovi) | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Druge države članice | Posojila | | | Gospodinjstva | Posojila za nakup nepremičnin | Po zapadlosti (3 pasovi) |

11 | Druga aktiva | Druge države članice | Posojila | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Gospodinjstva | Posojila za nakup nepremičnin | Po zapadlosti (3 pasovi) |

2 | Posojila | Druge države članice | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Gospodinjstva | Drugo (ostanek) | Po zapadlosti (3 pasovi) | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Druge države članice | Posojila | | | Gospodinjstva | Drugo (ostanek) | Po zapadlosti (3 pasovi) |

11 | Druga aktiva | Druge države članice | Posojila | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Gospodinjstva | Drugo (ostanek) | Po zapadlosti (3 pasovi) |

2 | Posojila | Ostali svet | | | | | | 2.1 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - terjatve do IMF | | Posojila | | | | | |

| | | | | 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | | | | | | |

| | | | | 4.1 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje in posojila | | Posojila | | | | | |

| | | | | 4.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - terjatve, ki izvirajo iz posojil po ERM II | | | | | | | |

| | | | | 11 | Druga aktiva | Ostali svet | Posojila | | | | | |

2 | Posojila | Ostali svet | | | | | Do 1 leta | 2.1 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - terjatve do IMF | | Posojila | | | | | |

| | | | 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojilain druga zunanja sredstva | | | | | | | Do 1 leta |

| | | | 4.1 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje in posojila | | Posojila | | | | | Do 1 leta |

| | | | 4.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - terjatve, ki izvirajo iz posojil po ERM II | | | | | | | |

| | | | 11 | Druga aktiva | Ostali svet | Posojila | | | | | Do 1 leta |

2 | Posojila | Ostali svet | | | | | Nad 1 leta | 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva | | | | | | | Nad 1 leta |

| | | | 4.1 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje in posojila | | Posojila | | | | | Nad 1 leta |

| | | | 11 | Druga aktiva | Ostali svet | Posojila | | | | | Nad 1 leta |

2e | Posojila, od tega v eurih | Domači | Ne-MFI | Državni sektor | | | | 8 | Dolg širše države, denominiran v eurih | Domači | Posojila | | | | | |

| | | 11 | Druga aktiva | Domači | Posojila | Ne-MFI | Državni sektor | | | Euro |

2e | Posojila, od tega v eurih | Domači | Ne-MFI | Drugi rezidenti | | | | 11 | Druga aktiva | Domači | Posojila | Ne-MFI | Drugi rezidenti | | | Euro |

2e | Posojila, od tega v eurih | Domači | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Drugi finančni posredniki | | | 11 | Druga aktiva | Domači | Posojila | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Drugi finančni posredniki | | Euro |

2e | Posojila, od tega v eurih | Domači | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Zavarovalnice in pokojninski skladi | | | 11 | Druga aktiva | Domači | Posojila | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Zavarovalnice in pokojninski skladi | | Euro |

2e | Posojila, od tega v eurih | Domači | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Nefinančne družbe | | | 11 | Druga aktiva | Domači | Posojila | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Nefinančne družbe | | Euro |

2e | Posojila, od tega v eurih | Domači | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Gospodinjstva | | | 11 | Druga aktiva | Domači | Posojila | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Gospodinjstva | | Euro |

2e | Posojila, od tega v eurih | Druge države članice | Ne-MFI | Državni sektor | | | | 8 | Dolg širše države, denominiran v eurih | Druge države članice | Posojila | | | | | |

| | | 11 | Druga aktiva | Druge države članice | Posojila | Ne-MFI | Državni sektor | | | Euro |

2e | Posojila, od tega v eurih | Druge države članice | Ne-MFI | Drugi rezidenti | | | | 11 | Druga aktiva | Druge države članice | Posojila | Ne-MFI | Drugi rezidenti | | | Euro |

2e | Posojila, od tega v eurih | Druge države članice | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Drugi finančni posredniki | | | 11 | Druga aktiva | Druge države članice | Posojila | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Drugi finančni posredniki | | Euro |

2e | Posojila, od tega v eurih | Druge države članice | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Zavarovalnice in pokojninski skladi | | | 11 | Druga aktiva | Druge države članice | Posojila | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Zavarovalnice in pokojninski skladi | | Euro |

2e | Posojila, od tega v eurih | Druge države članice | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Nefinančne družbe | | | 11 | Druga aktiva | Druge države članice | Posojila | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Nefinančne družbe | | Euro |

2e | Posojila, od tega v eurih | Druge države članice | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Gospodinjstva | | | 11 | Druga aktiva | Druge države članice | Posojila | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Gospodinjstva | | Euro |

3e | Vrednostni papirji razen delnic - euro | Domači | Ne-MFI | Državni sektor | | | | 7 | Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih | Domači | Vrednostni papirji (razen delnic) | Ne-MFI | Državni sektor | | | |

| | | 8 | Dolg širše države, denominiran v eurih | Domači | Vrednostni papirji (razen delnic) | | | | | |

| | | 11 | Druga aktiva | Domači | Vrednostni papirji (razen delnic) | Ne-MFI | Državni sektor | | | Euro |

3e | Vrednostni papirji razen delnic - euro | Domači | Ne-MFI | Drugi rezidenti | | | | 7 | Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih | Domači | Vrednostni papirji (razen delnic) | Ne-MFI | Drugi rezidenti | | | |

| | | 11 | Druga aktiva | Domači | Vrednostni papirji (razen delnic) | Ne-MFI | Drugi rezidenti | | | Euro |

3e | Vrednostni papirji razen delnic - euro | Druge države članice | Ne-MFI | Državni sektor | | | | 7 | Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih | Druge države članice | Vrednostni papirji (razen delnic) | Ne-MFI | Državni sektor | | | |

| | | 8 | Dolg širše države, denominiran v eurih | Druge države članice | Vrednostni papirji (razen delnic) | | | | | |

| | | 11 | Druga aktiva | Druge države članice | Vrednostni papirji (razen delnic) | Ne-MFI | Državni sektor | | | Euro |

3e | Vrednostni papirji razen delnic - euro | Druge države članice | Ne-MFI | Drugi rezidenti | | | | 7 | Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih | Druge države članice | Vrednostni papirji (razen delnic) | Ne-MFI | Drugi rezidenti | | | |

| | | 11 | Druga aktiva | Druge države članice | Vrednostni papirji (razen delnic) | Ne-MFI | Drugi rezidenti | | | Euro |

3e | Vrednostni papirji razen delnic - euro | Domači | MFI | | | | Po zapadlosti (3 pasovi) | 6 | Druge terjatve do kreditnih institucij območja, denominirane v eurih | Domači | Vrednostni papirji (razen delnic) | MFI | | | | Po zapadlosti (3 pasovi) |

| | | 7 | Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih | Domači | Vrednostni papirji (razen delnic) | MFI | | | | Po zapadlosti (3 pasovi) |

| | | 11 | Druga aktiva | Domači | Vrednostni papirji (razen delnic) | MFI | | | | Po zapadlosti (3 pasovi)/euro |

3e | Vrednostni papirji razen delnic - euro | Druge države članice | MFI | | | | Po zapadlosti (3 pasovi) | 6 | Druge terjatve do kreditnih institucij območja, denominirane v eurih | Druge države članice | Vrednostni papirji (razen delnic) | MFI | | | | Po zapadlosti (3 pasovi) |

| | | 7 | Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih | Druge države članice | Vrednostni papirji (razen delnic) | MFI | | | | Po zapadlosti (3 pasovi) |

| | | 11 | Druga aktiva | Druge države članice | Vrednostni papirji (razen delnic) | MFI | | | | Po zapadlosti (3 pasovi)/euro |

3x | Vrednostni papirji razen delnic - tuje valute | Domači | Ne-MFI | Državni sektor | | | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Domači | Vrednostni papirji (razen delnic) | | | | | |

| | | 11 | Druga aktiva | Domači | Vrednostni papirji (razen delnic) | Ne-MFI | Državni sektor | | | Tuje valute |

3x | Vrednostni papirji razen delnic - tuje valute | Domači | Ne-MFI | Drugi rezidenti | | | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Domači | Vrednostni papirji (razen delnic) | | | | | |

| | | 11 | Druga aktiva | Domači | Vrednostni papirji (razen delnic) | Ne-MFI | Drugi rezidenti | | | Tuje valute |

3x | Vrednostni papirji razen delnic - tuje valute | Druge države članice | Ne-MFI | Državni sektor | | | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Druge države članice | Vrednostni papirji (razen delnic) | | | | | |

| | | 11 | Druga aktiva | Druge države članice | Vrednostni papirji (razen delnic) | Ne-MFI | Državni sektor | | | Tuje valute |

3x | Vrednostni papirji razen delnic - tuje valute | Druge države članice | Ne-MFI | Drugi rezidenti | | | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Druge države članice | Vrednostni papirji (razen delnic) | | | | | |

| | | 11 | Druga aktiva | Druge države članice | Vrednostni papirji (razen delnic) | Ne-MFI | Drugi rezidenti | | | Tuje valute |

3x | Vrednostni papirji razen delnic - tuje valute | Domači | MFI | | | | Po zapadlosti (3 pasovi) | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Domači | Vrednostni papirji (razen delnic) | | | | | Po zapadlosti (3 pasovi) |

| | | 11 | Druga aktiva | Domači | Vrednostni papirji (razen delnic) | MFI | | | | Po zapadlosti (3 pasovi)/Tuje valute |

3x | Vrednostni papirji razen delnic - tuje valute | Druge države članice | MFI | | | | Po zapadlosti (3 pasovi) | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Druge države članice | Vrednostni papirji (razen delnic) | | | | | Po zapadlosti (3 pasovi) |

| | | 11 | Druga aktiva | Druge države članice | Vrednostni papirji (razen delnic) | MFI | | | | Po zapadlosti (3 pasovi)/Tuje valute |

3 | Vrednostni papirji razen delnic | Ostali svet | | | | | | 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | Vrednostni papirji (razen delnic) | | | | | |

| | | | | 4.1 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje in posojila | | Vrednostni papirji (razen delnic) | | | | | |

| | | | | 11 | Druga aktiva | Ostali svet | Vrednostni papirji (razen delnic) | | | | | |

4 | Delnice/točkeSDT | Domači | MFI | | | | | 11 | Druga aktiva | Domači | Delnice/točkeSDT | | | | | |

4 | Delnice/točkeSDT | Druge države članice | MFI | | | | | 11 | Druga aktiva | Druge države članice | Delnice/točkeSDT | | | | | |

5 | Delnice in drug lastniški kapital | Domači | MFI | | | | | 6 | Druge terjatve do kreditnih institucij območja, denominirane v eurih | Domači | Delnice in drug lastniški kapital | | | | | |

| | | | 9.1 | Terjatve znotraj Eurosistema - delež v kapitalu ECB (samo za bilance stanja NCB) | Domači | | | | | | |

| | | | 11 | Druga aktiva | Domači | Delnice in drug lastniški kapital | MFI | | | | |

5 | Delnice in drug lastniški kapital | Domači | Ne-MFI | Drugi rezidenti | | | | 11 | Druga aktiva | Domači | Delnice in drug lastniški kapital | Ne-MFI | | | | |

5 | Delnice in drug lastniški kapital | Druge države članice | MFI | | | | | 6 | Druge terjatve do kreditnih institucij območja, denominirane v eurih | Druge države članice | Delnice in drug lastniški kapital | | | | | |

| | | | 9.1 | Terjatve znotraj Eurosistema - delež v kapitalu ECB (samo za bilance stanja NCB) | Druge države članice | | | | | | |

| | | | 11 | Druga aktiva | Druge države članice | Delnice in drug lastniški kapital | MFI | | | | |

5 | Delnice in drug lastniški kapital | Druge države članice | Ne-MFI | Drugi rezidenti | | | | 11 | Druga aktiva | Druge države članice | Delnice in drug lastniški kapital | Ne-MFI | | | | |

5 | Delnice in drug lastniški kapital | Ostali svet | | | | | | 11 | Druga aktiva | Ostali svet | Delnice in drug lastniški kapital | | | | | |

6 | Opredmetena osnovna sredstva | | | | | | | 11 | Druga aktiva | | Opredmetena osnovna sredstva | | | | | |

7 | Ostala sredstva | | | | | | | 9.4 | Terjatve znotraj Eurosistema- neto terjatve povezane z alokacijo eurobankovcev znotraj Eurosistema | | Ostala sredstva | | | | | |

| | | | | | 10 | Postavke v postopku poravnave | | Ostala sredstva | | | | | |

| | | | | | 11 | Druga aktiva | | Ostala sredstva | | | | | |

CB1 | Zlato (samo monetarno zlato) | | | | | | | 1 | Zlato in terjatve v zlatu | | | | | | | |

CB2 | Terjatve do MDS - pravice črpanja, SDR, druge terjatve | | | | | | | 2.1 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - terjatve do IMF | | SDR | | | | | |

PREMOSTITVENA TABELA ZA DENARNO IN BANČNO STATISTIKO

Razčlenitev po sektorjih (četrtletni podatki)

Premostitvena tabela za potrebe denarne in bančne statistike. Ujemanje postavka po postavki PASIVA Stanja |

Uredba ECB/2001/13 - Priloga 1 - Tabela 2 | Format računovodske bilance stanja |

Postavka | Opis | Razčlenitev | Postavka | Opis | Nadaljnja razčlenitev glede na |

Rezidenčnost | Sektor | Podsektor | Rezidenčnost | Zapadlost | Sektor | Podsektor | Zapadlost |

| | |

9 | Vloge (vse valute) | Ostali svet | Banke | | | | 6 | Obveznosti do nerezidentov euroobmočja, denominirane v eurih | Banke |

| | | 8.1 | Obveznosti do nerezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - vloge, stanja in druge obveznosti | | | Banke | | |

| | | 8.2 | Obveznostinerezidentov euroobmočja, denominirane v tujih valutah - obveznosti, ki izhajajo iz posojil po ERM II | | | | | |

| | | 12 | Druge obveznosti | Ostali svet | | Banke | | |

9 | Vloge (vse valute) | Ostali svet | Ne-banke | Državni sektor | | | 6 | Obveznosti do nerezidentov euroobmočja, denominirane v eurih | | | Ne-Banke | Državni sektor | |

| | 8.1 | Obveznosti do nerezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - vloge, stanja in druge obveznosti | | | Ne-Banke | Državni sektor | |

| | 12 | Druge obveznosti | Ostali svet | | Ne-Banke | Državni sektor | |

9 | Vloge (vse valute) | Ostali svet | Ne-banke | Drugi rezidenti | | | 6 | Obveznosti do nerezidentov euroobmočja, denominirane v eurih | | | Ne-Banke | Drugi rezidenti | |

| | 8.1 | Obveznosti do nerezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - vloge, stanja in druge obveznosti | | | Ne-Banke | Drugi rezidenti | |

| | 12 | Druge obveznosti | Ostali svet | | Ne-Banke | Drugi rezidenti | |

9.1 | Čez noč | Domači | Ne-MFI | Državni sektor | Drugi državni sektorji | Regionalne enote države | 5.1 | Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - državni sektor | Domači | Čez noč | | Regionalne enote države | |

7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tujih valutah | Domači | Čez noč | | Regionalne enote države | |

12 | Druge obveznosti | Domači | Čez noč | Državni sektor | Regionalne enote države | |

9.1 | Čez noč | Domači | Ne-MFI | Državni sektor | Drugi državni sektorji | Lokalne oblasti | 5.1 | Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - državni sektor | Domači | Čez noč | | Lokalne oblasti | |

7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tujih valutah | Domači | Čez noč | | Lokalne oblasti | |

12 | Druge obveznosti | Domači | Čez noč | Državni sektor | Lokalne oblasti | |

9.1 | Čez noč | Domači | Ne-MFI | Državni sektor | Drugi državni sektorji | Skladi socialnega zavarovanja | 5.1 | Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - državni sektor | Domači | Čez noč | | Skladi socialnega zavarovanja | |

7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tujih valutah | Domači | Čez noč | | Skladi socialnega zavarovanja | |

12 | Druge obveznosti | Domači | Čez noč | Državni sektor | Skladi socialnega zavarovanja | |

9.1 | Čez noč | Druge države članice | Ne-MFI | Državni sektor | Drugi državni sektorji | Regionalne enote države | 5.1 | Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - državni sektor | Druge države članice | Čez noč | | Regionalne enote države | |

7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tujih valutah | Druge države članice | Čez noč | | Regionalne enote države | |

12 | Druge obveznosti | Druge države članice | Čez noč | Državni sektor | Regionalne enote države | |

9.1 | Čez noč | Druge države članice | Ne-MFI | Državni sektor | Drugi državni sektorji | Lokalne oblasti | 5.1 | Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - državni sektor | Druge države članice | Čez noč | | Lokalne oblasti | |

7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tujih valutah | Druge države članice | Čez noč | | Lokalne oblasti | |

12 | Druge obveznosti | Druge države članice | Čez noč | Državni sektor | Lokalne oblasti | |

9.1 | Čez noč | Druge države članice | Ne-MFI | Državni sektor | Drugi državni sektorji | Skladi socialnega zavarovanja | 5.1 | Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - državni sektor | Druge države članice | Čez noč | | Skladi socialnega zavarovanja | |

7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tujih valutah | Druge države članice | Čez noč | | Skladi socialnega zavarovanja | |

12 | Druge obveznosti | Druge države članice | Čez noč | Državni sektor | Skladi socialnega zavarovanja | |

9.2 | Vezane | Domači | Ne-MFI | Državni sektor | Drugi državni sektorji | Regionalne enote države | 5.1 | Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - državni sektor | Domači | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | | Regionalne enote države | |

| 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tujih valutah | Domači | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | | Regionalne enote države | |

| 12 | Druge obveznosti | Domači | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | Državni sektor | Regionalne enote države | |

9.2 | Vezane | Domači | Ne-MFI | Državni sektor | Drugi državni sektorji | Lokalne oblasti | 5.1 | Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - državni sektor | Domači | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | | Lokalne oblasti | |

7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tujih valutah | Domači | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | | Lokalne oblasti | |

12 | Druge obveznosti | Domači | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | Državni sektor | Lokalne oblasti | |

9.2 | Vezane | Domači | Ne-MFI | Državni sektor | Drugi državni sektorji | | 5.1 | Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - državni sektor | Domači | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | | Skladi socialnega zavarovanja | |

| 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tujih valutah | Domači | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | | Skladi socialnega zavarovanja | |

| 12 | Druge obveznosti | Domači | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | Državni sektor | Skladi socialnega zavarovanja | |

9.2 | Vezane | Druge države članice | Ne-MFI | Državni sektor | Drugi državni sektorji | Regionalne enote države | 5.1 | Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - državni sektor | Druge države članice | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | | Regionalne enote države | |

7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tujih valutah | Druge države članice | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | | Regionalne enote države | |

12 | Druge obveznosti | Druge države članice | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | Državni sektor | Regionalne enote države | |

9.2 | Vezane | Druge države članice | Ne-MFI | Državni sektor | Drugi državni sektorji | Lokalne oblasti | 5.1 | Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - državni sektor | Druge države članice | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | | Lokalne oblasti | |

7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tujih valutah | Druge države članice | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | | Lokalne oblasti | |

12 | Druge obveznosti | Druge države članice | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | Državni sektor | Lokalne oblasti | |

9.2 | Vezane | Druge države članice | Ne-MFI | Državni sektor | Drugi državni sektorji | Skladi socialnega zavarovanja | 5.1 | Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - državni sektor | Druge države članice | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | | Skladi socialnega zavarovanja | |

7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tujih valutah | Druge države članice | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | | Skladi socialnega zavarovanja | |

12 | Druge obveznosti | Druge države članice | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | Državni sektor | Skladi socialnega zavarovanja | |

9.3 | Na odpoklic | Domači | Ne-MFI | Državni sektor | Drugi državni sektorji | Regionalne enote države | n/a | n.p. | | | | | |

9.3 | Na odpoklic | Domači | Ne-MFI | Državni sektor | Drugi državni sektorji | Skladi socialnega zavarovanja | n/a | n.p. | | | | | |

9.3 | Na odpoklic | Druge države članice | Ne-MFI | Državni sektor | Drugi državni sektorji | Regionalne enote države | n/a | n.p. | | | | | |

9.3 | Na odpoklic | Druge države članice | Ne-MFI | Državni sektor | Drugi državni sektorji | Lokalne oblasti | n/a | n.p. | | | | | |

9.3 | Na odpoklic | Druge države članice | Ne-MFI | Državni sektor | Drugi državni sektorji | Skladi socialnega zavarovanja | n/a | n.p. | | | | | |

9.4 | Reodkup | Domači | Ne-MFI | Državni sektor | Drugi državni sektorji | Regionalne enote države | 5.1 | Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - državni sektor | Domači | Reodkup | | Regionalne enote države | |

7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tujih valutah | Domači | Reodkup | | Regionalne enote države | |

12 | Druge obveznosti | Domači | Reodkup | Državni sektor | Regionalne enote države | |

9.4 | Reodkup | Domači | Ne-MFI | Državni sektor | Drugi državni sektorji | Lokalne oblasti | 5.1 | Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - državni sektor | Domači | Reodkup | | Lokalne oblasti | |

7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tujih valutah | Domači | Reodkup | | Lokalne oblasti | |

12 | Druge obveznosti | Domači | Reodkup | Državni sektor | Lokalne oblasti | |

9.4 | Reodkup | Domači | Ne-MFI | Državni sektor | Drugi državni sektorji | Skladi socialnega zavarovanja | 5.1 | Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - državni sektor | Domači | Reodkup | | Skladi socialnega zavarovanja | |

7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tujih valutah | Domači | Reodkup | | Skladi socialnega zavarovanja | |

12 | Druge obveznosti | Domači | Reodkup | Državni sektor | Skladi socialnega zavarovanja | |

9.4 | Reodkup | Druge države članice | Ne-MFI | Državni sektor | Drugi državni sektorji | Regionalne enote države | 5.1 | Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - državni sektor | Druge države članice | Reodkup | | Regionalne enote države | |

7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tujih valutah | Druge države članice | Reodkup | | Regionalne enote države | |

12 | Druge obveznosti | Domači | Reodkup | Državni sektor | Regionalne enote države | |

9.4 | Reodkup | Druge države članice | Ne-MFI | Državni sektor | Drugi državni sektorji | Lokalne oblasti | 5.1 | Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - državni sektor | Druge države članice | Reodkup | | Lokalne oblasti | |

7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tujih valutah | Druge države članice | Reodkup | | Lokalne oblasti | |

12 | Druge obveznosti | Druge države članice | Reodkup | Državni sektor | Lokalne oblasti | |

9.4 | Reodkup | Druge države članice | Ne-MFI | Državni sektor | Drugi državni sektorji | Skladi socialnega zavarovanja | 5.1 | Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - državni sektor | Druge države članice | Reodkup | | Skladi socialnega zavarovanja | |

7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tujih valutah | Druge države članice | Reodkup | | Skladi socialnega zavarovanja | |

12 | Druge obveznosti | Druge države članice | Reodkup | Državni sektor | Skladi socialnega zavarovanja | |

PREMOSTITVENA TABELA ZA DENARNO IN BANČNO STATISTIKO

Razčlenitev po sektorjih (četrtletni podatki)

Premostitvena tabela za potrebe denarne in bančne statistike. Ujemanje postavka po postavki AKTIVA Stanja |

Uredba ECB/2001/13 - Priloga 1 - Tabela 2 | Format računovodske bilance stanja |

Postavka | Opis | Razčlenitev | Postavka | Opis | Nadaljnja razčlenitev glede na |

Rezidenčnost | Sektor | Podsektor | Rezidenčnost | Zapadlost | Sektor | Podsektor | Zapadlost |

| | |

2 | Posojila | Domači | Ne-MFI | Državni sektor | Centralna država | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Domači | Posojila | Centralna država |

| 8 | Dolg širše države, denominiran v eurih | Domači | Posojila | | Centralna država | |

| 11 | Druga aktiva | Domači | Posojila | Državni sektor | Centralna država | |

2 | Posojila | Druge države članice | Ne-MFI | Državni sektor | Centralna država | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Druge države članice | Posojila | | Centralna država | |

| 8 | Dolg širše države, denominiran v eurih | Druge države članice | Posojila | | Centralna država | |

| 11 | Druga aktiva | Druge države članice | Posojila | Državni sektor | Centralna država | |

2 | Posojila | Ostali svet | Banke | | | | 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tujih valutah - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | Posojila | Banke | | |

| | | 4.1 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje in posojila | | Posojila | Banke | | |

| | | 4.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - terjatve ki izhajajo iz pososjil po ERM II | | | | | |

| | | 11 | Druga aktiva | Ostali svet | Posojila | Banke | | |

2 | Posojila | Ostali svet | Ne-Banke | Državni sektor | | | 2.1 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - terjatve do MDS | | Posojila | | Regionalne enote države | |

| | 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tujih valutah - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | Posojila | Ne-Banke | Državni sektor | |

| | 4.1 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje in posojila | | Posojila | Ne-Banke | Državni sektor | |

| | 11 | Druga aktiva | Ostali svet | Posojila | Ne-Banke | Državni sektor | |

2 | Posojila | Ostali svet | Ne-Banke | Drugi rezidenti | | | 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tujih valutah - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | Posojila | Ne-Banke | Lokalne oblasti | |

| | 4.1 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje in posojila | | Posojila | Ne-Banke | Drugi rezidenti | |

| | 11 | Druga aktiva | Ostali svet | Posojila | Ne-Banke | Skladi socialnega zavarovanja | |

2 | Posojila (3 pasovi zapadlosti) | Domači | Ne-MFI | Državni sektor | Drugi državni sektorji | Regionalne enote države | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Domači | Posojila | | Regionalne enote države | Po zapadlosti (3 pasovi) |

8 | Dolg širše države, denominiran v eurih | Domači | Posojila | | Regionalne enote države | Po zapadlosti (3 pasovi) |

11 | Druga aktiva | Druge države članice | Posojila | Državni sektor | Regionalne enote države | Po zapadlosti (3 pasovi) |

2 | Posojila (3 pasovi zapadlosti) | Domači | Ne-MFI | Državni sektor | Drugi državni sektorji | Lokalne oblasti | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Domači | Posojila | | Lokalne oblasti | Po zapadlosti (3 pasovi) |

8 | Dolg širše države, denominiran v eurih | Domači | Posojila | | Lokalne oblasti | Po zapadlosti (3 pasovi) |

11 | Druga aktiva | Domači | Posojila | Državni sektor | Lokalne oblasti | Po zapadlosti (3 pasovi) |

2 | Posojila (3 pasovi zapadlosti) | Domači | Ne-MFI | Državni sektor | Drugi državni sektorji | Skladi socialnega zavarovanja | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Domači | Posojila | | Skladi socialnega zavarovanja | Po zapadlosti (3 pasovi) |

8 | Dolg širše države, denominiran v eurih | Domači | Posojila | | Skladi socialnega zavarovanja | Po zapadlosti (3 pasovi) |

11 | Druga aktiva | Domači | Posojila | Državni sektor | Skladi socialnega zavarovanja | Po zapadlosti (3 pasovi) |

2 | Posojila (3 pasovi zapadlosti) | Druge države članice | Ne-MFI | Državni sektor | Drugi državni sektorji | Regionalne enote države | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Druge države članice | Posojila | | Regionalne enote države | Po zapadlosti (3 pasovi) |

8 | Dolg širše države, denominiran v eurih | Druge države članice | Posojila | | Regionalne enote države | Po zapadlosti (3 pasovi) |

11 | Druga aktiva | Druge države članice | Z dogovorjenim rokom zapadlosti | Državni sektor | Regionalne enote države | Po zapadlosti (3 pasovi) |

2 | Posojila (3 pasovi zapadlosti) | Druge države članice | Ne-MFI | Državni sektor | Drugi državni sektorji | Lokalne oblasti | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Druge države članice | Posojila | | Lokalne oblasti | Po zapadlosti (3 pasovi) |

8 | Dolg širše države, denominiran v eurih | Druge države članice | Posojila | | Lokalne oblasti | Po zapadlosti (3 pasovi) |

11 | Druga aktiva | Druge države članice | Posojila | Državni sektor | Lokalne oblasti | Po zapadlosti (3 pasovi) |

2 | Posojila (3 pasovi zapadlosti) | Druge države članice | Ne-MFI | Državni sektor | Drugi državni sektorji | Skladi socialnega zavarovanja | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Druge države članice | Posojila | | Skladi socialnega zavarovanja | Po zapadlosti (3 pasovi) |

8 | Dolg širše države, denominiran v eurih | Druge države članice | Posojila | | Skladi socialnega zavarovanja | Po zapadlosti (3 pasovi) |

11 | Druga aktiva | Druge države članice | Posojila | Državni sektor | Skladi socialnega zavarovanja | Po zapadlosti (3 pasovi) |

3 | Vrednostni papirji razen delnic | Domači | Ne-MFI | Državni sektor | Centralna država | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Domači | Vrednostni papirji (razen delnic) | | Centralna država | |

| 7 | Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih | Domači | | Državni sektor | Centralna država | |

| 8 | Dolg širše države, denominiran v eurih | Domači | Vrednostni papirji (razen delnic) | | Centralna država | |

| 11 | Druga aktiva | Domači | Vrednostni papirji (razen delnic) | Državni sektor | Centralna država | |

3 | Vrednostni papirji razen delnic | Druge države članice | Ne-MFI | Državni sektor | Centralna država | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Druge države članice | Vrednostni papirji (razen delnic) | | Centralna država | |

| 7 | Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja v eurih | Druge države članice | | Državni sektor | Centralna država | |

| 8 | Dolg širše države, denominiran v eurih | Druge države članice | Vrednostni papirji (razen delnic) | | Centralna država | |

| 11 | Druga aktiva | Druge države članice | Vrednostni papirji (razen delnic) | Državni sektor | Centralna država | |

3 | Vrednostni papirji razen delnic | Ostali svet | Banke | | | | 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tujih valutah - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | Vrednostni papirji (razen delnic) | Banke | | |

| | | | 4.1 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje in posojila | | Vrednostni papirji (razen delnic) | Banke | | |

| | | | 11 | Druga aktiva | Ostali svet | Vrednostni papirji (razen delnic) | Banke | | |

3 | Vrednostni papirji razen delnic | Ostali svet | Ne-Banke | Državni sektor | | | 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tujih valutah - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | Vrednostni papirji (razen delnic) | Non Banke | Državni sektor | |

| | | | 4.1 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje in posojila | | Vrednostni papirji (razen delnic) | Non Banke | Državni sektor | |

| | | | 11 | Druga aktiva | Ostali svet | Vrednostni papirji (razen delnic) | Non Banke | Državni sektor | |

3 | Vrednostni papirji razen delnic | Ostali svet | Ne-Banke | Drugi rezidenti | | | 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tujih valutah - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | Vrednostni papirji (razen delnic) | Non Banke | Drugi rezidenti | |

| | | | 4.1 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje in posojila | | Vrednostni papirji (razen delnic) | Non Banke | Drugi rezidenti | |

| | | | 11 | Druga aktiva | Ostali svet | Vrednostni papirji (razen delnic) | Non Banke | Drugi rezidenti | |

3 | Vrednostni papirji razen delnic (2 pasovi zapadlosti) | Domači | Ne-MFI | Državni sektor | Drugi državni sektorji | Regionalne enote države | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Domači | Vrednostni papirji (razen delnic) | | Regionalne enote države | Po zapadlosti (2 razreda) |

7 | Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja v eurih | Domači | | Državni sektor | Regionalne enote države | Po zapadlosti (2 razreda) |

8 | Dolg širše države, denominiran v eurih | Domači | Vrednostni papirji (razen delnic) | | Regionalne enote države | Po zapadlosti (2 razreda) |

11 | Druga aktiva | Domači | Vrednostni papirji (razen delnic) | Državni sektor | Regionalne enote države | Po zapadlosti (2 razreda) |

3 | Vrednostni papirji razen delnic (2 pasovi zapadlosti) | Domači | Ne-MFI | Državni sektor | Drugi državni sektorji | Lokalne oblasti | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Domači | Vrednostni papirji (razen delnic) | | Lokalne oblasti | Po zapadlosti (2 razreda) |

7 | Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja v eurih | Domači | | Državni sektor | Lokalne oblasti | Po zapadlosti (2 razreda) |

8 | Dolg širše države, denominiran v eurih | Domači | Vrednostni papirji (razen delnic) | | Lokalne oblasti | Po zapadlosti (2 razreda) |

11 | Druga aktiva | Domači | Vrednostni papirji (razen delnic) | Državni sektor | Lokalne oblasti | Po zapadlosti (2 razreda) |

3 | Vrednostni papirji razen delnic (2 pasovi zapadlosti) | Domači | Ne-MFI | Državni sektor | Drugi državni sektorji | Social sec. Funds | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Domači | Vrednostni papirji (razen delnic) | | Skladi socialnega zavarovanja | Po zapadlosti (2 razreda) |

7 | Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja v eurih | Domači | | Državni sektor | Skladi socialnega zavarovanja | Po zapadlosti (2 razreda) |

8 | Dolg širše države, denominiran v eurih | Domači | Vrednostni papirji (razen delnic) | | Skladi socialnega zavarovanja | Po zapadlosti (2 razreda) |

11 | Druga aktiva | Domači | Vrednostni papirji (razen delnic) | Državni sektor | Skladi socialnega zavarovanja | Po zapadlosti (2 razreda) |

3 | Vrednostni papirji razen delnic (2 pasovi zapadlosti) | Domači | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Drugi finančni posredniki | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Domači | Vrednostni papirji (razen delnic) | | Drugi finančni posredniki | Po zapadlosti (2 razreda) |

| | | | 7 | Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja v eurih | Domači | | Drugi rezidenti | Drugi finančni posredniki | Po zapadlosti (2 razreda) |

| | | | 11 | Druga aktiva | Domači | Vrednostni papirji (razen delnic) | Drugi rezidenti | Drugi finančni posredniki | Po zapadlosti (2 razreda) |

3 | Vrednostni papirji razen delnic (2 pasovi zapadlosti) | Domači | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Zavarovalnice in pokojninski skladi | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Domači | Vrednostni papirji (razen delnic) | | Zavarovalnice in pokojninski skladi | Po zapadlosti (2 razreda) |

| | | | 7 | Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja v eurih | Domači | | Drugi rezidenti | Zavarovalnice in pokojninski skladi | Po zapadlosti (2 razreda) |

| | | | 11 | Druga aktiva | Domači | Vrednostni papirji (razen delnic) | Drugi rezidenti | Zavarovalnice in pokojninski skladi | Po zapadlosti (2 razreda) |

3 | Vrednostni papirji razen delnic (2 pasovi zapadlosti) | Domači | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Nefinančne družbe | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Domači | Vrednostni papirji (razen delnic) | | Nefinančne družbe | Po zapadlosti (2 razreda) |

| | | | 7 | Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja v eurih | Domači | | Drugi rezidenti | Nefinančne družbe | Po zapadlosti (2 razreda) |

| | | | 11 | Druga aktiva | Domači | Vrednostni papirji (razen delnic) | Drugi rezidenti | Nefinančne družbe | Po zapadlosti (2 razreda) |

3 | Vrednostni papirji razen delnic (2 pasovi zapadlosti) | Domači | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Gospodinjstva | | n.p. | n.p. | | | | | |

3 | Vrednostni papirji razen delnic (2 pasovi zapadlosti) | Druge države članice | Ne-MFI | Državni sektor | Drugi državni sektorji | Regionalne enote države | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Druge države članice | Vrednostni papirji (razen delnic) | | Regionalne enote države | Po zapadlosti (2 razreda) |

7 | Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja v eurih | Druge države članice | | Državni sektor | Regionalne enote države | Po zapadlosti (2 razreda) |

8 | Dolg širše države, denominiran v eurih | Druge države članice | Vrednostni papirji (razen delnic) | | Regionalne enote države | Po zapadlosti (2 razreda) |

11 | Druga aktiva | Druge države članice | Vrednostni papirji (razen delnic) | Državni sektor | Regionalne enote države | Po zapadlosti (2 razreda) |

3 | Vrednostni papirji razen delnic (2 pasovi zapadlosti) | Druge države članice | Ne-MFI | Državni sektor | Drugi državni sektorji | Lokalne oblasti | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Druge države članice | Vrednostni papirji (razen delnic) | | Lokalne oblasti | Po zapadlosti (2 razreda) |

7 | Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja v eurih | Druge države članice | | Državni sektor | Lokalne oblasti | Po zapadlosti (2 razreda) |

8 | Dolg širše države, denominiran v eurih | Druge države članice | Vrednostni papirji (razen delnic) | | Lokalne oblasti | Po zapadlosti (2 razreda) |

11 | Druga aktiva | Druge države članice | Vrednostni papirji (razen delnic) | Državni sektor | Lokalne oblasti | Po zapadlosti (2 razreda) |

3 | Vrednostni papirji razen delnic (2 pasovi zapadlosti) | Druge države članice | Ne-MFI | Državni sektor | Drugi državni sektorji | Social sec. Funds | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Druge države članice | Vrednostni papirji (razen delnic) | | Skladi socialnega zavarovanja | Po zapadlosti (2 razreda) |

7 | Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja v eurih | Druge države članice | | Državni sektor | Skladi socialnega zavarovanja | Po zapadlosti (2 razreda) |

8 | Dolg širše države, denominiran v eurih | Druge države članice | Vrednostni papirji (razen delnic) | | Skladi socialnega zavarovanja | Po zapadlosti (2 razreda) |

11 | Druga aktiva | Druge države članice | Vrednostni papirji (razen delnic) | Državni sektor | Skladi socialnega zavarovanja | Po zapadlosti (2 razreda) |

3 | Vrednostni papirji razen delnic (2 pasovi zapadlosti) | Druge države članice | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Drugi finančni posredniki | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Druge države članice | Vrednostni papirji (razen delnic) | | Drugi finančni posredniki | Po zapadlosti (2 razreda) |

| | | | 7 | Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja v eurih | Druge države članice | | Drugi rezidenti | Drugi finančni posredniki | Po zapadlosti (2 razreda) |

| | | | 11 | Druga aktiva | Druge države članice | Vrednostni papirji (razen delnic) | Drugi rezidenti | Drugi finančni posredniki | Po zapadlosti (2 razreda) |

3 | Vrednostni papirji razen delnic (2 pasovi zapadlosti) | Druge države članice | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Zavarovalnice in pokojninski skladi | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Druge države članice | Vrednostni papirji (razen delnic) | | Zavarovalnice in pokojninski skladi | Po zapadlosti (2 razreda) |

| | | | 7 | Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja v eurih | Druge države članice | | Drugi rezidenti | Zavarovalnice in pokojninski skladi | Po zapadlosti (2 razreda) |

| | | | 11 | Druga aktiva | Druge države članice | Vrednostni papirji (razen delnic) | Drugi rezidenti | Zavarovalnice in pokojninski skladi | Po zapadlosti (2 razreda) |

3 | Vrednostni papirji razen delnic (2 pasovi zapadlosti) | Druge države članice | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Nefinančne družbe | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Druge države članice | Vrednostni papirji (razen delnic) | | Nefinančne družbe | Po zapadlosti (2 razreda) |

| | | | 7 | Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja v eurih | Druge države članice | | Drugi rezidenti | Nefinančne družbe | Po zapadlosti (2 razreda) |

| | | | 11 | Druga aktiva | Druge države članice | Vrednostni papirji (razen delnic) | Drugi rezidenti | Nefinančne družbe | Po zapadlosti (2 razreda) |

3 | Vrednostni papirji razen delnic (2 pasovi zapadlosti) | Druge države članice | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Gospodinjstva | | n.p. | n.p. | | | | | |

5 | Delnice in drug lastniški kapital | Domači | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Drugi finančni posredniki | | 11 | Druga aktiva | Domači | Delnice in drug lastniški kapital | Drugi rezidenti | Drugi finančni posredniki | |

5 | Delnice in drug lastniški kapital | Domači | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Zavarovalnice in pokojninski skladi | | 11 | Druga aktiva | Domači | Delnice in drug lastniški kapital | Drugi rezidenti | Zavarovalnice in pokojninski skladi | |

5 | Delnice in drug lastniški kapital | Domači | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Nefinančne družbe | | 11 | Druga aktiva | Domači | Delnice in drug lastniški kapital | Drugi rezidenti | Nefinančne družbe | |

5 | Delnice in drug lastniški kapital | Druge države članice | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Drugi finančni posredniki | | 11 | Druga aktiva | Druge države članice | Delnice in drug lastniški kapital | Drugi rezidenti | Drugi finančni posredniki | |

5 | Delnice in drug lastniški kapital | Druge države članice | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Zavarovalnice in pokojninski skladi | | 11 | Druga aktiva | Druge države članice | Delnice in drug lastniški kapital | Drugi rezidenti | Zavarovalnice in pokojninski skladi | |

5 | Delnice in drug lastniški kapital | Druge države članice | Ne-MFI | Drugi rezidenti | Nefinančne družbe | | 11 | Druga aktiva | Druge države članice | Delnice in drug lastniški kapital | Drugi rezidenti | Nefinančne družbe | |

PREMOSTITVENA TABELA ZA DENARNO IN BANČNO STATISTIKO

Razčlenitev po državah (četrtletni podatki)

Premostitvena tabela za potrebe denarne in bančne statistike. Ujemanje postavka po postavki PASIVA Stanja |

Uredba ECB/2001/13 - Priloga 1 - Tabela 3 | Format računovodske bilance stanja |

Postavka | Opis | Rezidenčnost | Sektor | Postavka | Opis | Nadaljnja razčlenitev glede na |

Rezidenčnost | Sektor |

9 | Vloge (vse valute) | Države EU (razen domače) --x --y --z | MFI | 2.1 | Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami monetarne politike, denominirane v eurih - tekoči račun (vključno s sistemom minimalne rezerve) | Druge države članice: --a --b --c | |

2.2 | Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami monetarne politike, denominirane v eurih - možnost deponiranja presežkov likvidnosti | Druge države članice: --a --b --c | |

2.3 | Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami monetarne politike, denominirane v eurih - vloge z dogovorjenim rokom zapadlosti | Druge države članice: --a --b --c | |

2.4 | Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami monetarne politike, denominirane v eurih - povratne operacije za fino uravnavanje | Druge države članice: --a --b --c | |

2.5 | Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami monetarne politike, denominirane v eurih - vloge povezani s pozivom k doplačilu | Druge države članice: --a --b --c | |

3 | Druge obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih | Druge države članice: --a --b --c | |

6 | Obveznosti do nerezidentov euroobmočja, denominirane v eurih | Države EU (razen držav članic): --x --y --z | MFI |

7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Druge države članice: --a --b --c | |

8.1 | Obveznosti do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tujih valutah - vloge, stanja in druge obveznosti | Države EU (razen držav članic): --x --y --z | MFI |

8.2 | Obveznosti, ki izhajajo iz posojil pod ERM II | Države EU (razen držav članic): --x --y --z | |

10.1 | Obveznosti znotraj Eurosistema - obveznosti enake transferjem tujih rezerv (samo bilanca stanja ECB) | Druge države članice: --a --b --c | |

10.2 | Obveznosti znotraj Eurosistema - obveznosti povezane z zadolžnicami, ki krijejo izdajo dolžniških potrdil ECB (samo bilance stanje ECB) | (DE) | |

10.4 | Obveznosti znotraj Eurosistema - Druge obveznosti znotraj Eurosistema | Druge države članice: --a --b --c | |

12 | Druge obveznosti | EU države | MFI |

9 | Vloge (vse valute) | Ostali svet (razen EU), skupaj | MFI | 6 | Obveznosti do nerezidentov euroobmočja, denominirane v eurih | Ostali svet (razen EU) | Banke |

8.1 | Obveznosti do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tujih valutah - vloge, stanja in druge obveznosti | Ostali svet (razen EU) | Banke |

12 | Druge obveznosti | Ostali svet (razen EU) | Banke |

9 | Vloge (vse valute) | Države EU (razen domače) --x --y --z | Ne-MFI | 5.1 | Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - državni sektor | Druge države članice: --a --b --c | |

5.2 | Druge obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - druge obveznosti | Druge države članice: --a --b --c | |

6 | Obveznosti do nerezidentov euroobmočja, denominirane v eurih | Države EU (razen držav članic): --x --y --z | MFI |

7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Druge države članice: --a --b --c | |

8.1 | Obveznosti do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tujih valutah - vloge, stanja in druge obveznosti | Dolg širše države, denominiran v eurih | Ne-MFI |

12 | Druge obveznosti | Države EU | Ne-MFI |

9 | Vloge (vse valute) | Ostali svet (razen EU), skupaj | Ne-MFI | 6 | Obveznosti do nerezidentov euroobmočja, denominirane v eurih | Ostali svet (razen EU) | Ne-banke |

8.1 | Obveznosti do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tujih valutah - vloge, stanja in druge obveznosti | Ostali svet (razen EU) | Ne-banke |

12 | Druge obveznosti | Ostali svet (razen EU) | Ne-banke |

PREMOSTITVENA TABELA ZA DENARNO IN BANČNO STATISTIKO

Razčlenitev po državah (četrtletni podatki)

Premostitvena tabela za potrebe denarne in bančne statistike. Ujemanje postavka po postavki AKTIVA Stanja |

Uredba ECB/2001/13 - Priloga 1 - Tabela 3 | Format računovodske bilance stanja |

Postavka | Opis | Razčlenitev | Postavka | Opis | Nadaljnja razčlenitev glede na |

Rezidenčnost | Sektor | Zapadlost | Rezidenčnost | Vrsta | Sektor | Zapadlost |

2 | Posojila (vse valute) | Države EU (razen domače) --x --y --z | MFI | | 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | Države EU (razen držav članic): --x --y --z | Posojila | MFI | |

| 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Druge države članice: --a --b --c | Posojila | | |

| 4.1 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje in posojila | Države EU (razen držav članic): --x --y --z | Posojila | MFI | |

| 4.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - terjatve ki izhajajo iz posojil po ERM II | Države EU (razen držav članic): --x --y --z | | | |

| 5.1 | Posojila kreditnim institucijam, povezane z operacijami monetarne politike, denominirane v eurih - glavne operacije refinanciranja | Druge države članice: --a --b --c | | | |

| 5.2 | Posojila kreditnim institucijam, povezane z operacijami monetarne politike, denominirane v eurih - dolgoročnejše operacije refinanciranja | Druge države članice: --a --b --c | | | |

| 5.3 | Posojila kreditnim institucijam, povezane z operacijami monetarne politike, denominirane v eurih - povratne operacije za fino uravnavanje | Druge države članice: --a --b --c | | | |

| 5.4 | Posojila kreditnim institucijam, povezane z operacijami monetarne politike, denominirane v eurih - strukturne povratne operacije | Druge države članice: --a --b --c | | | |

| 5.5 | Posojila kreditnim institucijam euroobmočja, povezane z operacijami monetarne politike, denominirane v eurih - odprta ponudba mejnega posojanja | Druge države članice: --a --b --c | | | |

| 5.6 | Posojila kreditnim institucijam euroobmočja, povezane z operacijami monetarne politike, denominirane v eurih - posojila povezani s pozivom k odplačilu | Druge države članice: --a --b --c | | | |

| 6 | Druge terjatve do kreditnih institucij območja, denominirane v eurih | Druge države članice: --a --b --c | Posojila | | |

| 9.2 | Terjatve znotraj Eurosistema - terjatve enake transferom tujih rezerv (samo za bilance stanja NCB) | (DE) | | | |

| 9.3 | Terjatve znotraj Eurosistema - terjatve povezane z zadolžnicami, ki krijejo izdajo dolžniških potrdil ECB (samo bilance stanje ECB) | Druge države članice: --a --b --c | | | |

| 9.5 | Terjatve znotraj Eurosistema - druge terjatve znotraj Eurosistema | Druge države članice: --a --b --c | | | |

| 11 | Druga aktiva | Države EU | Posojila | MFI | |

2 | Posojila (vse valute) | Ostali svet (razen EU), skupaj | MFI | | 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | Ostali svet (razen EU) | Posojila | Banke | |

| 4.1 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje in posojila | Ostali svet (razen EU) | Posojila | Banke | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet (razen EU) | Posojila | Banke | |

2 | Posojila (vse valute) | Države EU (razen domače) --x --y --z | Ne-MFI | | 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | Države EU (razen držav članic): --x --y --z | Posojila | Ne-MFI | |

| 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Druge države članice: --a --b --c | Posojila | | |

| 4.1 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje in posojila | Države EU (razen držav članic): --x --y --z | Posojila | Ne-MFI | |

| 8 | Dolg širše države, denominiran v eurih | Druge države članice: --a --b --c | Posojila | | |

| 11 | Druga aktiva | Države EU | Posojila | Ne-MFI | |

2 | Posojila (vse valute) | Ostali svet (razen EU), skupaj | Ne-MFI | | 2.1 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - terjatve do MDS | Ostali svet (razen EU) | Posojila | Ne-banke | |

| 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | Ostali svet (razen EU) | Posojila | Ne-banke | |

| 4.1 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje in posojila | Ostali svet (razen EU) | Posojila | Ne-banke | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet (razen EU) | Posojila | Ne-banke | |

3 | Vrednostni papirji razen delnic (vse valute) | Države EU (razen domače) --x --y --z | MFI | | 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | Države EU (razen držav članic): --x --y --z | Vrednostni papirji razen delnic | MFI | |

| 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Druge države članice: --a --b --c | Vrednostni papirji razen delnic | | |

| 4.1 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje in posojila | Države EU (razen držav članic): --x --y --z | Vrednostni papirji razen delnic | MFI | |

| 6 | Druge terjatve do kreditnih institucij območja, denominirane v eurih | Druge države članice: --a --b --c | Vrednostni papirji razen delnic | | |

| 7 | Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih | Druge države članice: --a --b --c | Vrednostni papirji razen delnic | MFI | |

| 11 | Druga aktiva | Države EU | Vrednostni papirji razen delnic | MFI | |

3 | Vrednostni papirji razen delnic (vse valute) | Ostali svet (razen EU), skupaj | MFI | | 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | Ostali svet (razen EU) | Vrednostni papirji razen delnic | Banke | |

| 4.1 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje in posojila | Ostali svet (razen EU) | Vrednostni papirji razen delnic | Banke | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet (razen EU) | Vrednostni papirji razen delnic | Banke | |

3 | Vrednostni papirji razen delnic (vse valute) | Države EU (razen domače) --x --y --z | MFI | Po zapadlosti (3 pasovi zapadlosti) | 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | Države EU (razen držav članic): --x --y --z | Vrednostni papirji razen delnic | MFI | Po zapadlosti (3 pasovi zapadlosti) |

3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Druge države članice: --a --b --c | Vrednostni papirji razen delnic | | Po zapadlosti (3 pasovi zapadlosti) |

4.1 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje in posojila | Države EU (razen držav članic): --x --y --z | Vrednostni papirji razen delnic | MFI | Po zapadlosti (3 pasovi zapadlosti) |

6 | Druge terjatve do kreditnih institucij območja, denominirane v eurih | Druge države članice: --a --b --c | Vrednostni papirji razen delnic | | Po zapadlosti (3 pasovi zapadlosti) |

7 | Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih | Druge države članice: --a --b --c | Vrednostni papirji razen delnic | MFI | Po zapadlosti (3 pasovi zapadlosti) |

11 | Druga aktiva | Države EU | Vrednostni papirji razen delnic | MFI | Po zapadlosti (3 pasovi zapadlosti) |

3 | Vrednostni papirji razen delnic (vse valute) | Države EU (razen domače) --x --y --z | Ne-MFI | | 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | Države EU (razen držav članic): --x --y --z | Vrednostni papirji razen delnic | Ne-MFI | |

| 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Druge države članice: --a --b --c | Vrednostni papirji razen delnic | | |

| 4.1 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje in posojila | Države EU (razen držav članic): --x --y --z | Vrednostni papirji razen delnic | Ne-MFI | |

| 7 | Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih | Druge države članice: --a --b --c | Vrednostni papirji razen delnic | Ne-MFI | |

| 8 | Dolg širše države, denominiran v eurih | Druge države članice: --a --b --c | Vrednostni papirji razen delnic | | |

| 11 | Druga aktiva | Države EU | Vrednostni papirji razen delnic | Ne-MFI | |

3 | Vrednostni papirji razen delnic (vse valute) | Ostali svet (razen EU), skupaj | Ne-MFI | | 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | Ostali svet (razen EU) | Vrednostni papirji razen delnic | Ne-banke | |

| 4.1 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje in posojila | Ostali svet (razen EU) | Vrednostni papirji razen delnic | Ne-banke | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet (razen EU) | Vrednostni papirji razen delnic | Ne-banke | |

4 | Delnice/točkeSDT | Države EU (razen domače) --x --y --z | | | 11 | Druga aktiva | Države EU | Delnice/točke SDT | | |

4 | Delnice/točkeSDT | Ostali svet (razen EU), skupaj | | | 11 | Druga aktiva | Ostali svet (razen EU), skupaj | Delnice/točke SDT | | |

5 | Delnice in drug lastniški kapital | Države EU (razen domače) --x --y --z | | | 6 | Druge terjatve do kreditnih institucij območja, denominirane v eurih | Države EU (razen držav članic): --x --y --z | Delnice in drug lastniški kapital | | |

| | 9.1 | Terjatve znotraj Eurosistema - delež v kapitalu ECB (samo za bilance stanja NCB) | (DE) | | | |

| | 11 | Druga aktiva | Države EU | Delnice in drug lastniški kapital | | |

5 | Delnice in drug lastniški kapital | Ostali svet (razen EU), skupaj | | | 11 | Druga aktiva | Ostali svet (razen EU) | Delnice in drug lastniški kapital | | |

PREMOSTITVENA TABELA ZA DENARNO IN BANČNO STATISTIKO

Razčlenitev po državah (četrtletni podatki)

Premostitvena tabela za potrebe denarne in bančne statistike. Ujemanje postavka po postavki PASIVA Stanja |

Uredba ECB/2001/13 - Priloga 1 - Tabela 4 | Format računovodske bilance stanja |

Postavka | Opis | Razčlenitev | Postavka | Opis | Nadaljnja razčlenitev glede na |

Sektor | Valuta | Zapadlost | Rezidenčnost | Sektor | Valuta | Zapadlost |

9A | Vloge - domači | MFI | Valute drugih držav EU skupaj | | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Domači | | Valute drugih držav EU skupaj | |

| 12 | Druge obveznosti | Domači | MFI | Valute drugih držav EU skupaj | |

9A | Vloge - domači | MFI | DKK | | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Domači | | DKK | |

| 12 | Druge obveznosti | Domači | MFI | DKK | |

9A | Vloge - domači | MFI | SEK | | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Domači | | SEK | |

| 12 | Druge obveznosti | Domači | MFI | SEK | |

9A | Vloge - domači | MFI | GBP | | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Domači | | GBP | |

| 12 | Druge obveznosti | Domači | MFI | GBP | |

9A | Vloge - domači | MFI | Druge valute skupaj | | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Domači | | Druge valute skupaj | |

| 12 | Druge obveznosti | Domači | MFI | Druge valute skupaj | |

9A | Vloge - domači | MFI | USD | | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Domači | | USD | |

| 12 | Druge obveznosti | Domači | MFI | USD | |

9A | Vloge - domači | MFI | JPY | | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Domači | | JPY | |

| 12 | Druge obveznosti | Domači | MFI | JPY | |

9A | Vloge - domači | MFI | CHF | | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Domači | | CHF | |

| 12 | Druge obveznosti | Domači | MFI | CHF | |

9A | Vloge - domači | MFI | Ostale valute skupaj | | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Domači | | Ostale valute skupaj | |

| 12 | Druge obveznosti | Domači | MFI | Ostale valute skupaj | |

9A | Vloge - domači | Ne-MFI | Euro | | 5.1 | Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - državni sektor | Domači | | | |

| 12 | Druge obveznosti | Domači | Ne-MFI | Euro | |

9A | Vloge - domači | Ne-MFI | Valute drugih držav EU skupaj | | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Domači | | Valute drugih držav EU skupaj | |

| 12 | Druge obveznosti | Domači | Ne-MFI | Valute drugih držav EU skupaj | |

9A | Vloge - domači | Ne-MFI | DKK | | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Domači | | DKK | |

| 12 | Druge obveznosti | Domači | Ne-MFI | DKK | |

9A | Vloge - domači | Ne-MFI | SEK | | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Domači | | SEK | |

| 12 | Druge obveznosti | Domači | Ne-MFI | SEK | |

9A | Vloge - domači | Ne-MFI | GBP | | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Domači | | GBP | |

| 12 | Druge obveznosti | Domači | Ne-MFI | GBP | |

9A | Vloge - domači | Ne-MFI | Druge valute skupaj | | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Domači | | Druge valute skupaj | |

| 12 | Druge obveznosti | Domači | Ne-MFI | Druge valute skupaj | |

9A | Vloge - domači | Ne-MFI | USD | | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Domači | | USD | |

| 12 | Druge obveznosti | Domači | Ne-MFI | USD | |

9A | Vloge - domači | Ne-MFI | JPY | | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Domači | | JPY | |

| 12 | Druge obveznosti | Domači | Ne-MFI | JPY | |

9A | Vloge - domači | Ne-MFI | CHF | | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Domači | | CHF | |

| 12 | Druge obveznosti | Domači | Ne-MFI | CHF | |

9A | Vloge - domači | Ne-MFI | Ostale valute skupaj | | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Domači | | Ostale valute skupaj | |

| 12 | Druge obveznosti | Domači | Ne-MFI | Ostale valute skupaj | |

9B | Vloge - druge države članice | MFI | Valute drugih držav EU skupaj | | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Druge države članice | | Valute drugih držav EU skupaj | |

| 12 | Druge obveznosti | Druge države članice | MFI | Valute drugih držav EU skupaj | |

9B | Vloge - druge države članice | MFI | DKK | | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Druge države članice | | DKK | |

| 12 | Druge obveznosti | Druge države članice | MFI | DKK | |

9B | Vloge - druge države članice | MFI | SEK | | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Druge države članice | | SEK | |

| 12 | Druge obveznosti | Druge države članice | MFI | SEK | |

9B | Vloge - druge države članice | MFI | GBP | | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Druge države članice | | GBP | |

| 12 | Druge obveznosti | Druge države članice | MFI | GBP | |

9B | Vloge - druge države članice | MFI | Druge valute skupaj | | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Druge države članice | | Druge valute skupaj | |

| 12 | Druge obveznosti | Druge države članice | MFI | Druge valute skupaj | |

9B | Vloge - druge države članice | MFI | USD | | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Druge države članice | | USD | |

| 12 | Druge obveznosti | Druge države članice | MFI | USD | |

9B | Vloge - druge države članice | MFI | JPY | | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Druge države članice | | JPY | |

| 12 | Druge obveznosti | Druge države članice | MFI | JPY | |

9B | Vloge - druge države članice | MFI | CHF | | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Druge države članice | | CHF | |

| 12 | Druge obveznosti | Druge države članice | MFI | CHF | |

9B | Vloge - druge države članice | MFI | Ostale valute skupaj | | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Druge države članice | | Ostale valute skupaj | |

| 12 | Druge obveznosti | Druge države članice | MFI | Ostale valute skupaj | |

9B | Vloge - druge države članice | Ne-MFI | Euro | | 5.1 | Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - državni sektor | Druge države članice | | | |

| 12 | Druge obveznosti | Druge države članice | Ne-MFI | Euro | |

9B | Vloge - druge države članice | Ne-MFI | Valute drugih držav EU skupaj | | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Druge države članice | | Valute drugih držav EU skupaj | |

| 12 | Druge obveznosti | Druge države članice | Ne-MFI | Valute drugih držav EU skupaj | |

9B | Vloge - druge države članice | Ne-MFI | DKK | | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Druge države članice | | DKK | |

| 12 | Druge obveznosti | Druge države članice | Ne-MFI | DKK | |

9B | Vloge - druge države članice | Ne-MFI | SEK | | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Druge države članice | | SEK | |

| 12 | Druge obveznosti | Druge države članice | Ne-MFI | SEK | |

9B | Vloge - druge države članice | Ne-MFI | GBP | | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Druge države članice | | GBP | |

| 12 | Druge obveznosti | Druge države članice | Ne-MFI | GBP | |

9B | Vloge - druge države članice | Ne-MFI | Druge valute skupaj | | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Druge države članice | | Druge valute skupaj | |

| 12 | Druge obveznosti | Druge države članice | Ne-MFI | Druge valute skupaj | |

9B | Vloge - druge države članice | Ne-MFI | USD | | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Druge države članice | | USD | |

| 12 | Druge obveznosti | Druge države članice | Ne-MFI | USD | |

9B | Vloge - druge države članice | Ne-MFI | JPY | | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Druge države članice | | JPY | |

| 12 | Druge obveznosti | Druge države članice | Ne-MFI | JPY | |

9B | Vloge - druge države članice | Ne-MFI | CHF | | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Druge države članice | | CHF | |

| 12 | Druge obveznosti | Druge države članice | Ne-MFI | CHF | |

9B | Vloge - druge države članice | Ne-MFI | Ostale valute skupaj | | 7 | Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v drugih valutah | Druge države članice | | Ostale valute skupaj | |

| 12 | Druge obveznosti | Druge države članice | Ne-MFI | Ostale valute skupaj | |

9C | Vloge - ostali svet | | Euro | Po zapadlosti (2 razreda) | 6 | Obveznosti do nerezidentov euroobmočja, denominirane v eurih | | | | Po zapadlosti (2 razreda) |

| 12 | Druge obveznosti | | | Euro | Po zapadlosti (2 razreda) |

9C | Vloge - ostali svet | | Valute drugih držav EU skupaj | Po zapadlosti (2 razreda) | 8.1 | Obveznosti do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tujih valutah - vloge, stanja in druge obveznosti | | | Valute drugih držav EU skupaj | Po zapadlosti (2 razreda) |

| 8.2 | Obveznosti, ki izhajajo iz posojil pod ERM II | | | Valute drugih držav EU skupaj | Po zapadlosti (2 razreda) |

| 12 | Druge obveznosti | | | Valute drugih držav EU skupaj | Po zapadlosti (2 razreda) |

9C | Vloge - ostali svet | | DKK | Po zapadlosti (2 razreda) | 8.1 | Obveznosti do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tujih valutah - vloge, stanja in druge obveznosti | | | DKK | Po zapadlosti (2 pasova) |

| 8.2 | Obveznosti, ki izhajajo iz posojil pod ERM II | | | DKK | Po zapadlosti (2 pasova) |

| 12 | Druge obveznosti | | | DKK | Po zapadlosti (2 pasova) |

9C | Vloge - ostali svet | | SEK | Po zapadlosti (2 pasova) | 8.1 | Obveznosti do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tujih valutah - vloge, stanja in druge obveznosti | | | SEK | Po zapadlosti (2 razreda) |

| 8.2 | Obveznosti, ki izhajajo iz posojil pod ERM II | | | SEK | Po zapadlosti (2 razreda) |

| 12 | Druge obveznosti | | | SEK | Po zapadlosti (2 razreda) |

9C | Vloge - ostali svet | | GBP | Po zapadlosti (2 razreda) | 8.1 | Obveznosti do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tujih valutah - vloge, stanja in druge obveznosti | | | GBP | Po zapadlosti (2 razreda) |

| 8.2 | Obveznosti, ki izhajajo iz posojil pod ERM II | | | GBP | Po zapadlosti (2 razreda) |

| 12 | Druge obveznosti | | | GBP | Po zapadlosti (2 razreda) |

9C | Vloge - ostali svet | | Druge valute skupaj | Po zapadlosti (2 razreda) | 8.1 | Obveznosti do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tujih valutah - vloge, stanja in druge obveznosti | | | Druge valute skupaj | Po zapadlosti (2 razreda) |

| 8.2 | Obveznosti, ki izhajajo iz posojil pod ERM II | | | Druge valute skupaj | Po zapadlosti (2 razreda) |

| 12 | Druge obveznosti | | | Druge valute skupaj | Po zapadlosti (2 razreda) |

9C | Vloge - ostali svet | | USD | Po zapadlosti (2 razreda) | 8.1 | Obveznosti do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tujih valutah - vloge, stanja in druge obveznosti | | | USD | Po zapadlosti (2 razreda) |

| 8.2 | Obveznosti, ki izhajajo iz posojil pod ERM II | | | USD | Po zapadlosti (2 razreda) |

| 12 | Druge obveznosti | | | USD | Po zapadlosti (2 razreda) |

9C | Vloge - ostali svet | | JPY | Po zapadlosti (2 razreda) | 8.1 | Obveznosti do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tujih valutah - vloge, stanja in druge obveznosti | | | JPY | Po zapadlosti (2 razreda) |

| 8.2 | Obveznosti, ki izhajajo iz posojil pod ERM II | | | JPY | Po zapadlosti (2 razreda) |

| 12 | Druge obveznosti | | | JPY | Po zapadlosti (2 razreda) |

9C | Vloge - ostali svet | | CHF | Po zapadlosti (2 razreda) | 8.1 | Obveznosti do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tujih valutah - vloge, stanja in druge obveznosti | | | CHF | Po zapadlosti (2 razreda) |

| 8.2 | Obveznosti, ki izhajajo iz posojil pod ERM II | | | CHF | Po zapadlosti (2 razreda) |

| 12 | Druge obveznosti | | | CHF | Po zapadlosti (2 razreda) |

9C | Vloge - ostali svet | | Ostale valute skupaj | Po zapadlosti (2 razreda) | 8.1 | Obveznosti do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tujih valutah - vloge, stanja in druge obveznosti | | | Ostale valute skupaj | Po zapadlosti (2 razreda) |

| 8.2 | Obveznosti, ki izhajajo iz posojil pod ERM II | | | Ostale valute skupaj | Po zapadlosti (2 razreda) |

| 12 | Druge obveznosti | | | Ostale valute skupaj | Po zapadlosti (2 razreda) |

9C | Vloge - ostali svet | Banke | Vse valute skupaj | | 6 | Obveznosti do nerezidentov euroobmočja, denominirane v eurih | | Banke | | |

| 8.1 | Obveznosti do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tujih valutah - vloge, stanja in druge obveznosti | | Banke | | |

| 8.2 | Obveznosti, ki izhajajo iz posojil pod ERM II | | | | |

| 12 | Druge obveznosti | | Banke | | |

9C | Vloge - ostali svet | Banke | Euro | | 6 | Obveznosti do nerezidentov euroobmočja, denominirane v eurih | | Banke | | |

| 12 | Druge obveznosti | | Banke | Euro | |

9C | Vloge - ostali svet | Banke | Valute drugih držav EU skupaj | | 8.1 | Obveznosti do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tujih valutah - vloge, stanja in druge obveznosti | | Banke | Valute drugih držav EU skupaj | |

| 8.2 | Obveznosti, ki izhajajo iz posojil pod ERM II | | | Valute drugih držav EU skupaj | |

| 12 | Druge obveznosti | | Banke | Valute drugih držav EU skupaj | |

9C | Vloge - ostali svet | Banke | DKK | | 8.1 | Obveznosti do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tujih valutah - vloge, stanja in druge obveznosti | | Banke | DKK | |

| 8.2 | Obveznosti, ki izhajajo iz posojil pod ERM II | | | DKK | |

| 12 | Druge obveznosti | | Banke | DKK | |

9C | Vloge - ostali svet | Banke | SEK | | 8.1 | Obveznosti do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tujih valutah - vloge, stanja in druge obveznosti | | Banke | SEK | |

| 8.2 | Obveznosti, ki izhajajo iz posojil pod ERM II | | | SEK | |

| 12 | Druge obveznosti | | Banke | SEK | |

9C | Vloge - ostali svet | Banke | GBP | | 8.1 | Obveznosti do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tujih valutah - vloge, stanja in druge obveznosti | | Banke | GBP | |

| 8.2 | Obveznosti, ki izhajajo iz posojil pod ERM II | | | GBP | |

| 12 | Druge obveznosti | | Banke | GBP | |

9C | Vloge - ostali svet | Banke | Druge valute skupaj | | 8.1 | Obveznosti do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tujih valutah - vloge, stanja in druge obveznosti | | Banke | Druge valute skupaj | |

| 12 | Druge obveznosti | | Banke | Druge valute skupaj | |

9C | Vloge - ostali svet | Banke | USD | | 8.1 | Obveznosti do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tujih valutah - vloge, stanja in druge obveznosti | | Banke | USD | |

| 12 | Druge obveznosti | | Banke | USD | |

9C | Vloge - ostali svet | Banke | JPY | | 8.1 | Obveznosti do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tujih valutah - vloge, stanja in druge obveznosti | | Banke | JPY | |

| 12 | Druge obveznosti | | Banke | JPY | |

9C | Vloge - ostali svet | Banke | CHF | | 8.1 | Obveznosti do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tujih valutah - vloge, stanja in druge obveznosti | | Banke | CHF | |

| 12 | Druge obveznosti | | Banke | CHF | |

9C | Vloge - ostali svet | Banke | Ostale valute skupaj | | 8.1 | Obveznosti do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tujih valutah - vloge, stanja in druge obveznosti | | Banke | Ostale valute skupaj | |

| 12 | Druge obveznosti | | Banke | Ostale valute skupaj | |

9C | Vloge - ostali svet | Ne-banke | Vse valute skupaj | | 8 | Obveznosti do nerezidentov euroobmočja, denominirane v eurih | | Ne-banke | | |

| 8.1 | Obveznosti do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tujih valutah - vloge, stanja in druge obveznosti | | Ne-banke | | |

| 12 | Druge obveznosti | | Ne-banke | | |

9C | Vloge - ostali svet | Ne-banke | Euro | | 8 | Obveznosti do nerezidentov euroobmočja, denominirane v eurih | | Ne-banke | | |

| 12 | Druge obveznosti | | Ne-banke | Euro | |

9C | Vloge - ostali svet | Ne-banke | Valute drugih držav EU skupaj | | 8.1 | Obveznosti do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tujih valutah - vloge, stanja in druge obveznosti | | Ne-banke | Valute drugih držav EU skupaj | |

| 12 | Druge obveznosti | | Ne-banke | Valute drugih držav EU skupaj | |

9C | Vloge - ostali svet | Ne-banke | DKK | | 8.1 | Obveznosti do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tujih valutah - vloge, stanja in druge obveznosti | | Ne-banke | DKK | |

| 12 | Druge obveznosti | | Ne-banke | DKK | |

9C | Vloge - ostali svet | Ne-banke | SEK | | 8.1 | Obveznosti do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tujih valutah - vloge, stanja in druge obveznosti | | Ne-banke | SEK | |

| 12 | Druge obveznosti | | Ne-banke | SEK | |

9C | Vloge - ostali svet | Ne-banke | GBP | | 8.1 | Obveznosti do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tujih valutah - vloge, stanja in druge obveznosti | | Ne-banke | GBP | |

| 12 | Druge obveznosti | | Ne-banke | GBP | |

9C | Vloge - ostali svet | Ne-banke | Druge valute skupaj | | 8.1 | Obveznosti do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tujih valutah - vloge, stanja in druge obveznosti | | Ne-banke | Druge valute skupaj | |

| 12 | Druge obveznosti | | Ne-banke | Druge valute skupaj | |

9C | Vloge - ostali svet | Ne-banke | USD | | 8.1 | Obveznosti do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tujih valutah - vloge, stanja in druge obveznosti | | Ne-banke | USD | |

| 12 | Druge obveznosti | | Ne-banke | USD | |

9C | Vloge - ostali svet | Ne-banke | JPY | | 8.1 | Obveznosti do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tujih valutah - vloge, stanja in druge obveznosti | | Ne-banke | JPY | |

| 12 | Druge obveznosti | | Ne-banke | JPY | |

9C | Vloge - ostali svet | Ne-banke | CHF | | 8.1 | Obveznosti do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tujih valutah - vloge, stanja in druge obveznosti | | Ne-banke | CHF | |

| 12 | Druge obveznosti | | Ne-banke | CHF | |

9C | Vloge - ostali svet | Ne-banke | Ostale valute skupaj | | 8.1 | Obveznosti do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tujih valutah - vloge, stanja in druge obveznosti | | Ne-banke | Ostale valute skupaj | |

| 12 | Druge obveznosti | | Ne-banke | Ostale valute skupaj | |

11 | Izdani dolžniški vrednostni papirji | | Valute drugih držav EU skupaj | | n.p. | n.p. | | | | |

11 | Izdani dolžniški vrednostni papirji | | DKK | | n.p. | n.p. | | | | |

11 | Izdani dolžniški vrednostni papirji | | SEK | | n.p. | n.p. | | | | |

11 | Izdani dolžniški vrednostni papirji | | GBP | | n.p. | n.p. | | | | |

11 | Izdani dolžniški vrednostni papirji | | Druge valute skupaj | | n.p. | n.p. | | | | |

11 | Izdani dolžniški vrednostni papirji | | USD | | n.p. | n.p. | | | | |

11 | Izdani dolžniški vrednostni papirji | | JPY | | n.p. | n.p. | | | | |

11 | Izdani dolžniški vrednostni papirji | | CHF | | n.p. | n.p. | | | | |

11 | Izdani dolžniški vrednostni papirji | | Ostale valute skupaj | | n.p. | n.p. | | | | |

PREMOSTITVENA TABELA ZA DENARNO IN BANČNO STATISTIKO

Razčlenitev po valutah (četrtletni podatki)

Premostitvena tabela za potrebe denarne in bančne statistike. Ujemanje postavka po postavki AKTIVA Stanja | |

Uredba ECB/2001/13 - Priloga 1 - Tabela 4 | Format računovodske bilance stanja | |

Postavka | Opis | Razčlenitev | Postavka | Opis | Nadaljnja razčlenitev glede na | |

Sektor | Valuta | Zapadlost | Rezidenčnost | Sektor | Vrsta | Valuta | Zapadlost | |

2A | Posojila - domača | Ne-MFI | Valute ostalih držav EU skupaj | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Domači | | Posojila | Valute ostalih držav EU skupaj | | |

| 11 | Druga aktiva | Domači | Ne-MFI | Posojila | Valute ostalih držav EU skupaj | | |

2A | Posojila - domača | Ne-MFI | DKK | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Domači | | Posojila | DKK | | |

| 11 | Druga aktiva | Domači | Ne-MFI | Posojila | DKK | | |

2A | Posojila - domača | Ne-MFI | SEK | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Domači | | Posojila | SEK | | |

| 11 | Druga aktiva | Domači | Ne-MFI | Posojila | SEK | | |

2A | Posojila - domača | Ne-MFI | GBP | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Domači | | Posojila | GBP | | |

| 11 | Druga aktiva | Domači | Ne-MFI | Posojila | GBP | | |

2A | Posojila - domača | Ne-MFI | Druge valute skupaj | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Domači | | Posojila | Druge valute skupaj | | |

| 11 | Druga aktiva | Domači | Ne-MFI | Posojila | Druge valute skupaj | | |

2A | Posojila - domača | Ne-MFI | USD | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Domači | | Posojila | USD | | |

| 11 | Druga aktiva | Domači | Ne-MFI | Posojila | USD | | |

2A | Posojila - domača | Ne-MFI | JPY | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Domači | | Posojila | JPY | | |

| 11 | Druga aktiva | Domači | Ne-MFI | Posojila | JPY | | |

2A | Posojila - domača | Ne-MFI | CHF | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Domači | | Posojila | CHF | | |

| 11 | Druga aktiva | Domači | Ne-MFI | Posojila | CHF | | |

2A | Posojila - domača | Ne-MFI | Ostale valute skupaj | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Domači | | Posojila | Ostale valute skupaj | | |

| 11 | Druga aktiva | Domači | Ne-MFI | Posojila | Ostale valute skupaj | | |

2B | Posojila - druge države članice | Ne-MFI | Valute ostalih držav EU skupaj | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Druge države članice | | Posojila | Valute ostalih držav EU skupaj | | |

| 11 | Druga aktiva | Druge države članice | Ne-MFI | Posojila | Valute ostalih držav EU skupaj | | |

2B | Posojila - druge države članice | Ne-MFI | DKK | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Druge države članice | | Posojila | DKK | | |

| 11 | Druga aktiva | Druge države članice | Ne-MFI | Posojila | DKK | | |

2B | Posojila - druge države članice | Ne-MFI | SEK | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Druge države članice | | Posojila | SEK | | |

| 11 | Druga aktiva | Druge države članice | Ne-MFI | Posojila | SEK | | |

2B | Posojila - druge države članice | Ne-MFI | GBP | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Druge države članice | | Posojila | GBP | | |

| 11 | Druga aktiva | Druge države članice | Ne-MFI | Posojila | GBP | | |

2B | Posojila - druge države članice | Ne-MFI | Druge valute skupaj | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Druge države članice | | Posojila | Druge valute skupaj | | |

| 11 | Druga aktiva | Druge države članice | Ne-MFI | Posojila | Druge valute skupaj | | |

2B | Posojila - druge države članice | Ne-MFI | USD | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Druge države članice | | Posojila | USD | | |

| 11 | Druga aktiva | Druge države članice | Ne-MFI | Posojila | USD | | |

2B | Posojila - druge države članice | Ne-MFI | JPY | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Druge države članice | | Posojila | JPY | | |

| 11 | Druga aktiva | Druge države članice | Ne-MFI | Posojila | JPY | | |

2B | Posojila - druge države članice | Ne-MFI | CHF | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Druge države članice | | Posojila | CHF | | |

| 11 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje in posojila | Druge države članice | Ne-MFI | Posojila | CHF | | |

2B | Posojila - druge države članice | Ne-MFI | Ostale valute skupaj | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Druge države članice | | Posojila | Ostale valute skupaj | | |

| 11 | Druga aktiva | Druge države članice | Ne-MFI | Posojila | Ostale valute skupaj | | |

2C | Posojila - ostali svet | | Euro | Do 1 leta | 4.1 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje in posojila | | | Posojila | Euro | Do 1 leta | |

| 4.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - terjatve ki izhajajo iz kreditov po ERM II | | | | | | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet | | | Posojila | Euro | Do 1 leta |

2C | Posojila - ostali svet | | Valute ostalih držav EU skupaj | Do 1 leta | 2.1 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - terjatve do MDS | | | Posojila | Valute ostalih držav EU skupaj | | |

| 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | | Posojila | Valute ostalih držav EU skupaj | Do 1 leta | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet | | Posojila | Valute ostalih držav EU skupaj | Do 1 leta | |

2C | Posojila - ostali svet | | DKK | Do 1 leta | 2.1 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - terjatve do MDS | | | Posojila | Valute ostalih držav EU skupaj | | |

| 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | | Posojila | Valute ostalih držav EU skupaj | Do 1 leta | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet | | Posojila | Valute ostalih držav EU skupaj | Do 1 leta | |

2C | Posojila - ostali svet | | SEK | Do 1 leta | 2.1 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - terjatve do MDS | | | Posojila | Valute ostalih držav EU skupaj | | |

| 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | | Posojila | Valute ostalih držav EU skupaj | Do 1 leta | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet | | Posojila | Valute ostalih držav EU skupaj | Do 1 leta | |

2C | Posojila - ostali svet | | GBP | Do 1 leta | 2.1 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - terjatve do MDS | | | Posojila | Valute ostalih držav EU skupaj | | |

| 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | | Posojila | Valute ostalih držav EU skupaj | Do 1 leta | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet | | Posojila | Valute ostalih držav EU skupaj | Do 1 leta | |

2C | Posojila - ostali svet | | Druge valute skupaj | Do 1 leta | 2.1 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - terjatve do MDS | | | Posojila | Valute ostalih držav EU skupaj | | |

| 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | | Posojila | Valute ostalih držav EU skupaj | Do 1 leta | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet | | Posojila | Valute ostalih držav EU skupaj | Do 1 leta | |

2C | Posojila - ostali svet | | USD | Do 1 leta | 2.1 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - terjatve do MDS | | | Posojila | Valute ostalih držav EU skupaj | | |

| 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | | Posojila | Valute ostalih držav EU skupaj | Do 1 leta | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet | | Posojila | Valute ostalih držav EU skupaj | Do 1 leta | |

2C | Posojila - ostali svet | | JPY | Do 1 leta | 2.1 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - terjatve do MDS | | | Posojila | Valute ostalih držav EU skupaj | | |

| 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | | Posojila | Valute ostalih držav EU skupaj | Do 1 leta | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet | | Posojila | Valute ostalih držav EU skupaj | Do 1 leta | |

2C | Posojila - ostali svet | | CHF | Do 1 leta | 2.1 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - terjatve do MDS | | | Posojila | Valute ostalih držav EU skupaj | | |

| 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | | Posojila | Valute ostalih držav EU skupaj | Do 1 leta | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet | | Posojila | Valute ostalih držav EU skupaj | Do 1 leta | |

2C | Posojila - ostali svet | | Ostale valute skupaj | Do 1 leta | 2.1 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - terjatve do MDS | | | Posojila | Valute ostalih držav EU skupaj | | |

| 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | | Posojila | Valute ostalih držav EU skupaj | Do 1 leta | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet | | Posojila | Valute ostalih držav EU skupaj | Do 1 leta | |

2C | Posojila - ostali svet | | Euro | Nad 1 letom | 4.1 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje in posojila | | | Posojila | | Nad 1 letom | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet | | Posojila | Euro | Nad 1 letom | |

2C | Posojila - ostali svet | | Valute ostalih držav EU skupaj | Nad 1 letom | 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | | Posojila | Valute ostalih držav EU skupaj | Nad 1 letom | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet | | Posojila | Valute ostalih držav EU skupaj | Nad 1 letom | |

2C | Posojila - ostali svet | | DKK | Nad 1 letom | 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | | Posojila | DKK | Nad 1 letom | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet | | Posojila | DKK | Nad 1 letom | |

2C | Posojila - ostali svet | | SEK | Nad 1 letom | 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | | Posojila | SEK | Nad 1 letom | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet | | Posojila | SEK | Nad 1 letom | |

2C | Posojila - ostali svet | | GBP | Nad 1 letom | 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | | Posojila | GBP | Nad 1 letom | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet | | Posojila | GBP | Nad 1 letom | |

2C | Posojila - ostali svet | | Druge valute skupaj | Nad 1 letom | 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | | Posojila | Druge valute skupaj | Nad 1 letom | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet | | Posojila | Druge valute skupaj | Nad 1 letom | |

2C | Posojila - ostali svet | | USD | Nad 1 letom | 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | | Posojila | USD | Nad 1 letom | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet | | Posojila | USD | Nad 1 letom | |

2C | Posojila - ostali svet | | JPY | Nad 1 letom | 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | | Posojila | JPY | Nad 1 letom | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet | | Posojila | JPY | Nad 1 leta | |

2C | Posojila - ostali svet | | CHF | Nad 1 letom | 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | | Posojila | CHF | Nad 1 letom | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet | | Posojila | CHF | Nad 1 leta | |

2C | Posojila - ostali svet | | Ostale valute skupaj | Nad 1 letom | 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | | Posojila | Ostale valute skupaj | Nad 1 letom | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet | | Posojila | Ostale valute skupaj | Nad 1 letom | |

2C | Posojila - ostali svet | Banke | Vse valute skupaj | | 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | Banke | Posojila | | | |

| 4.1 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje in posojila | | Banke | Posojila | | | |

| 4.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - terjatve ki izhajajo iz posojil po ERM II | | Banke | | | | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet | Banke | Posojila | | | |

2C | Posojila - ostali svet | Banke | Euro | | 4.1 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje in posojila | | Banke | Posojila | | | |

| 4.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - terjatve ki izhajajo iz posojil po ERM II | | Banke | | | | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet | Banke | Posojila | Euro | | |

2C | Posojila - ostali svet | Banke | Valute ostalih držav EU skupaj | | 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | Banke | Posojila | Valute ostalih držav EU skupaj | | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet | Banke | Posojila | Valute ostalih držav EU skupaj | | |

2C | Posojila - ostali svet | Banke | DKK | | 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | Banke | Posojila | DKK | | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet | Banke | Posojila | DKK | | |

2C | Posojila - ostali svet | Banke | SEK | | 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | Banke | Posojila | SEK | | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet | Banke | Posojila | SEK | | |

2C | Posojila - ostali svet | Banke | GBP | | 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | Banke | Posojila | GBP | | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet | Banke | Posojila | GBP | | |

2C | Posojila - ostali svet | Banke | Druge valute skupaj | | 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | Banke | Posojila | Druge valute skupaj | | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet | Banke | Posojila | Druge valute skupaj | | |

2C | Posojila - ostali svet | Banke | USD | | 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | Banke | Posojila | USD | | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet | Banke | Posojila | USD | | |

2C | Posojila - ostali svet | Banke | JPY | | 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | Banke | Posojila | JPY | | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet | Banke | Posojila | JPY | | |

2C | Posojila - ostali svet | Banke | CHF | | 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | Banke | Posojila | CHF | | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet | Banke | Posojila | CHF | | |

2C | Posojila - ostali svet | Banke | Ostale valute skupaj | | 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | Banke | Posojila | Ostale valute skupaj | | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet | Banke | Posojila | Ostale valute skupaj | | |

2C | Posojila - ostali svet | Ne-banke | Vse valute skupaj | | 2.1 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - terjatve do MDS | | Ne-banke | Posojila | | | |

| 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | Ne-banke | Posojila | | | |

| 4.1 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje in posojila | | Ne-banke | Posojila | | | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet | Ne-banke | Posojila | | | |

2C | Posojila - ostali svet | Ne-banke | Euro | | 4.1 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje in posojila | | Ne-banke | Posojila | | | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet | Ne-banke | Posojila | Euro | | |

2C | Posojila - ostali svet | Ne-banke | Valute ostalih držav EU skupaj | | 2.1 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - terjatve do MDS | | Ne-banke | Posojila | Valute ostalih držav EU skupaj | | |

| 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | Ne-banke | Posojila | Valute ostalih držav EU skupaj | | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet | Ne-banke | Posojila | Valute ostalih držav EU skupaj | | |

2C | Posojila - ostali svet | Ne-banke | DKK | | 2.1 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - terjatve do MDS | | Ne-banke | Posojila | DKK | | |

| 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | Ne-banke | Posojila | DKK | | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet | Ne-banke | Posojila | DKK | | |

2C | Posojila - ostali svet | Ne-banke | SEK | | 2.1 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - terjatve do MDS | | Ne-banke | Posojila | SEK | | |

| 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | Ne-banke | Posojila | SEK | | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet | Ne-banke | Posojila | SEK | | |

2C | Posojila - ostali svet | Ne-banke | GBP | | 2.1 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - terjatve do MDS | | Ne-banke | Posojila | GBP | | |

| 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | Ne-banke | Posojila | GBP | | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet | Ne-banke | Posojila | GBP | | |

2C | Posojila - ostali svet | Ne-banke | Druge valute skupaj | | 2.1 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - terjatve do MDS | | Ne-banke | Posojila | Druge valute skupaj | | |

| 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | Ne-banke | Posojila | Druge valute skupaj | | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet | Ne-banke | Posojila | Druge valute skupaj | | |

2C | Posojila - ostali svet | Ne-banke | USD | | 2.1 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - terjatve do MDS | | Ne-banke | Posojila | USD | | |

| 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | Ne-banke | Posojila | USD | | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet | Ne-banke | Posojila | USD | | |

2C | Posojila - ostali svet | Ne-banke | JPY | | 2.1 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - terjatve do MDS | | Ne-banke | Posojila | JPY | | |

| 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | Ne-banke | Posojila | JPY | | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet | Ne-banke | Posojila | JPY | | |

2C | Posojila - ostali svet | Ne-banke | CHF | | 2.1 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - terjatve do MDS | | Ne-banke | Posojila | CHF | | |

| 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | Ne-banke | Posojila | CHF | | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet | Ne-banke | Posojila | CHF | | |

2C | Posojila - ostali svet | Ne-banke | Ostale valute skupaj | | 2.1 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - terjatve do MDS | | Ne-banke | Posojila | Ostale valute skupaj | | |

| 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | Ne-banke | Posojila | Ostale valute skupaj | | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet | Ne-banke | Posojila | Ostale valute skupaj | | |

3A | Vrednostni papirji razen delnic - domači | MFI | Valute ostalih držav EU skupaj | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Domači | | Vrednostni papirji razen delnic | Valute ostalih držav EU skupaj | | |

| 11 | Druga aktiva | Domači | MFI | Vrednostni papirji razen delnic | Valute ostalih držav EU skupaj | | |

3A | Vrednostni papirji razen delnic - domači | MFI | DKK | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Domači | | Vrednostni papirji razen delnic | DKK | | |

| 11 | Druga aktiva | Domači | MFI | Vrednostni papirji razen delnic | DKK | | |

3A | Vrednostni papirji razen delnic - domači | MFI | SEK | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Domači | | Vrednostni papirji razen delnic | SEK | | |

| 11 | Druga aktiva | Domači | MFI | Vrednostni papirji razen delnic | SEK | | |

3A | Vrednostni papirji razen delnic - domači | MFI | GBP | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Domači | | Vrednostni papirji razen delnic | GBP | | |

| 11 | Druga aktiva | Domači | MFI | Vrednostni papirji razen delnic | GBP | | |

3A | Vrednostni papirji razen delnic - domači | MFI | Druge valute skupaj | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Domači | | Vrednostni papirji razen delnic | Druge valute skupaj | | |

| 11 | Druga aktiva | Domači | MFI | Vrednostni papirji razen delnic | Druge valute skupaj | | |

3A | Vrednostni papirji razen delnic - domači | MFI | USD | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Domači | | Vrednostni papirji razen delnic | USD | | |

| 11 | Druga aktiva | Domači | MFI | Vrednostni papirji razen delnic | USD | | |

3A | Vrednostni papirji razen delnic - domači | MFI | JPY | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Domači | | Vrednostni papirji razen delnic | JPY | | |

| 11 | Druga aktiva | Domači | MFI | Vrednostni papirji razen delnic | JPY | | |

3A | Vrednostni papirji razen delnic - domači | MFI | CHF | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Domači | | Vrednostni papirji razen delnic | CHF | | |

| 11 | Druga aktiva | Domači | MFI | Vrednostni papirji razen delnic | CHF | | |

3A | Vrednostni papirji razen delnic - domači | MFI | Ostale valute skupaj | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Domači | | Vrednostni papirji razen delnic | Ostale valute skupaj | | |

| 11 | Druga aktiva | Domači | MFI | Vrednostni papirji razen delnic | Ostale valute skupaj | | |

3A | Vrednostni papirji razen delnic - domači | Ne-MFI | Valute ostalih držav EU skupaj | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Domači | | Vrednostni papirji razen delnic | Valute ostalih držav EU skupaj | | |

| 11 | Druga aktiva | Domači | Ne-MFI | Vrednostni papirji razen delnic | Valute ostalih držav EU skupaj | | |

3A | Vrednostni papirji razen delnic - domači | Ne-MFI | DKK | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Domači | | Vrednostni papirji razen delnic | DKK | | |

| 11 | Druga aktiva | Domači | Ne-MFI | Vrednostni papirji razen delnic | DKK | | |

3A | Vrednostni papirji razen delnic - domači | Ne-MFI | SEK | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Domači | | Vrednostni papirji razen delnic | SEK | | |

| 11 | Druga aktiva | Domači | Ne-MFI | Vrednostni papirji razen delnic | SEK | | |

3A | Vrednostni papirji razen delnic - domači | Ne-MFI | GBP | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Domači | | Vrednostni papirji razen delnic | GBP | | |

| 11 | Druga aktiva | Domači | Ne-MFI | Vrednostni papirji razen delnic | GBP | | |

3A | Vrednostni papirji razen delnic - domači | Ne-MFI | Druge valute skupaj | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Domači | | Vrednostni papirji razen delnic | Druge valute skupaj | | |

| 11 | Druga aktiva | Domači | Ne-MFI | Vrednostni papirji razen delnic | Druge valute skupaj | | |

3A | Vrednostni papirji razen delnic - domači | Ne-MFI | USD | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Domači | | Vrednostni papirji razen delnic | USD | | |

| 11 | Druga aktiva | Domači | Ne-MFI | Vrednostni papirji razen delnic | USD | | |

3A | Vrednostni papirji razen delnic - domači | Ne-MFI | JPY | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Domači | | Vrednostni papirji razen delnic | JPY | | |

| 11 | Druga aktiva | Domači | Ne-MFI | Vrednostni papirji razen delnic | JPY | | |

3A | Vrednostni papirji razen delnic - domači | Ne-MFI | CHF | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Domači | | Vrednostni papirji razen delnic | CHF | | |

| 11 | Druga aktiva | Domači | Ne-MFI | Vrednostni papirji razen delnic | CHF | | |

3A | Vrednostni papirji razen delnic - domači | Ne-MFI | Ostale valute skupaj | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Domači | | Vrednostni papirji razen delnic | Ostale valute skupaj | | |

| 11 | Druga aktiva | Domači | Ne-MFI | Vrednostni papirji razen delnic | Ostale valute skupaj | | |

3B | Vrednostni papirji razen delnic - druge države članice | MFI | Valute ostalih držav EU skupaj | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Druge države članice | | Vrednostni papirji razen delnic | Valute ostalih držav EU skupaj | | |

| 11 | Druga aktiva | Druge države članice | MFI | Vrednostni papirji razen delnic | Valute ostalih držav EU skupaj | | |

3B | Vrednostni papirji razen delnic - druge države članice | MFI | DKK | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Druge države članice | | Vrednostni papirji razen delnic | DKK | | |

| 11 | Druga aktiva | Druge države članice | MFI | Vrednostni papirji razen delnic | DKK | | |

3B | Vrednostni papirji razen delnic - druge države članice | MFI | SEK | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Druge države članice | | Vrednostni papirji razen delnic | SEK | | |

| 11 | Druga aktiva | Druge države članice | MFI | Vrednostni papirji razen delnic | SEK | | |

3B | Vrednostni papirji razen delnic - druge države članice | MFI | GBP | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Druge države članice | | Vrednostni papirji razen delnic | GBP | | |

| 11 | Druga aktiva | Druge države članice | MFI | Vrednostni papirji razen delnic | GBP | | |

3B | Vrednostni papirji razen delnic - druge države članice | MFI | Druge valute skupaj | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Druge države članice | | Vrednostni papirji razen delnic | Druge valute skupaj | | |

| 11 | Druga aktiva | Druge države članice | MFI | Vrednostni papirji razen delnic | Druge valute skupaj | | |

3B | Vrednostni papirji razen delnic - druge države članice | MFI | USD | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Druge države članice | | Vrednostni papirji razen delnic | USD | | |

| 11 | Druga aktiva | Druge države članice | MFI | Vrednostni papirji razen delnic | USD | | |

3B | Vrednostni papirji razen delnic - druge države članice | MFI | JPY | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Druge države članice | | Vrednostni papirji razen delnic | JPY | | |

| 11 | Druga aktiva | Druge države članice | MFI | Vrednostni papirji razen delnic | JPY | | |

3B | Vrednostni papirji razen delnic - druge države članice | MFI | CHF | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Druge države članice | | Vrednostni papirji razen delnic | CHF | | |

| 11 | Druga aktiva | Druge države članice | MFI | Vrednostni papirji razen delnic | CHF | | |

3B | Vrednostni papirji razen delnic - druge države članice | MFI | Ostale valute skupaj | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Druge države članice | | Vrednostni papirji razen delnic | Ostale valute skupaj | | |

| 11 | Druga aktiva | Druge države članice | MFI | Vrednostni papirji razen delnic | Ostale valute skupaj | | |

3B | Vrednostni papirji razen delnic - druge države članice | Ne-MFI | Valute ostalih držav EU skupaj | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Druge države članice | | Vrednostni papirji razen delnic | Valute ostalih držav EU skupaj | | |

| 11 | Druga aktiva | Druge države članice | Ne-MFI | Vrednostni papirji razen delnic | Valute ostalih držav EU skupaj | | |

3B | Vrednostni papirji razen delnic - druge države članice | Ne-MFI | DKK | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Druge države članice | | Vrednostni papirji razen delnic | DKK | | |

| 11 | Druga aktiva | Druge države članice | Ne-MFI | Vrednostni papirji razen delnic | DKK | | |

3B | Vrednostni papirji razen delnic - druge države članice | Ne-MFI | SEK | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Druge države članice | | Vrednostni papirji razen delnic | SEK | | |

| 11 | Druga aktiva | Druge države članice | Ne-MFI | Vrednostni papirji razen delnic | SEK | | |

3B | Vrednostni papirji razen delnic - druge države članice | Ne-MFI | GBP | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Druge države članice | | Vrednostni papirji razen delnic | GBP | | |

| 11 | Druga aktiva | Druge države članice | Ne-MFI | Vrednostni papirji razen delnic | GBP | | |

3B | Vrednostni papirji razen delnic - druge države članice | Ne-MFI | Druge valute skupaj | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Druge države članice | | Vrednostni papirji razen delnic | Druge valute skupaj | | |

| 11 | Druga aktiva | Druge države članice | Ne-MFI | Vrednostni papirji razen delnic | Druge valute skupaj | | |

3B | Vrednostni papirji razen delnic - druge države članice | Ne-MFI | USD | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Druge države članice | | Vrednostni papirji razen delnic | USD | | |

| 11 | Druga aktiva | Druge države članice | Ne-MFI | Vrednostni papirji razen delnic | USD | | |

3B | Vrednostni papirji razen delnic - druge države članice | Ne-MFI | JPY | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Druge države članice | | Vrednostni papirji razen delnic | JPY | | |

| 11 | Druga aktiva | Druge države članice | Ne-MFI | Vrednostni papirji razen delnic | JPY | | |

3B | Vrednostni papirji razen delnic - druge države članice | Ne-MFI | CHF | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Druge države članice | | Vrednostni papirji razen delnic | CHF | | |

| 11 | Druga aktiva | Druge države članice | Ne-MFI | Vrednostni papirji razen delnic | CHF | | |

3B | Vrednostni papirji razen delnic - druge države članice | Ne-MFI | Ostale valute skupaj | | 3 | Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti | Druge države članice | | Vrednostni papirji razen delnic | Ostale valute skupaj | | |

| 11 | Druga aktiva | Druge države članice | Ne-MFI | Vrednostni papirji razen delnic | Ostale valute skupaj | | |

3C | Vrednostni papirji razen delnic - ostali svet | Banke | Vse valute skupaj | | 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | Banke | Vrednostni papirji razen delnic | | | |

| 4.1 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje in posojila | | Banke | Vrednostni papirji razen delnic | | | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet | Banke | Vrednostni papirji razen delnic | | | |

3C | Vrednostni papirji razen delnic - ostali svet | Banke | Euro | | 4.1 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje in posojila | | Banke | Vrednostni papirji razen delnic | | | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet | Banke | Vrednostni papirji razen delnic | Euro | | |

3C | Vrednostni papirji razen delnic - ostali svet | Banke | Valute ostalih držav EU skupaj | | 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | Banke | Vrednostni papirji razen delnic | Valute ostalih držav EU skupaj | | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet | Banke | Vrednostni papirji razen delnic | Valute ostalih držav EU skupaj | | |

3C | Vrednostni papirji razen delnic - ostali svet | Banke | DKK | | 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | Banke | Vrednostni papirji razen delnic | DKK | | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet | Banke | Vrednostni papirji razen delnic | DKK | | |

3C | Vrednostni papirji razen delnic - ostali svet | Banke | SEK | | 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | Banke | Vrednostni papirji razen delnic | SEK | | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet | Banke | Vrednostni papirji razen delnic | SEK | | |

3C | Vrednostni papirji razen delnic - ostali svet | Banke | GBP | | 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | Banke | Vrednostni papirji razen delnic | GBP | | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet | Banke | Vrednostni papirji razen delnic | GBP | | |

3C | Vrednostni papirji razen delnic - ostali svet | Banke | Druge valute skupaj | | 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | Banke | Vrednostni papirji razen delnic | Druge valute skupaj | | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet | Banke | Vrednostni papirji razen delnic | Druge valute skupaj | | |

3C | Vrednostni papirji razen delnic - ostali svet | Banke | USD | | 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | Banke | Vrednostni papirji razen delnic | USD | | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet | Banke | Vrednostni papirji razen delnic | USD | | |

3C | Vrednostni papirji razen delnic - ostali svet | Banke | JPY | | 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | Banke | Vrednostni papirji razen delnic | JPY | | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet | Banke | Vrednostni papirji razen delnic | JPY | | |

3C | Vrednostni papirji razen delnic - ostali svet | Banke | CHF | | 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | Banke | Vrednostni papirji razen delnic | CHF | | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet | Banke | Vrednostni papirji razen delnic | CHF | | |

3C | Vrednostni papirji razen delnic - ostali svet | Banke | Ostale valute skupaj | | 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | Banke | Vrednostni papirji razen delnic | Ostale valute skupaj | | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet | Banke | Vrednostni papirji razen delnic | Ostale valute skupaj | | |

3C | Vrednostni papirji razen delnic - ostali svet | Ne-banke | Vse valute skupaj | | 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | Ne-banke | Vrednostni papirji razen delnic | | | |

| 4.1 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje in posojila | | Ne-banke | Vrednostni papirji razen delnic | | | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet | Ne-banke | Vrednostni papirji razen delnic | | | |

3C | Vrednostni papirji razen delnic - ostali svet | Ne-banke | Euro | | 4.1 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v eurih - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje in posojila | | Ne-banke | Vrednostni papirji razen delnic | | | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet | Ne-banke | Vrednostni papirji razen delnic | Euro | | |

3C | Vrednostni papirji razen delnic - ostali svet | Ne-banke | Valute ostalih držav EU skupaj | | 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | Ne-banke | Vrednostni papirji razen delnic | Valute ostalih držav EU skupaj | | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet | Ne-banke | Vrednostni papirji razen delnic | Valute ostalih držav EU skupaj | | |

3C | Vrednostni papirji razen delnic - ostali svet | Ne-banke | DKK | | 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | Ne-banke | Vrednostni papirji razen delnic | DKK | | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet | Ne-banke | Vrednostni papirji razen delnic | DKK | | |

3C | Vrednostni papirji razen delnic - ostali svet | Ne-banke | SEK | | 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | Ne-banke | Vrednostni papirji razen delnic | SEK | | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet | Ne-banke | Vrednostni papirji razen delnic | SEK | | |

3C | Vrednostni papirji razen delnic - ostali svet | Ne-banke | GBP | | 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | Ne-banke | Vrednostni papirji razen delnic | GBP | | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet | Ne-banke | Vrednostni papirji razen delnic | GBP | | |

3C | Vrednostni papirji razen delnic - ostali svet | Ne-banke | Druge valute skupaj | | 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | Ne-banke | Vrednostni papirji razen delnic | Druge valute skupaj | | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet | Ne-banke | Vrednostni papirji razen delnic | Druge valute skupaj | | |

3C | Vrednostni papirji razen delnic - ostali svet | Ne-banke | USD | | 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | Ne-banke | Vrednostni papirji razen delnic | USD | | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet | Ne-banke | Vrednostni papirji razen delnic | USD | | |

3C | Vrednostni papirji razen delnic - ostali svet | Ne-banke | JPY | | 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | Ne-banke | Vrednostni papirji razen delnic | JPY | | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet | Ne-banke | Vrednostni papirji razen delnic | JPY | | |

3C | Vrednostni papirji razen delnic - ostali svet | Ne-banke | CHF | | 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | Ne-banke | Vrednostni papirji razen delnic | CHF | | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet | Ne-banke | Vrednostni papirji razen delnic | CHF | | |

3C | Vrednostni papirji razen delnic - ostali svet | Ne-banke | Ostale valute skupaj | | 2.2 | Terjatve do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti - stanja v bankah, investicije v vrednostne papirje, zunanji posojila in druga zunanja sredstva | | Ne-banke | Vrednostni papirji razen delnic | Ostale valute skupaj | | |

| 11 | Druga aktiva | Ostali svet | Ne-banke | Vrednostni papirji razen delnic | Ostale valute skupaj | | |

PRILOGA I

TABELA 1

(Stanje)

Podatke je treba zagotavljati mesečno

Številke v celicah se nanašajo na računovodske postavke, kot jih opredeljuje Smernica ECB/2002/10 z dne 5. decembra 2002 o pravnem okvirju za računovodska in finančna poročila v Evropskem sistemu centralnih bank.

+++++ TIFF +++++

Postavke bilance stanja | A.Domači | B.Druge države članice | C.Preostali svet(s) | D.Nerazporejeno(t) |

MFI | Ne-MFI | MFI | Ne-MFI |

(a) | od tega kreditne institucije obveznice OR, ECB in NCB (b) | Državni sektor | Drugi domači sektorji | (j) | od tega kreditne institucije obveznice OR, ECB in NCB (k) | Državni sektor | Drugi domači sektorji |

Centralna država (c) | Drugi državni sektorji (d) | Skupaj (e) | Drugi finančni posredniki + pomožne finančne dejavnosti (S.123 + S.124) (f) | Zavarovalnice in pokojninski skladi (S.125) (g) | Nefinančne družbe (S.11) (h) | Gospodinjstva + neprofitne ustanove, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14 + S.15) (i) | Centralna država (l) | Drugi državni sektorji (m) | Skupaj (n) | Drugi finančni posredniki + pomožne finančne dejavnosti (S.123 + S.124) (o) | Zavarovalnice in pokojninski skladi (S.125) (p) | Nefinančne družbe (S.11) (q) | Gospodinjstva + neprofitne ustanove, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14 + S.15) (r) |

PASIVA

8Denar v obtoku | | | | | | | | | | | | | | | 1 |

9Vloge | 2.1 | | 5.1 | | | | | | | 2.1 | | 5.1 | | | | | | | 6 |

2.2 | | 7 | | | | | | | 2.2 | | 7 | | | | | | | 8.1 |

2.3 | | 12 | | | | | | | 2.3 | | 12 | | | | | | | 8.2 | |

2.4 | | | | | | | | | 2.4 | | | | | | | | | 12 | |

2.5 | | | | | | | | | 2.5 | | | | | | | | | | |

3 | | | | | | | | | 3 | | | | | | | | | | |

5.2 | | | | | | | | | 5.2 | | | | | | | | | | |

7 | | | | | | | | | 7 | | | | | | | | | | |

10.1 | | | | | | | | | 10.1 | | | | | | | | | | |

10.2 | | | | | | | | | 10.2 | | | | | | | | | | |

10.4 | | | | | | | | | 10.4 | | | | | | | | | | |

12 | | | | | | | | | 12 | | | | | | | | | | |

do 1 leta | | | | | | | | | | | | | | | | | | | 6 | |

| | | | | | | | | | | | | | | | | | 8.1 | |

| | | | | | | | | | | | | | | | | | 8.2 | |

| | | | | | | | | | | | | | | | | | 12 | |

nad 1 letom | | | | | | | | | | | | | | | | | | | 6 | |

| | | | | | | | | | | | | | | | | | 8.1 | |

| | | | | | | | | | | | | | | | | | 8.2 | |

| | | | | | | | | | | | | | | | | | 12 | |

9eEuro | 2.1 | | | | | | | | | 2.1 | | | | | | | | | | |

2.2 | | | | | | | | | 2.2 | | | | | | | | | | |

2.3 | | | | | | | | | 2.3 | | | | | | | | | | |

2.4 | | | | | | | | | 2.4 | | | | | | | | | | |

2.5 | | | | | | | | | 2.5 | | | | | | | | | | |

3 | | | | | | | | | 3 | | | | | | | | | | |

5.2 | | | | | | | | | 5.2 | | | | | | | | | | |

10.1 | | | | | | | | | 10.1 | | | | | | | | | | |

10.2 | | | | | | | | | 10.2 | | | | | | | | | | |

10.4 | | | | | | | | | 10.4 | | | | | | | | | | |

12 | | | | | | | | | 12 | | | | | | | | | | |

9.1eČez noč | | | | 5.1 | 5.2 | 5.2 | 5.2 | 5.2 | 5.2 | | | | 5.1 | 5.2 | 5.2 | 5.2 | 5.2 | 5.2 | | |

| | | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | | | | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | | |

9.2eZ dogovorjenim rokom zapadlosti | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |

do 1 leta | | | | 5.1 | 5.2 | 5.2 | 5.2 | 5.2 | 5.2 | | | | 5.1 | 5.2 | 5.2 | 5.2 | 5.2 | 5.2 | | |

| | | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | | | | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | | |

nad 1 do 2 let | | | | 5.1 | 5.2 | 5.2 | 5.2 | 5.2 | 5.2 | | | | 5.1 | 5.2 | 5.2 | 5.2 | 5.2 | 5.2 | | |

| | | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | | | | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | | |

nad 2 letoma | | | | 5.1 | 5.2 | 5.2 | 5.2 | 5.2 | 5.2 | | | | 5.1 | 5.2 | 5.2 | 5.2 | 5.2 | 5.2 | | |

| | | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | | | | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | | |

9.3eNa odpoklic po | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |

do 3 mesecev | | | | n.p. | n.p. | n.p. | n.p. | n.p. | n.p. | | | | n.p. | n.p. | n.p. | n.p. | n.p. | n.p. | | |

nad 3 meseci | | | | n.p. | n.p. | n.p. | n.p. | n.p. | n.p. | | | | n.p. | n.p. | n.p. | n.p. | n.p. | n.p. | | |

od tega nad 2 letoma | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |

9.4eReodkup | | | | 5.1 | 5.2 | 5.2 | 5.2 | 5.2 | 5.2 | | | | 5.1 | 5.2 | 5.2 | 5.2 | 5.2 | 5.2 | | |

| | | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | | | | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | | |

9xTuje valute | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |

9.1xČez noč | | | | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | | | | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | | |

| | | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | | | | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | | |

9.2xZ dogovorjenim rokom zapadlosti | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |

do 1 leta | | | | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | | | | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | | |

| | | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | | | | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | | |

nad 1 do 2 let | | | | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | | | | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | | |

| | | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | | | | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | | |

nad 2 letoma | | | | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | | | | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | | |

| | | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | | | | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | | |

9.3xNa odpoklic po | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |

do 3 mesecev | | | | n.p. | n.p. | n.p. | n.p. | n.p. | n.p. | | | | n.p. | n.p. | n.p. | n.p. | n.p. | n.p. | | |

nad 3 meseci | | | | n.p. | n.p. | n.p. | n.p. | n.p. | n.p. | | | | n.p. | n.p. | n.p. | n.p. | n.p. | n.p. | | |

od tega nad 2 letoma | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |

9.4xReodkup | | | | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | | | | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | | |

| | | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | | | | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | | |

10Delnice/točkeSDT | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | n.p. |

11Izdani vrednostni papirji | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |

11eEuro | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |

do 1 leta | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | 4 |

nad 1 do 2 let | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | n.p. |

nad 2 leti | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | n.p. |

11xTuje valute | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |

do 1 leta | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | n.p. |

nad 1 do 2 let | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | n.p. |

nad 2 letoma | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | n.p. |

12Kapital in rezerve | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | (11) |

| | | | | | | | | | | | | | | | | | | 12 |

| | | | | | | | | | | | | | | | | | | 13 |

| | | | | | | | | | | | | | | | | | | 14 |

| | | | | | | | | | | | | | | | | | | 15 |

13Ostala pasiva | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | 10.3 |

| | | | | | | | | | | | | | | | | | | 12 |

| | | | | | | | | | | | | | | | | | | 13 |

CB3Protipostavka SDR | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | 9 |

Številke v celicah se nanašajo na računovodske postavke, kot jih opredeljuje Smernica ECB/2002/10 z dne 5. decembra 2002 o pravnem okvirju za računovodska in finančna poročila v Evropskem sistemu centralnih bank.

+++++ TIFF +++++

Postavke bilance stanja | A.Domači | B.Druge države članice | C.Preostali svet(s) | D.Nerazporejeno(t) |

MFI (a) | Ne-MFI | MFI (j) | Ne-MFI |

Državni sektor (b) | Drugi domači sektorji | Državni sektor (k) | Drugi domači sektorji |

Skupaj (c) | Drugi finančni posredniki + pomožne finančne dejavnosti (S.123 + S.124) (d) | Zavarovalnice in pokojninski skladi (S.125) (e) | Nefinančne družbe (S.11) (f) | Gospodinjstva + neprofitne ustanove, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14 + S.15) | Skupaj (l) | Drugi finančni posredniki + pomožne finančne dejavnosti (S.123 + S.124) (m) | Zavarovalnice in pokojninski skladi (S.125) (n) | Nefinančne družbe (S.11) (o) | Gospodinjstva + neprofitne ustanove, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14 + S.15) |

Potrošniška posojila (g) | Posojila za nakup nepremičnin (h) | Drugo (ostanek) (i) | Potrošniški posojila (p) | Posojila za nakup nepremičnin (q) | Drugo (ostanek) (r) |

AKTIVA

1Gotovina | | | | | | | 2.2 |

| | | | | | | | | | | | | | 11 |

1eod tega euri | | | | | | | | | | | | | | | | | 11 |

2Posojila | 3 | 3 | 3 | | | | | | | 3 | 3 | 3 | | | | | | | 2.1 |

5.1 | 8 | 11 | | | | | | | 5.1 | 8 | 11 | | | | | | | 2.2 | |

5.2 | 11 | | | | | | | | 5.2 | 11 | | | | | | | | 4.1 | |

5.3 | | | | | | | | | 5.3 | | | | | | | | | 4.2 | |

5.4 | | | | | | | | | 5.4 | | | | | | | | | 11 | |

5.5 | | | | | | | | | 5.5 | | | | | | | | | | |

5.6 | | | | | | | | | 5.6 | | | | | | | | | | |

6 | | | | | | | | | 6 | | | | | | | | | | |

9.2 | | | | | | | | | 9.2 | | | | | | | | | | |

9.3 | | | | | | | | | 9.3 | | | | | | | | | | |

9.5 | | | | | | | | | 9.5 | | | | | | | | | | |

11 | | | | | | | | | 11 | | | | | | | | | | |

do 1 leta | | | | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | | | | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 2.1 | |

| | | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | | | | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 2.2 | |

| | | | | | | | | | | | | | | | | | 4.1 | |

| | | | | | | | | | | | | | | | | | 4.2 | |

| | | | | | | | | | | | | | | | | | 11 | |

nad 1 in do 5 let | | | | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | | | | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 2.2 | |

| | | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | | | | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 4.1 | |

nad 5 let | | | | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | | | | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 11 | |

| | | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | | | | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | | |

2eod tega euri | | 8 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | | 8 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | | |

| 11 | | | | | | | | | 11 | | | | | | | | | |

3Vrednostni papirji razen delnic | | | | | | | | | | | | | | | | | | | 2.2 | |

| | | | | | | | | | | | | | | | | | 4.1 | |

| | | | | | | | | | | | | | | | | | 11 | |

3eEuro | | 7 | 7 | | | | | | | | 7 | 7 | | | | | | | | |

| 8 | 11 | | | | | | | | 8 | 11 | | | | | | | | |

| 11 | | | | | | | | | 11 | | | | | | | | | |

do 1 leta | 6 | | | | | | | | | 6 | | | | | | | | | | |

7 | | | | | | | | | 7 | | | | | | | | | | |

11 | | | | | | | | | 11 | | | | | | | | | | |

nad 1 do 2 let | 6 | | | | | | | | | 6 | | | | | | | | | | |

7 | | | | | | | | | 7 | | | | | | | | | | |

11 | | | | | | | | | 11 | | | | | | | | | | |

nad 2 letoma | 6 | | | | | | | | | 6 | | | | | | | | | | |

7 | | | | | | | | | 7 | | | | | | | | | | |

11 | | | | | | | | | 11 | | | | | | | | | | |

3xTuje valute | ni celice | 3 | 3 | | | | | | | | 3 | 3 | | | | | | | | |

| 11 | 11 | | | | | | | | 11 | 11 | | | | | | | | |

do 1 leta | 3 | | | | | | | | | 3 | | | | | | | | | | |

11 | | | | | | | | | 11 | | | | | | | | | | |

nad 1 do 2 let | 3 | | | | | | | | | 3 | | | | | | | | | | |

11 | | | | | | | | | 11 | | | | | | | | | | |

nad 2 leti | 3 | | | | | | | | | 3 | | | | | | | | | | |

11 | | | | | | | | | 11 | | | | | | | | | | |

4Delnice/točke SDT | 11 | | | | | | | | | 11 | | | | | | | | | 11 | |

5Delnice in drug lastniški kapital | 6 | | 11 | | | | | | | 6 | | 11 | | | | | | | 11 | |

9.1 | | | | | | | | | 9.1 | | | | | | | | | | |

11 | | | | | | | | | 11 | | | | | | | | | | |

6Opredmetena osnovna sredstva | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | 11 |

7Ostala sredstva | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | 9.4 |

| | | | | | | | | | | | | | | | | | | 10 |

| | | | | | | | | | | | | | | | | | | | 11 |

CB1Zlato (samo monetarno zlato) | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | 1 |

CB2Terjatve do MDS - pravice črpanja, SDR, druge terjatve | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | 2.1 |

TABELA 2

Razčlenitev po sektorjih

Podatke je potrebno zagotavljati četrtletno

Številke v celicah se nanašajo na računovodske postavke, kot jih opredeljuje Smernica ECB/2002/10 z dne 5. decembra 2002 o pravnem okvirju za računovodska in finančna poročila v Evropskem sistemu centralnih bank.

+++++ TIFF +++++

Postavke bilance stanja | A.Domači | B.Druge države članice | C.Ostali svet |

Ne-MFI | Ne-MFI | Skupaj |

Državni sektor (S.13) | Drugi domači sektorji | Državni sektor (S.13) | Drugi domači sektorji | (w) | Banke (x) | Ne-banke |

Skupaj (a) | Centralna država (S.1311) (b) | Ostali državni sektorji | Skupaj (g) | Drugi finančni posredniki + pomožne finančne dejavnosti (S.123 + S.124) (h) | Zavarovalnice in pokojninski skladi (S.125) (i) | Nefinančne družbe (S.11) (j) | Gospodinjstva + neprofitne ustanove, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14 + S.15) (k) | Skupaj (l) | Centralna država (S.1311) (m) | Ostali državni sektorji | Skupaj (r) | Drugi finančni posredniki + pomožne finančne dejavnosti (S.123 + S.124) (s) | Zavarovalnice in pokojninski skladi (S.125) (t) | Nefinančne družbe (S.11) (u) | Gospodinjstva + neprofitne ustanove, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14 + S.15) (v) | Državni sektor (y) | Drugi domači sektorji (z) |

Skupaj (c) | Vladni sektor (S.1312) (d) | Lokalne oblasti (S.1313) (e) | Skladi socialnega zavarovanja (S.1314) (f) | Skupaj (n) | Vladni sektor (S.1312) (o) | Lokalne oblasti (S.1313) (p) | Skladi socialnega zavarovanja (S.1314) (q) |

PASIVA

8.Denar v obtoku | | | | | | | | |

9.Vloge | | M | | | | | | | | | | | M | | | | | | | | | | M | 6 | 6 | 6 |

| | | | | | | | | | | | | | | | | | | | 8.1 | 8.1 | 8.1 |

| | | | | | | | | | | | | | | | | | | | 8.2 | 12 | 12 |

| | | | | | | | | | | | | | | | | | | | 12 |

9.1Čez noč | | | M | 5.1 | 5.1 | 5.1 | M | M | M | M | M | | | M | 5.1 | 5.1 | 5.1 | M | M | M | M | M | | | | |

| | 7 | 7 | 7 | | | 7 | 7 | 7 | | | | |

| | 12 | 12 | 12 | | | 12 | 12 | 12 | | | | |

9.2Z dogovorjenim rokom zapadlosti | | | M | 5.1 | 5.1 | 5.1 | M | M | M | M | M | | | M | 5.1 | 5.1 | 5.1 | M | M | M | M | M | | | | |

| | 7 | 7 | 7 | | | 7 | 7 | 7 | | | | |

| | 12 | 12 | 12 | | | 12 | 12 | 12 | | | | |

9.3Na odpoklic | | | M | n.p. | n.p. | n.p. | M | M | M | M | M | | | M | n.p. | n.p. | n.p. | M | M | M | M | M | | | | |

9.4Reodkup | | | M | 5.1 | 5.1 | 5.1 | M | M | M | M | M | | | M | 5.1 | 5.1 | 5.1 | M | M | M | M | M | | | | |

| | 7 | 7 | 7 | | | 7 | 7 | 7 | | | | |

| | 12 | 12 | 12 | | | 12 | 12 | 12 | | | | |

10.Delnice/točke SDT | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |

11.Izdani vrednostni papirji | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |

12.kapital in rezerve | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |

13.Ostala pasiva | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |

AKTIVA

1.Gotovina | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |

2.Posojila | M | 3 | | | | | M | | | | | M | 3 | | | | | M | | | | | M | 2.2 | 2.1 | 2.2 |

8 | | | | | | | | | 8 | | | | | | | | | 4.1 | 2.2 | 4.1 |

11 | | | | | | | | | 11 | | | | | | | | | 4.2 | 4.1 | 11 |

| | | | | | | | | | | | | | | | 11 | 11 |

do 1 leta | | | | 3 | 3 | 3 | | M | M | M | M | | | | 3 | 3 | 3 | | M | M | M | M | | | | |

| | | 8 | 8 | 8 | | | | | 8 | 8 | 8 | | | | | |

| | | 11 | 11 | 11 | | | | | 11 | 11 | 11 | | | | | |

nad 1 in do 5 let | | | | 3 | 3 | 3 | | M | M | M | M | | | | 3 | 3 | 3 | | M | M | M | M | | | | |

| | | 8 | 8 | 8 | | | | | 8 | 8 | 8 | | | | | |

| | | 11 | 11 | 11 | | | | | 11 | 11 | 11 | | | | | |

nad 5 let | | | | 3 | 3 | 3 | | M | M | M | M | | | | 3 | 3 | 3 | | M | M | M | M | | | | |

| | | 8 | 8 | 8 | | | | | 8 | 8 | 8 | | | | | |

| | | 11 | 11 | 11 | | | | | 11 | 11 | 11 | | | | | |

3.Vrednostni papirji razen delnic | M | 3 | | | | | M | | | | | M | 3 | | | | | M | | | | | M | 2.2 | 2.2 | 2.2 |

7 | | | | | | | | | 7 | | | | | | | | | 4.1 | 4.1 | 4.1 |

8 | | | | | | | | | 8 | | | | | | | | | 11 | 11 | 11 |

11 | | | | | | | | | 11 | | | | | | | | |

do 1 leta | | | | 3 | 3 | 3 | | 3 | 3 | 3 | n.p. | | | | 3 | 3 | 3 | | 3 | 3 | 3 | n.p. | | | | |

| | | 7 | 7 | 7 | | 7 | 7 | 7 | | | | 7 | 7 | 7 | | 7 | 7 | 7 | | | | |

| | | 8 | 8 | 8 | | 11 | 11 | 11 | | | | 8 | 8 | 8 | | 11 | 11 | 11 | | | | |

| | | 11 | 11 | 11 | | | | | 11 | 11 | 11 | | | | | |

nad 1 letom | | | | 3 | 3 | 3 | | 3 | 3 | 3 | n.p. | | | | 3 | 3 | 3 | | 3 | 3 | 3 | n.p. | | | | |

| | | 7 | 7 | 7 | | 7 | 7 | 7 | | | | 7 | 7 | 7 | | 7 | 7 | 7 | | | | |

| | | 8 | 8 | 8 | | 11 | 11 | 11 | | | | 8 | 8 | 8 | | 11 | 11 | 11 | | | | |

| | | 11 | 11 | 11 | | | | | 11 | 11 | 11 | | | | | |

4.Delnice/točke SDT | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |

5.Delnice in drug lastniški kapital | | | | | | | M | 11 | 11 | 11 | | | | | | | | M | 11 | 11 | 11 | | M | | | |

6.Opredmetena osnovna sredstva | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |

7.Ostala sredstva | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |

TABELA 3

Razčlenitev po državah

Podatke je potrebno zagotavljati četrtletno

Številke v celicah se nanašajo na racunovodske postavke, kot jih opredeljuje Smernica ECB/2002/10 z dne 5. decembra 2002 o pravnem okvirju za racunovodska in financna porocila v Evropskem sistemu centralnih bank.

+++++ TIFF +++++

Postavke bilance stanja | B.Ostale države članice (t.j. razen domačih sektorjev) + del C. Preostali svet (države članice) | Del C. Preostali svet (razen držav članic) |

BE | DK | DE | GR | ES | FR | IE | IT | LU | NL | AT | PT | FI | SE | GB | Skupaj |

PASIVA

8.Denar v obtoku | | | | | | | | | | | | | | | | |

9.Vloge | | | | | | | | | | | | | | | | |

a.s strani MFI | 2.1 | 6 | 2.1 | 2.1 | 2.1 | 2.1 | 2.1 | 2.1 | 2.1 | 2.1 | 2.1 | 2.1 | 2.1 | 6 | 6 | 6 |

2.2 | 8.1 | 2.2 | 2.2 | 2.2 | 2.2 | 2.2 | 2.2 | 2.2 | 2.2 | 2.2 | 2.2 | 2.2 | 8.1 | 8.1 | 8.1 |

2.3 | 8.2 | 2.3 | 2.3 | 2.3 | 2.3 | 2.3 | 2.3 | 2.3 | 2.3 | 2.3 | 2.3 | 2.3 | 8.2 | 8.2 | 8.2 |

2.4 | 12 | 2.4 | 2.4 | 2.4 | 2.4 | 2.4 | 2.4 | 2.4 | 2.4 | 2.4 | 2.4 | 2.4 | 12 | 12 | |

2.5 | | 2.5 | 2.5 | 2.5 | 2.5 | 2.5 | 2.5 | 2.5 | 2.5 | 2.5 | 2.5 | 2.5 | | | |

3 | | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | | | |

7 | | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | | | |

10.1 | | 10.1 | 10.1 | 10.1 | 10.1 | 10.1 | 10.1 | 10.1 | 10.1 | 10.1 | 10.1 | 10.1 | | | |

10.4 | | 10.2 | 10.4 | 10.4 | 10.4 | 10.4 | 10.4 | 10.4 | 10.4 | 10.4 | 10.4 | 10.4 | | | |

12 | | 10.4 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | | | |

| | 12 | | | | | | | | | | | | | |

b.s strani ne-MFI | 5.1 | 6 | 5.1 | 5.1 | 5.1 | 5.1 | 5.1 | 5.1 | 5.1 | 5.1 | 5.1 | 5.1 | 5.1 | 6 | 6 | 6 |

5.2 | 8.1 | 5.2 | 5.2 | 5.2 | 5.2 | 5.2 | 5.2 | 5.2 | 5.2 | 5.2 | 5.2 | 5.2 | 8.1 | 8.1 | 8.1 |

7 | 12 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 12 | 12 | 12 |

12 | | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | | | |

10.Delnice/točke SDT | | | | | | | | | | | | | | | | |

11.Izdani vrednostni papirji | | | | | | | | | | | | | | | | |

12.Kapital in rezerve | | | | | | | | | | | | | | | | |

13.Ostala pasiva | | | | | | | | | | | | | | | | |

AKTIVA

1.Gotovina | | | | | | | | | | | | | | | | |

2.Posojila | | | | | | | | | | | | | | | | |

a.MFI-jem | 3 | 2.2 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 2.2 | 2.2 | 2.2 |

5.1 | 4.1 | 5.1 | 5.1 | 5.1 | 5.1 | 5.1 | 5.1 | 5.1 | 5.1 | 5.1 | 5.1 | 5.1 | 4.1 | 4.1 | 4.1 |

5.2 | 4.2 | 5.2 | 5.2 | 5.2 | 5.2 | 5.2 | 5.2 | 5.2 | 5.2 | 5.2 | 5.2 | 5.2 | 4.2 | 4.2 | 11 |

5.3 | 11 | 5.3 | 5.3 | 5.3 | 5.3 | 5.3 | 5.3 | 5.3 | 5.3 | 5.3 | 5.3 | 5.3 | 11 | 11 | |

5.4 | | 5.4 | 5.4 | 5.4 | 5.4 | 5.4 | 5.4 | 5.4 | 5.4 | 5.4 | 5.4 | 5.4 | | | |

5.5 | | 5.5 | 5.5 | 5.5 | 5.5 | 5.5 | 5.5 | 5.5 | 5.5 | 5.5 | 5.5 | 5.5 | | | |

5.6 | | 5.6 | 5.6 | 5.6 | 5.6 | 5.6 | 5.6 | 5.6 | 5.6 | 5.6 | 5.6 | 5.6 | | | |

6 | | 6 | 6 | 6 | 6 | 6 | 6 | 6 | 6 | 6 | 6 | 6 | | | |

9.3 | | 9.2 | 9.3 | 9.3 | 9.3 | 9.3 | 9.3 | 9.3 | 9.3 | 9.3 | 9.3 | 9.3 | | | |

9.5 | | 9.3 | 9.5 | 9.5 | 9.5 | 9.5 | 9.5 | 9.5 | 9.5 | 9.5 | 9.5 | 9.5 | | | |

11 | | 9.5 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | | | |

| | | 11 | | | | | | | | | | | | | |

b.ne-MFI-jem | 3 | 2.2 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 2.2 | 2.2 | 2.1 |

8 | 4.1 | 8 | 8 | 8 | 8 | 8 | 8 | 8 | 8 | 8 | 8 | 8 | 4.1 | 4.1 | 2.2 |

11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 4.1 |

| | | | | | | | | | | | | | | 11 |

3.Vrednostni papirji razen delnic | | | | | | | | | | | | | | | | |

a.izdani s strani MFI | 3 | 2.2 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 2.2 | 2.2 | 2.2 |

6 | 4.1 | 6 | 6 | 6 | 6 | 6 | 6 | 6 | 6 | 6 | 6 | 6 | 4.1 | 4.1 | 4.1 |

7 | 11 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 11 | 11 | 11 |

11 | | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | | | |

do 1 leta | 3 | 2.2 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 2.2 | 2.2 | |

6 | 4.1 | 6 | 6 | 6 | 6 | 6 | 6 | 6 | 6 | 6 | 6 | 6 | 4.1 | 4.1 | |

7 | 11 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 11 | 11 | |

11 | | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | | | |

nad 1 do 2 let | 3 | 2.2 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 2.2 | 2.2 | |

6 | 4.1 | 6 | 6 | 6 | 6 | 6 | 6 | 6 | 6 | 6 | 6 | 6 | 4.1 | 4.1 | |

7 | 11 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 11 | 11 | |

11 | | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | | | |

nad 2 letoma | 3 | 2.2 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 2.2 | 2.2 | |

6 | 4.1 | 6 | 6 | 6 | 6 | 6 | 6 | 6 | 6 | 6 | 6 | 6 | 4.1 | 4.1 | |

7 | 11 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 11 | 11 | |

11 | | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | | | |

b.izdani s strni ne-MFI | 3 | 2.2 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 2.2 | 2.2 | 2.2 |

7 | 4.1 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 4.1 | 4.1 | 4.1 |

8 | 11 | 8 | 8 | 8 | 8 | 8 | 8 | 8 | 8 | 8 | 8 | 8 | 11 | 11 | 11 |

11 | | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | | | |

4.Delnice/točkeSDT | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 |

5.Delnice in drug lastniški kapital | 6 | 11 | 6 | 6 | 6 | 6 | 6 | 6 | 6 | 6 | 6 | 6 | 6 | 11 | 11 | 11 |

11 | | 9.1 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | | | |

| | 11 | | | | | | | | | | | | | |

6.Opredmetena osnovna sredstva | | | | | | | | | | | | | | | | |

7.Ostala sredsrva | | | | | | | | | | | | | | | | |

TABELA 4

Razčlenitev po valutah

Podatke je potrebno zagotavljati četrtletno

Številke v celicah se nanašajo na računovodske postavke, kot jih opredeljuje Smernica ECB/2002/10 z dne 5. decembra 2002 o pravnem okvirju za računovodska in finančna poročila v Evropskem sistemu centralnih bank.

+++++ TIFF +++++

Postavke bilance stanja | Vse valute skupaj | Euro | Valute ostalih držav članic | Druge valute |

Skupaj | DKK | SEK | GBP | Skupaj | USD | JPY | CHF | Ostale valute skupaj |

PASIVA

9.Vloge | | | | | | | | | |

A.Domači | | | | | | | | | | | |

a.MFI-jem | M | M | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 |

12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 |

b.ne-MFI-jem | M | 5.1 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 |

12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 |

B.Druge države članice | | | | | | | | | | | |

a.MFI-jem | M | M | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 |

12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 |

b.ne-MFI-jem | M | 5.1 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 |

12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 |

C.Preostali svet | | | | | | | | | | | |

i.do 1 leta | M | 6 | 8.1 | 8.1 | 8.1 | 8.1 | 8.1 | 8.1 | 8.1 | 8.1 | 8.1 |

12 | 8.2 | 8.2 | 8.2 | 8.2 | 8.2 | 8.2 | 8.2 | 8.2 | 8.2 |

12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 |

ii.Nad 1 leto | M | 6 | 8.1 | 8.1 | 8.1 | 8.1 | 8.1 | 8.1 | 8.1 | 8.1 | 8.1 |

12 | 8.2 | 8.2 | 8.2 | 8.2 | 8.2 | 8.2 | 8.2 | 8.2 | 8.2 |

12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 |

a.bankam | 6 | 6 | 8.1 | 8.1 | 8.1 | 8.1 | 8.1 | 8.1 | 8.1 | 8.1 | 8.1 |

8.1 | 12 | 8.2 | 8.2 | 8.2 | 8.2 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 |

8.2 | 12 | 12 | 12 | 12 |

12 |

b.ne-bankam | 6 | 6 | 8.1 | 8.1 | 8.1 | 8.1 | 8.1 | 8.1 | 8.1 | 8.1 | 8.1 |

8.1 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 |

12 |

10.Delnice/točke SDT | M | | | | | | | | | | |

11.Izdani vrednostni papirji | M | M | n.p. | n.p. | n.p. | n.p. | n.p. | n.p. | n.p. | n.p. | n.p. |

12. + 13.Ostala pasiva | M | | | | | | | | | | |

AKTIVA

2.Posojila | | | | | | | | | | | |

A.Domači | | | | | | | | | | | |

a.MFI-jem | M | | | | | | | | | | |

b.ne-MFI-jem | M | M | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 |

11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 |

B.Druge države članice | | | | | | | | | | | |

a.MFI-jem | M | | | | | | | | | | |

b.ne-MFI-jem | M | M | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 |

11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 |

C.Preostali svet | | | | | | | | | | | |

i.do 1 leta | M | 4.1 | 2.1 | 2.1 | 2.1 | 2.1 | 2.1 | 2.1 | 2.1 | 2.1 | 2.1 |

4.2 | 2.2 | 2.2 | 2.2 | 2.2 | 2.2 | 2.2 | 2.2 | 2.2 | 2.2 |

11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 |

ii.Nad 1 leto | M | 4.1 | 2.2 | 2.2 | 2.2 | 2.2 | 2.2 | 2.2 | 2.2 | 2.2 | 2.2 |

11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 |

a.bankam | 2.2 | 4.1 | 2.2 | 2.2 | 2.2 | 2.2 | 2.2 | 2.2 | 2.2 | 2.2 | 2.2 |

4.1 | 4.2 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 |

4.2 | 11 |

11 |

b.ne-bankam | 2.1 | 4.1 | 2.1 | 2.1 | 2.1 | 2.1 | 2.1 | 2.1 | 2.1 | 2.1 | 2.1 |

2.2 | 11 | 2.2 | 2.2 | 2.2 | 2.2 | 2.2 | 2.2 | 2.2 | 2.2 | 2.2 |

4.1 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 |

11 |

3.Vrednostni papirji razen delnic | | | | | | | | | | | |

A.Domači | | | | | | | | | | | |

a.izdani s strani MFI | M | M | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 |

11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 |

b.izdani s strani ne-MFI | M | M | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 |

11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 |

B.Druge države članice | | | | | | | | | | | |

a.izdani s strani MFI | M | M | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 |

11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 |

b.izdani s strani ne-MFI | M | M | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 |

11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 |

C.ostali svet | | | | | | | | | | | |

a.izdnai s strani bank | 2.2 | 4.1 | 2.2 | 2.2 | 2.2 | 2.2 | 2.2 | 2.2 | 2.2 | 2.2 | 2.2 |

4.1 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 |

11 |

b.izdani s strani ne-bankissued by non-banks | 2.2 | 4.1 | 2.2 | 2.2 | 2.2 | 2.2 | 2.2 | 2.2 | 2.2 | 2.2 | 2.2 |

4.1 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 |

11 |

4.Delnice/točke SDT | | | | | | | | | | | |

A.Domači | M | | | | | | | | | | |

B.Druge države članice | M | | | | | | | | | | |

C.Ostali svet | M | | | | | | | | | | |

5. + 6. + 7.Ostala sredstva | M | | | | | | | | | | |

[1] UL L 333, 17.12.2001, str. 1.

[2] UL L 330, 6.12.2002, str. 29.

[3] UL L 58, 3.3.2003, str. 1.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

PRIMERJAVA MED RAČUNOVODSKIMI IN STATISTIČNIMI PODATKI NA PODROČJU BILANC STANJA EUROSISTEMA

POSTOPEK PREVERJANJA RAČUNOVODSKIH IN STATISTIČNIH PODATKOV - PRIROČNIK ZA PRIPRAVLJALCE

1. Priloga opisuje postopek, ki mu morajo slediti pripravljavci bilanc stanja Evropske centralne banke (ECB)/nacionalnih centralnih bank (NCB), da bi spremljali skladnost med agregiranimi bilancami stanja Eurosistema ob koncu meseca za statistične namene in tedenskimi finančnimi poročili (TFP) Eurosistema. Primerjava je narejena med dvema tabelama Mesečnega biltena ECB: Tabelo 1.1, ki vsebuje računovodske podatke ("Konsolidirani finančni izkazi Eurosistema") in Tabelo 2.1, ki vsebuje statistične podatke ("Agregirane bilance stanja Eurosistema").

2. Pripravljen je seznam točk kontrole, v katerih se preverja doslednost (glej Dodatek 1). Če obstajajo razlike med posameznimi pari podatkov, morajo le te biti pojasnjene. Dodatek 2 podaja pojasnila glede točk preverjanja. Statistični agregati iz Tabele 2.1, ki služijo za primerjavo, so podani v Dodatku 3, ki določa povezavo med agregiranimi podatki in podatki osnovnih bilanc stanja [1]. Glede opisa računovodskih podatkov, določa Smernica ECB/2002/10 z dne 5. decembra 2002 o pravnem okvirju za računovodska in finančna poročila v Evropskem sistemu centralnih bank, popolne osnovne informacije o strukturi, uporabljenih računovodskih merilih in vsebini TFP.

3. Od pripravljavcev se zahteva, da te kontrole izvajajo mesečno, da bi se zagotovila skladnost med osnovnimi bilancami NCB, za vsako državo posebej, in bilanco stanja ECB. Razume se, da je mogoče doseči natančno ujemanje med naboroma podatkov le, če je datum zaključka TFP enak referenčnemu datumu za statistično poročilo (t.j. konec meseca). V ostalih poročevalnih obdobjih kontrole zagotavljajo tesno a ne popolno ujemanje med računovodskimi in statističnimi podatki. V poročevalnih obdobjih, kjer se datumi ne ujemajo, lahko NCB primerjajo statistične podatke s podatki "dnevne bilance stanja", sestavljene na zadnji delovni dan meseca.

4. Od pripravljavcev se zahteva, da uradno obveščajo ECB (Oddelek za denarno in bančno statistiko (MBSD)) o izidih teh kontrol. Uradno obvestilo mora biti posredovano pred ali skupaj s statističnimi podatki, to je do petnajst delovnih dni po referenčnem datumu. Če kontrole ugotovijo odstopanja, so pripravljavci dolžni posredovati MBSD pojasnilo, ki mora vsebovati najmanj opis vpletenih kontrol, naravo odstopanja, morebiten vpliv na predhodno časovno vrsto podatkov in pričakovan trend odstopanj, kakršen se bo pojavil v prihodnjih poročilih.

5. Da bi se kar se da zmanjšalo breme NCB, se priporoča, da se popolno in podrobno pojasnilo običajno pripravi le enkrat letno. V vmesnih mesecih se od NCB zahteva le, da pripravijo poenostavljeno pojasnilo, v katerem preprosto opozorijo na strukturne razlike med TFP in statističnim poročilom. Načelno naj bodo pojasnila pripravljena v skladu s priloženo predlogo. Prva predloga (Dodatek 4) prikazuje v celoti rezultate kontrol skladnosti. Druga predloga (Dodatek 5) prikazuje poenostavljene rezultate kontrol.

6. Pomembno je, da vse NCB (ter Direktorat ECB za interne finance) pošljejo popolna pojasnila ob istem času v letu. To bo omogočilo MBSD pripraviti enkrat letno podrobno poročilo, ki opisuje vsa ugotovljena odstopanja. Za leto 2003, sledeči časovni razpored določa, katera predloga se priporočajo in do kdaj naj bo uporabljena. Še posebej se priporoča, da naj bo naslednje izčrpno pojasnilo poslano decembra 2003, nanašajoč se na podatke iz konca novembra 2003.

Obdobje poročanja | Zadnje TFP za mesec | Datum TFP in statističnega poročila se ujemata | Vrsta pojasnila |

Januar 2003 | 31-jan-2003 | Da | Poenostavljeno |

Februar 2003 | 28-feb-2003 | Da | Poenostavljeno |

Marec 2003 | 28-mar-2003 | Ne | Poenostavljeno |

April 2003 | 25-apr-2003 | Ne | Poenostavljeno |

Maj 2003 | 30-maj-2003 | Da | Poenostavljeno |

Junij 2003 | 27-jun-2003 | Ne | Poenostavljeno |

Julij 2003 | 25-jul-2003 | Ne | Poenostavljeno |

Avgust 2003 | 29-avg-2003 | Da | Poenostavljeno |

September 2003 | 26-sep-2003 | Ne | Poenostavljeno |

Oktober 2003 | 31-okt-2003 | Da | Poenostavljeno |

November 2003 | 28-nov-2003 | Da | Izčrpno |

December 2003 | 26-dec-2003 | Ne | Poenostavljeno |

[1] Celoten opis osnovnih bilanc stanja lahko najdemo v Uredbi ECB/2001/13 z dne 22. novembra 2001 o konsolidirani bilanci stanja sektorja monetarnih finančnih institucij, Priloga I, Del III, UL L 333, 17.12.2001, spremenjen in dopolnjen z Uredbo ECB/2002/8, UL L 330, 6.12.2002, str. 29.

--------------------------------------------------

Priloga III

KOLEDAR ZA POSREDOVANJE STATISTIČNIH PODATKOV POSTAVK BILANC STANJA

Za referenčno obdobje januar 2003-december 2003

Mesečno in četrtletno poročanje statističnih podatkov postavk bilanc stanja

Označuje "se ne uporablja".

Mesečno poročanje | Četrtletno poročanje |

Referenčno obdobje | Čas posredovanja | Referenčno obdobje | Čas posredovanja |

Dan v tednu | Datum | Dan v tednu | Datum |

jan-2003 | Petek | 21-feb-2003 | - | - | - |

feb-2003 | Ponedeljek | 24-mar-2003 | - | - | - |

mar-2003 | Sreda | 23-apr-2003 | mar-2003 | Torek | 13-maj-2003 |

apr-2003 | Četrtek | 22-maj-2003 | - | - | - |

maj-2003 | Torek | 24-jun-2003 | - | - | - |

jun-2003 | Torek | 22-jul-2003 | jun-2003 | Petek | 08-avg-2003 |

jul-2003 | Petek | 22-avg-2003 | - | - | - |

avg-2003 | Petek | 19-sep-2003 | - | - | - |

sep-2003 | Sreda | 22-okt-2003 | sep-2003 | Ponedeljek | 10-nov-2003 |

okt-2003 | Petek | 21-nov-2003 | - | - | - |

nov-2003 | Petek | 19-dec-2003 | - | - | - |

dec-2003 | Petek | 23-jan-2004 | dec-2003 | Torek | 10-feb-2004 |

Referenčno obdobje | Čas posredovanja |

Dan v tednu | Datum |

jan-2003 | Sreda | 26-feb-2003 |

feb-2003 | Četrtek | 27-mar-2003 |

mar-2003 | Ponedeljek | 28-apr-2003 |

apr-2003 | Torek | 27-maj-2003 |

maj-2003 | Petek | 27-jun-2003 |

jun-2003 | Petek | 25-jul-2003 |

jul-2003 | Sreda | 27-avg-2003 |

avg-2003 | Sreda | 24-sep-2003 |

sep-2003 | Ponedeljek | 27-okt-2003 |

okt-2003 | Četrtek | 26-nov-2003 |

nov-2003 | Sreda | 24-dec-2003 |

dec-2003 | Sreda | 28-jan-2004 |

Referenčno obdobje | Čas posredovanja | Prehodne določbe |

Dan v tednu | Datum | za mesečne podatke o novih poslih in obstoječih poslih | alternativno za mesečne podatke obstoječih poslov |

Dan v tednu | Datum | Datum |

jan-2003 | Četrtek | 27-feb-2003 | (Ponedeljek) | (03-mar-2003) | |

feb-2003 | Petek | 28-mar-2003 | (Torek) | (01-apr-2003) | |

mar-2003 | Torek | 29-apr-2003 | (Četrtek) | (01-maj-2003) | (01-maj-2003) |

apr-2003 | Sreda | 28-maj-2003 | (Ponedeljek) | (02-jun-2003) | |

maj-2003 | Ponedeljek | 30-jun-2003 | (Sreda) | (02-jul-2003) | |

jun-2003 | Ponedeljek | 28-jul-2003 | (Sreda) | (30-jul-2003) | (30-jul-2003) |

jul-2003 | Četrtek | 28-avg-2003 | (Ponedeljek) | (01-sep-2003) | |

avg-2003 | Četrtek | 25-sep-2003 | (Ponedeljek) | (29-sep-2003) | |

sep-2003 | Torek | 28-okt-2003 | (Četrtek) | (30-okt-2003) | (30-okt-2003) |

okt-2003 | Petek | 27-nov-2003 | (Ponedeljek) | (01-dec-2003) | |

nov-2003 | Ponedeljek | 29-dec-2003 | (Sreda) | (31-dec-2003) | |

dec-2003 | Četrtek | 29-jan-2004 | (Ponedeljek) | (02-feb-2004) | (02-feb-2004) |

Referenčno obdobje | Čas posredovanja |

Dan v tednu | Datum |

jan-2003 | Torek | 25-feb-2003 |

feb-2003 | Sreda | 26-mar-2003 |

mar-2003 | Petek | 25-apr-2003 |

apr-2003 | Ponedeljek | 26-maj-2003 |

maj-2003 | Četrtek | 26-jun-2003 |

jun-2003 | Četrtek | 24-jul-2003 |

jul-2003 | Torek | 26-avg-2003 |

avg-2003 | Torek | 23-sep-2003 |

sep-2003 | Petek | 24-okt-2003 |

okt-2003 | Torek | 25-nov-2003 |

nov-2003 | Torek | 23-dec-2003 |

dec-2003 | Torek | 27-jan-2004 |

Referenčno obdobje | Čas posredovanja |

Dan v tednu | Datum |

jan-2003 | Petek | 28-feb-2003 |

feb-2003 | Ponedeljek | 31-mar-2003 |

mar-2003 | Sreda | 30-apr-2003 |

apr-2003 | Petek | 30-maj-2003 |

maj-2003 | Ponedeljek | 30-jun-2003 |

jun-2003 | Četrtek | 31-jul-2003 |

jul-2003 | Petek | 29-avg-2003 |

avg-2003 | Torek | 30-sep-2003 |

sep-2003 | Petek | 31-okt-2003 |

okt-2003 | Petek | 28-nov-2003 |

nov-2003 | Sreda | 31-dec-2003 |

dec-2003 | Petek | 30-jan-2004 |

Označuje "se ne uporablja".

Referenčno obdobje | Čas posredovanja |

Dan v tednu | Datum |

- | - | - |

- | - | - |

mar-2003 | Ponedeljek | 30-jun-2003 |

- | - | - |

- | - | - |

jun-2003 | Torek | 30-sep-2003 |

- | - | - |

- | - | - |

sep-2003 | Sreda | 31-dec-2003 |

- | - | - |

- | - | - |

dec-2003 | Sreda | 31-mar-2004 |

Referenčno obdobje | Čas posredovanja |

Dan v tednu | Datum |

dec-2002 | Ponedeljek | 31-mar-2003 |

dec-2002 (Indikator Št. 3) | Petek | 30-maj-2003 |

dec-2003 | Sreda | 31-mar-2004 |

dec-2003 (Indikator Št. 3) | Petek | 28-maj-2004 |

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

MESEČNI PODATKI O E-DENARJU, KI JIH JE POTREBNO ZAGOTAVLJATI POLLETNO

Shema poročanja

E1 do E5: časovne vrste, ki jih je potrebno poročati v okviru sheme poročanja e-denarja

Osenčene celice: časovne vrste, ki jih bo morda potrebno poročati v prihodnosti a so za sedaj nerelevantne

TABELA A

Podatki o drugih monetarnih finančnih institucijah (druge MFI)(stanja)

| A.Domači | B.Druge države članice | C.Ostali svet | D.Nerazporejeno |

MFI | Ne-MFI | MFI | Ne-MFI |

Državni sektor | Drugi rezidenčni sektorji | Državni sektor | Drugi rezidenčni sektorji |

CD | Drugi državni sektorji | CD | Drugi državni sektorji |

PASIVA

9.Vloge (vse valute) | | | | |

9eEuro | | | | | | |

9.1eVloge čet noč | | | | | | | | |

Od tega, e-denar | | | | | | | | | | |

9.1.1eE-denar na osnovi opreme | | | | | | | | | | E1 |

9.1.2eE-denar na osnovi elektronskega zapisa | | | | | | | | | | E2 |

9xTuje valute | | | | | | | | | | |

9.1xVloge čet noč | | | | | | | | | | |

Od tega, e-denar | | | | | | | | | | |

9.1.1xE-denar na osnovi opreme | | | | | | | | | | E3 |

9.1.2xE-denar na osnovi elektronskega zapisa | | | | | | | | | | E4 |

E-denar skupaj | | | | | | | | | | |

TABELA B

Podatki o Ne-MFI (stanja)

| A.Domači | B.Druge države članice | C.Ostali svet | D.Nerazporejeno |

MFI | Ne-MFI | MFI | Ne-MFI |

Državni sektor | Drugi rezidenčni sektorji | Državni sektor | Drugi rezidenčni sektorji |

CD | Drugi državni sektorji | CD | Drugi državni sektorji |

PASIVA

9Vloge (vse valute) | | | | |

9eEuro | | | | | | |

9.1eVloge čet nočOd tega, e-denar | | | | | | | | |

9.1.1eE-denar na osnovi opreme | | | | | | | | | | |

9.1.2eE-denar na osnovi elektronskega zapisa | | | | | | | | | | |

9xTuje valute | | | | | | | | | | |

9.1xVloge čet nočOd tega, e-denar | | | | | | | | | | |

9.1.1xE-denar na osnovi opreme | | | | | | | | | | |

9.1.2xE-denar na osnovi elektronskega zapisa | | | | | | | | | | |

E-denar skupaj | | | | | | | | | | E5 |

TABELA C

Opredelitev e-denarja za statistične namene

E-denar. Za statistične namene se termin e-denar uporablja za označevanje predplačanih denarnih vrednosti, shranjenih v elektronski obliki na tehničnem sredstvu, na primer predplačniški kartici, ki jo lahko splošno uporabljamo za plačila pravnim ali fizičnim osebam, ki niso izdajatelji, ne da bi bilo v transakcijo potrebno vključiti bančni račun. Sredstvo ima vlogo prinosniškega predplačniškega instrumenta. Da bi se smatrala kot e-denar, morajo biti sredstva uporabna kot plačilni instrumenti za splošno rabo [1]. Glede na vrsto tehničnega sredstva, ločimo dve vrsti e-denarja [2]:

E-denar, vezan na določeno opremo (npr. predplačniške kartice). E-denarni produkti, ki so stranki dane v obliki prenosnega elektronskega sredstva, tipično v obliki kartice z integriranim vezjem, ki vsebuje mikroprocesor.

E-denar v obliki elektronskega zapisa. E-denarni produkti, ki uporabljajo posebno programsko opremo na osebnem računalniku in ki jo tipično lahko uporabimo za prenos elektronskih vrednosti s pomočjo telekomunikacijskih omrežij, na primer interneta.

Ta definicija je skladna s členom 1(6) Uredbe Sveta (EC) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke [3].

[1] Morda bo potrebna definicija "splošne rabe" (V tem primeru se posvetuje s Odborom za sisteme plačil in poravnav).

[2] Opredelitev je podala Evropska centralna banka (ECB). Produkti so bili devinirani v Poročilu ECB o Elektronskem denarju avgusta 1998. Oba sistema omogočata prenos elektronsko shranjenih vrednosti, edina prava razlika med produkti, vezanimi na določeno opremo in produkti v obliki elektronskega zapisa je v vrstah uporabljenih varnostnih ukrepov. Potrebno je tudi poudariti, da predplačniške kartice same po sebi ne predstavljajo denarja; le e-denar shranjen v čipu na kartici lahko smatramo kot denar, ki je kot tak prenosljiv tretjim osebam.

[3] UL L 318, 27.11.1998, str. 8.

--------------------------------------------------

PRILOGA V

STATISTIČNI PODATKI ZA MAKRO-BONITETNO ANALIZO

SHEMA POROČANJA ZA STATISTIČNE INSTITUCIJE

Uvod

1. Da bi bilo mogoče izvesti makro-bonitetno analizo bančnega sistema Evropske unije, je potrebno zagotoviti shemo poročanja za podatke bilanc stanja kreditnih institucij.

2. Trenutno se poroča ločene podatke o bilancah stanja Evropske centralne banke (ECB)/nacionalnih centralnih bank (NCB) in drugih monetarnih finančnih institucij (MFI), skladno s Tabelami 1 do 4 Uredbe ECB/2001/13 z dne 22. novembra 2001 o konsolidirani bilanci stanja sektorja monetarnih finančnih institucij [1], spremenjeno in dopolnjeno z Uredbo ECB/2002/8 [2]. Vendar ti podatki niso dovolj za makro-bonitetno analizo v tistih državah, kjer so obvezniki za poročanje v sektorju drugih MFI tako kreditne institucije kot tudi skladi denarnega trga (SDT), in je torej vpliv slednjih pomemben [3]. V teh primerih je, za izračun makro-bonitetno indikatorjev (MBI), ki se nanašajo na podmnožico kreditnih institucij, potrebno zagotoviti posebno shemo poročanja samo za kreditne institucije. To tudi zadosti zahtevam Evropske komisije (Eurostata) po letnem prejemanju statističnih podatkov bilanc stanja za potrebe statistike finančnih storitev.

Shema poročanja

3. Da bi se lahko izračunalo MBI, morajo tiste NCB, ki izpolnjujejo zahtevana merila, poročati ločene podatke samo za kreditne institucije, skladno s Tabelami 1, 2 in 4 Uredbe ECB/2001/13. Glede Tabele 1 velja, da je za potrebe izračuna MBI potrebna celotna tabela [4]. Glede Tabel 2 in 4 velja, da je trenutno potreben le del podatkov iz teh tabel za izračun MBI. Vendar pa lahko, zaradi lažje izvedbe dodatnega poročanja in morebitnih prihodnjih potreb, NCB prostovoljno poročajo tudi ostale podatke iz tabel. Podatkov iz Tabele 3 se ne zahteva (torej niso potrebni dodatni statistični podatki za kreditne institucije). Podatke o kreditnih institucijah se poroča četrtletno, tako za stanja kot tudi, kjer je to primerno, za popravke tokov.

4. NCB poročajo podatke iz Tabele 1 (stanja in tokove), Tabele 2 in Tabele 4 s številkami, ki se nanašajo le na kreditne institucije (glej shemo poročanja v Dodatku 2). Medtem ko je podatke iz Tabele 1 potrebno poročati v celoti [5], vsebujeta Tabeli 2 in 4 tako potrebne kot tudi nepotreben podatke.

5. Podatke je potrebno poročati četrtletno, v 28 delovnih dneh po koncu referenčnega obdobja (glej koledar v Prilogi III).

Na zahtevo uporabnikov podatkov NCB poročajo tudi o obveznostih iz naslova vlog v obliki pojasnjevalnih postavk. To poročanje je razčlenjeno glede na razčlenitev kreditne institucije (razen centralne banke)/druge MFI/ne-MFI. Kjer te informacije niso na voljo, se uporabniki strinjajo, da obdržijo koncept "vloge MFI", kakršen je ta izpeljen iz Tabele 1 (to je, brez nadaljnje razdelitve znotraj sektorja MFI).

7. Podatki, potrebni za makro-bonitetno analizo, so sestavljeni iz stanj in tokov, pri čemer so slednji zabeleženi kot vrednosti transakcij. Ti podatki so na voljo le za stanja, ki jih vsebujejo Tabeli 1 in 2, ne pa tudi za podatke iz Tabele 4. V ta namen se proučuje zahteva po popravkih za podatke v Tabeli 4. V vmesnem času bodo uporabniki uporabljali le podatke o razlikah med stanji, popravljenih za tečajne razlike (ki jih izračunava ECB).

Zajetje

8. Načeloma naj bi poročani dodatni podatki o bilancah stanja kreditnih institucij zajeli 100 % institucij, ki so razvrščene v ta sektor. V primerih, ko je dejansko zajetje poročila manjše od 100 % zaradi uporabe principa "rezanja repa", morajo NCB izračunati oceno celotne skupne vrednosti, da se zagotovi 100 % zajetje. To bo izboljšalo primerljivost indikatorjev med posameznimi državami EU in zagotovilo skladnost z bilancami stanja sektorja MFI, za katere so tudi izračunane ocene celotnih vrednosti.

Zahteva za poročanje

9. NCB v tistih državah, kjer so dejanski obvezniki za poročanje iz sektorja drugih MFI tako kreditne institucije kot tudi SDT, in kjer se vpliv SDT smatra za statistično pomembnega, morajo poročati ločene podatke o bilancah stanja za kreditne institucije, glede na shemo poročanja v Dodatkih 1 in 2. Vpliv SDT se smatra kot statistično pomemben, ko sta naslednja dva kriterija hkrati izpolnjena.

- Kriterij 1 Razlika med bilančno vsoto sektorja MFI in bilančno vsoto podvzorca kreditnih institucij je trajno nad 5 milijard EUR;

in

- Kriterij 2 MFI razen kreditnih institucij (to je SDT) imajo vpliv na več kot eno postavko na kateri koli strani bilance stanja MFI [6].

10. Države članice, kjer sta trenutno izpolnjena oba kriterij so: Nemčija, Španija, Irska, Italija, Grčija in Luksemburg. Torej so dolžne NCB teh držav članic poročati podatke skladno z dodatno shemo poročanja. Izpolnjevanje zgornjih kriterijev se redno spremlja.

11. ECB bo izvajala letno presojo omenjene sheme poročanja.

[1] UL L 333, 17.12.2001, str. 1.

[2] UL L 330, 6.12.2002, str. 29.

[3] Glej v nadaljevanju za več informacij o pomembnem vplivu SDT na podatke o drugih MFI. Nadalje je v nekaterih državah nekaj drugih institucij razvrščenih med MFI, vendar je vpliv teh institucij nepomemben.

[4] Seveda z izjemo pasivne postavke "Delnice/enote SDT".

[5] Z izjemo postavke, "Delnice/enote SDT".

[6] Ta kriterij je na primer izpolnjen, ko ima sektor SDT vpliv na eno pasivno postavko ("Delnice/enote SDT") in dve ali več aktivnih postavk (npr. "vrednostni papirji razen delnic, denominirane v eurih, ki jih izdaja domača širša država" in "vrednostni papirji razen delnic, denominirane v eurih, ki jih izdajajo domače MFI"). Izpolnjen je tudi, ko ima bilanca stanja SDT vpliv na dve pasivni postavki (npr. "Delnice/enote SDT" in "depoziti domačih MFI v eurih") in eno aktivno postavko (npr. "vrednostni papirji razen delnic, denominirane v eurih, ki jih izdaja domača širša država"). Nasprotno pa kriterij ni izpolnjen, če ima bilanca stanja SDT vpliv le na eno pasivno in eno aktivno postavko.

--------------------------------------------------

PRILOGA VI

STRUKTURNI STATISTIČNI INDIKATORJI

SHEMA POROČANJA IN NAVODILA ZA SESTAVLJANJE

Uvod

1. Da bi se omogočila redna analiza bančne strukture v Evropski uniji (EU), mora Odbor za bančni nadzor pripraviti vrsto strukturnih statističnih indikatorjev. Seznam strukturnih statističnih indikatorjev sestavlja 29 naborov. Dvanajst od teh je mogoče pripraviti na podlagi podatkov, ki so že na voljo pri Evropski centralni banki (ECB). Nadaljnjih 14 indikatorjev je mogoče pripraviti s pomočjo dodatnih podatkov, zbranih od nacionalnih centralnih bank (NCB), medtem ko preostale tri indikatorje pripravi Delovna skupina za razvoj bančništva na podlagi neharmoniziranih virov podatkov.

2. Pričujoča priloga podaja shemo poročanja in navodila za pripravljanje za 14 indikatorjev, ki temeljijo na podatkih NCB. Zbiranje teh podatkov bo temeljilo na informacijah, ki so na voljo znotraj Evropskega sistema centralnih bank (ESCB).

3. Celoten seznam indikatorjev je podan v tabeli spodaj. Indikatorji, ki so pripravljeni na podlagi dodatnih informacij, ki jih zagotavljajo NCB, so natisnjeni krepko.

TABELA 1

Strukturni indikatorji glede na kategorijo virov podatkov

Št. | Vir podatkov | Št. indikatorjev | Opis |

1 | ECB: Oddelek za denarno in bančno statistiko (DBS) ter baza podatkov SDC Platinum™ (označeno z *) | 12 | 1.Število kreditnih institucij (KI) |

4.Število domačih združitev in prevzemov (Z in P), ki vključujejo KI* |

7.Celotna sredstva KI |

8.Celotna vrednost posojil KI ne-KI-jem |

9.Celotna vrednost vlog, ki jih imajo ne-KI v KI |

11.Bruto vrednost izdaj dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev s strani nefinančnih družb |

12.Bruto vrednost izdaj kratkoročnih dolžniških vrednostnih papirjev s strani nefinančnih družb |

13.Tržna vrednost delnic v borzni kotaciji |

14.Celotna aktiva posrednikov pri prometu z vrednostnimi papirji |

16.Celotna aktiva, s katerimi upravljajo investicijski skladi |

22.Število Z in P med KI iz držav Evropskega ekonomskega prostora (EEP)* |

27.Število Z in P med KI iz tretjih držav* |

2 | NCB: Področje DBS in Eurostat/Finančni računi Monetarne unije (označeno z **) | 14 | 2.Število lokalnih enot ("podružnic") KI** |

3.Število zaposlenih v KIs** |

5.Delež 5 največjih KI v celotnih aktivah (CR5) |

6.Herfindahlov indeks za celotna aktiva KI |

15.Celotna vrednost investicij zavarovalnic** |

17.Celotna vrednost sredstev, s katerimi upravljajo pokojninski skladi** |

18.Število podružnic KI iz držav EEP |

19.Celotna vrednost sredstev podružnic KI iz držav EEP |

20.Število hčerinskih družb KI iz držav EEP |

21.Celotna vrednost sredstev hčerinskih družb KI iz držav EEP |

23.Število podružnic KI iz tretjih držav |

24.Celotna vrednost sredstev podružnic KI iz tretjih držav |

25.Število hčerinskih družb KI iz tretjih držav |

26.Celotna vrednost sredstev hčerinskih družb KI iz tretjih držav |

3 | Uporabniki/Odbor za sisteme plačil in poravnave (neharmonizirani viri podatkov) | 3 | 28.Število "navideznih" bank |

29.Celotna sredstva "navideznih" bank |

30.Število bančnih avtomatov |

Razdelek 1. Shema poročanja

4. Za posredovanje opisanih podatkov se uporablja shema poročanja, priložena v Dodatku 1. Podatke za izračun strukturnih indikatorjev o KI je potrebno poročati letno. Podatke je potrebno poročati do konca marca vsako leto za preteklo leto. Pričakovati je, da bo tak urnik poročanja mogoče upoštevati za vse indikatorje razen za indikator št. 3 "Število zaposlenih v KI", kjer je podatke potrebno, če je le mogoče, poročati do konca maja vsakega leta za preteklo leto.

5. Zahteva po statističnih podatkih se nanaša na stanja, absolutne vrednosti ali razmerja, kakor označeno. Poleg podatkov o stanjih je potrebno poročati tudi podatke o popravkih tokov, če so le ti na voljo. Pri bilancah stanja se popravki tokov nanašajo na prevrednotenje cene in menjalnih tečajev, odpise, zmanjšanja vrednosti in prerazvrstitve. Z namenom poenostavitve sheme poročanja, je potrebno podatke o popravkih tokov poročati združeno kot skupno vrednost, brez nadaljnje razčlenitve glede na vrsto popravka. Če popravki tokov niso na voljo, naj se uporabniki zanašajo na razlike v stanjih, popravljene za spremembe v menjalnih tečajih (ki jih izračunava ECB). Popravki tokov se ne uporabljajo za absolutne vrednosti in razmerja.

6. Načeloma naj bi zbrani podatki pokrili 100 % institucij, ki so definirane kot KI v pravu Skupnosti (glej Razdelek I.2 1. Dela Priloge I Uredbe ECB/2001/13 z dne 22. novembra 2001 o konsolidirani bilanci stanja sektorja monetarnih finančnih institucij [1], spremenjeno in dopolnjeno z Uredbo ECB/2002/8 [2]). V primerih, ko je dejansko zajetje poročila manjše od 100 % zaradi zaokroževanja, morajo NCB izračunati oceno celotne skupne vrednosti, da se zagotovi 100 % zajetje. To bo izboljšalo primerljivost indikatorjev med posameznimi državami EU in zagotovilo skladnost z bilancami stanja sektorja MFI, za katere so tudi izračunane ocene celotnih vrednosti, kjer je ocena celotne skupne vrednosti izračunana v skladu s Prilogo XIV.

7. ECB bo po prejemu podatkov opravila preprosto kontrolo skladnosti. Na primer, če je indikator št. 18 enak nič, mora biti tudi indikator št. 19 enak nič. Enako velja tudi za pare indikatorjev 20-21, 23-24 in 25-26. Poleg tega bodo izvedena križna preverjanja med indikatorjema 18 in 23 ter seznamom MFI. Navodila za posredovanje podatkov so priložena v Dodatku 2.

Razdelek 2. Navodila za pripravljanje

8. NCB morajo zagotoviti podatke za 14 indikatorjev (druga skupina v Tabeli 1), skladno s konceptualnimi in metodološkimi pravili, podanimi v nadaljevanju. Splošen cilj je zagotoviti kar se da ustrezno ujemanje s statističnimi načeli, uporabljenimi pri pripravljanju podatkov DBS (ki so uporabljeni za večino indikatorjev iz prve skupine v Tabeli 1). Na primer, podatke je potrebno agregirati in ne konsolidirati; princip rezidenčnosti sledi tako imenovanemu "pristopu države gostiteljice"; podatke o bilancah stanja je treba poročati kot bruto podatke; itd.

9. Podatki, ki jih morajo zagotavljati NCB, so opisani v nadaljevanju. NCB morajo ECB sporočiti vsako odstopanje od spodaj opisanih pravil, da bi se zagotovilo spremljanje prakse v posameznih državah. Informacije o morebitnih odstopanjih je potrebno podati v zadnjem stolpcu sheme poročanja.

10. Indikator št. 2: Število lokalnih enot ("podružnic") KI. Ta indikator se nanaša na število podružnic ob koncu referenčnega obdobja. Definicija podružnice je podana v Uredbi ECB/2001/13: "Podružnica je enota, ki ni družba (nima statusa samostojne pravne osebe), v popolni lasti matičnega podjetja". [3] To pomeni, da naj ta indikator vključuje le tiste podružnice, ki so del KI. Pisarne mednarodnih enot, ki same niso KI, je potrebno izločiti, čeprav spadajo v isto skupino kot KI. To je potrebno, da bi se izognili napakam v primerjavah med tem indikatorjem in, na primer, indikatorjem št. 7 o celotnih aktivah KI.

11. Da bi se zagotovilo skladnost, morajo vse NCB uporabljati definicijo podružnice, kot jo podaja ECB.

12. Indikator št. 3: Število zaposlenih v KI. Ta indikator se nanaša na povprečno število zaposlenega osebja v referenčnem letu. Uporabljena definicija indikatorja je blizu definiciji, ki jo uporablja Eurostat [4]. Vendar je pri podatkih za ta indikator potrebno upoštevati le tisto osebje, ki je zaposleno pri KI. Zaposlene v finančnih institucijah, ki same niso KI, je potrebno izločiti, čeprav spadajo v isto skupino kot KI.

13. Indikator št. 5: Delež petih največjih KI v celotnih sredstvih (CR5). Ta indikator se nanaša na koncentracijo v bančništvu. Uporabniki so izrazili željo po uporabi konsolidiranega "skupinskega pristopa" pri izračunavanju tega indikatorja, kjer dve ali več institucij, ki spadajo v isto skupino, štejejo kot ena institucija. Uporaba tega pristopa na podatkih DBS zaenkrat ni mogoča iz dveh razlogov. Prvič, podatki DBS niso konsolidirani [5], torej ni mogoče vključiti bilanc stanja drugih institucij v skupini, niti izločiti sredstev in obveznosti znotraj skupine. Drugič, podatkov o lastništvu ni na voljo v nobenem primeru in bi jih morali priskrbeti ustrezni nadzorni viri.

14. Zaradi navedenih vzrokov morajo NCB, pri izračunavanju indikatorja št. 5, uporabljati nekonsolidiran, "agregiran" pristop, torej morajo 1) rangirati bilančne vsote poročanih KI; 2) izračunati vsoto petih največjih bilančnih vsot in vsoto vseh bilančnih vsot; in 3) deliti obe dobljeni vsoti. Podatke je potrebno ECB poročati izražene v odstotkih (npr. vrednost 72.4296 % mora biti poročana kot 72.4296 in ne 0.7243). Čeprav se lahko sestava petih največjih bank v času spreminja, morajo NCB vedno zagotavljati podatke za pet največjih KI v danem časovnem obdobju (konec decembra referenčnega leta).

15. Indikator št. 6: Herfindahlov indeks za celotna sredstva KI. Podoben prejšnjemu indikatorju, nanaša se na koncentracijo v bančništvu. NCB naj bi, kolikor je le mogoče, uporabljale "agregiran" pristop. Izračun bi bil popolnoma natančen, če bi bile na voljo bilance stanja posameznih KI. Vendar, ker okvir DBS izjemoma dovoljuje poročanje na podlagi konsolidiranih bilanc, vsi potrebni podatki niso nujno na voljo (tak primer je lahko skupina Rabobank na Nizozemskem). V takih primerih naj izračun Herfindahlovega indeksa zajame bilance stanja vseh KI v skupini, morda z uporabo informacij, vsebovanih v letnem poročilu teh institucij. Nadalje vse KI ne zaključujejo poročil ob koncu koledarskega leta. V tem primeru je potrebno izračunati oceno celotne skupne vrednosti.

16. NCB morajo izračunati Herfindhalov indeks, ki ga poročajo ECB, po naslednjem obrazcu:

HI =

X

/X

, kjer je:

n = število KI v državi, Xi = celotna sredstva KI i, in X = ∑ni = 1Xi = celotna sredstva vseh KI v državi. Vrednost indeksa je vsota kvadratov tržnih deležev vseh KI v bančništvu.

17. Indiktor št. 5: Celotna vrednost investicij zavarovalnic. Za potrebe izračunavanja tega indikatorja [6] je zavarovalnica definirana kot podjem, ki je prejel uradno pooblastilo v skladu s členom 6 Prve direktive Sveta 73/239/EEC z dne 24. julija 1973 o uskladitvi zakonov, podzakonskih in upravnih aktov v zvezi z začetkom opravljanja in opravljanjem dejavnosti neposrednega zavarovanja razen življenjskega zavarovanja [7] ali členom 6 Prve direktive Sveta 79/267/EGS z dne 5. marca 1979 o uskladitvi zakonov in drugih predpisov v zvezi z začetkom opravljanja in opravljanjem dejavnosti neposrednega življenjskega zavarovanja [8]. Pozavarovalništvo je izključeno. Informacija se nanaša na celotna finančna sredstva teh družb, ki se jih dobi tako, da se od celotne bilančne vsote odšteje vrednost nefinančnih sredstev. Če je to potrebno, se oceni celotna skupna vrednost do 100 % zajetja. Če ločene informacije o zavarovalnicah niso na voljo, se lahko ta indikator združi z indikatorjem št. 17 "Celotna sredstva, s katerimi upravljajo pokojninski skladi" v skupni indikator. NCB posebej označijo, če gre za "združene" podatke.

18. Indikator št. 17: Celotna sredstva, s katerimi upravljajo pokojninski skladi. Ta informacija se nanaša na agregirane bilančne vsote tako imenovanih "samostojnih pokojninskih skladov", t.j. ločenih institucionalnih enot, katerih osnovna dejavnost je financiranje pokojnin; to niso zavarovalnice [9]. Če ločene informacije o pokojninskih skladih niso na voljo, se lahko ta indikator združi z indikatorjem št. 15 v skupni indikator, ki se ga poroča pod številko 15. V tem primeru mora indikator št. 17 zavzeti nično vrednost.

19. Indikator št. 18: Število podružnic KI iz držav EEP. Ta indikator se nanaša na število podružnic KI iz drugih držav EEP, torej brez domačih podružnic. Tudi če ima KI v določeni državi več kot eno podružnico, se vseeno šteje kot ena. Ker so podatki zbrani za potrebe Seznama MFI ECB-ju na voljo šele od januarja 1999, naj NCB zagotovijo manjkajoče podatke za konca let 1997 in 1998. NCB naj zagotovijo skladnost podatkov, poročanih od konca leta 1999 dalje, z okvirjem seznama MFI.

20. Indikator št. 19: Celotna sredstva podružnic KI iz držav EEP. Ta indikator se nanaša na agregirane bilančne vsote podružnic iz indikatorja št. 18.

21. Indikator št. 20 Število hčerinskih družb KI iz držav EEP. Ta indikator se nanaša na število hčerinskih družb, ki jih obvladujejo KI iz drugih držav EEP, torej brez domačih hčerinskih družb. Definicija hčerinske družbe, ki jo uporablja ECB, je zajeta v Uredbi ECB/2001/13: "Hčerinske družbe so ločene pravne osebe, v katerih ima druga pravna oseba večinski ali celotni lastniški delež…" Upoštevajo se le tiste hčerinske družbe, ki so tudi same KI.

22. Indikator št. 21: Celotna sredstva hčerinskih družb KI iz držav EEP. Ta indikator se nanaša na agregirane bilančne vsote hčerinskih družb iz indikatorja št. 20.

23. Indikator št. 23: Število podružnic KI iz tretjih držav. Ta indikator se nanaša na število podružnic KI iz tretjih držav. Tretje države so države, ki niso del EEP. Tudi če ima KI v določeni državi več kot eno podružnico, se vseeno šteje kot ena. NCB naj tudi v tem primeru zagotovijo skladnost podatkov, poročanih od konca leta 1999 dalje, v okviru seznama MFI.

24. Indikator št. 24: Celotna aktiva podružnic KI iz tretjih držav. Ta indikator se nanaša na agregirane bilančne vsote podružnic iz indikatorja št. 23.

25. Indikator št. 25: Število hčerinskih družb KI iz tretjih držav. Ta indikator se nanaša na število hčerinskih družb s sedežem na območju posamezne države in ki jih obvladujejo KI iz tretjih držav.

26. Indikator št. 26: Celotna aktivaa hčerinskih družb KI iz tretjih držav. Ta indikator se nanaša na agregirane bilančne vsote hčerinskih družb iz indikatorja št. 25.

[1] UL L 333, 17.12.2001, str. 1.

[2] UL L 330, 6.12.2002, str. 29.

[3] To spremenljivko zbira tudi Evrostat, a z dolgim odlogom. Evrostat uporablja naslednjo definicijo lokalne enote: "Družba ali del družbe (npr. delavnica, tovarna, skladišče, pisarna ali rudnik), locirana na geografsko omejenem prostoru. Na ali iz tega prostora se izvajajo ekonomske aktivnosti za katere - razen določenih izjem - dela ena ali več oseb (četudi z nepolnim delovnim časom) za eno in isto družbo." Glej Eurostat, Metodološki priročnik za statistiko kreditnih institucij (Methodological manual for statistics on credit institutions), verzija 1.8, december 2001, str. 11 in 23. Priročnik je na voljo pri Evrostatu na zahtevo, vendar le v angleškem jeziku.

[4] To spremenljivko zbira tudi Evrostat, ki uporablja naslednjo definicijo: "Število zaposlenih oseb je definirano kot število oseb, ki delajo v enoti opazovanja (vključno z lastniki, ki delajo, partnerji, ki redno delajo in neplačanimi družinskimi člani), kakor tudi vse osebe, ki delajo izven enote opazovanja, a jih ta plačuje (npr. trgovski potniki, dostavno osebje, ekipe za popravila in vzdrževanje). Vključuje tudi osebe, ki so odsotne za krajši čas (npr. na bolniški, dopustu ali odsotne iz posebnih razlogov) in osebe, ki stavkajo, ne pa tudi tistih, ki so odsotni za nedoločen čas. Vključuje tudi delavce, zaposlene z nepolnim delovnim časom, ki jih kot take definira zakonodaja države in so na plačilni listi, sezonske delavce, vajence in delavce na domu, ki so na plačilni listi. Število zaposlenih izključuje delovno silo, ki jo enoti zagotavljajo druge družbe, osebe, ki opravljajo popravila in vzdrževanje v enoti za račun druge družbe, kot tudi osebe na obveznem služenju vojaškega roka. Za neplačane družinske člane se smatra osebe, ki živijo z lastnikom enote in redno delajo za enoto in ne prejemajo fiksne vsote za svoje delo. Ta definicija je omejena na tiste osebe, ki niso vključene na plačilno listo druge enote kot svojo glavno zaposlitev. Opomba: Da bi se preverila primerljivost podatkov je potrebno označiti, ali so prostovoljni delavci vključeni pod to točko al ne. [Uredba Komisije (ES) št. 2700/98 o definiciji značilnosti strukture poslovnih statističnih podatkov, Šifra 16110]. Komentar: Razporeditev na nivoju družbe se zagotovi s pomočjo ključa razporeditve v primeru skupine družb (člane uprave je potrebno vključiti; agente, ki niso zaposleni, je potrebno izključiti). Število zaposlenih se meri kot letno povprečje." Glej Eurostat, Metodološki priročnik za statistiko kreditnih institucij (Methodological manual for statistics on credit institutions), verzija 1.8, december 2001, str. 34.

[5] Uredba ECB/2001/13 dovoljuje eno izjemo. Dovoljeno je poročati podatke o konsolidiranih bilancah stanja za skupine kreditnih institucij (npr. skupina Rabobank na Nizozemskem).

[6] Za ta indikator je ustrezen ESA 95 sektor S. 125a. "ESA 95" je Evropski sistem računov (European System of Accounts) 1995, vsebovan v Prilogi A k Uredbi Sveta (ES) št. 2223/96 z dne 25. junij 1996 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti, UL L 30, 30.11.1996, str. 1, spremenjeno in dopolnjeno z Uredbo (ES) št. 359/2002 Evropskega parlamenta in Sveta, UL L 58, 28.2.2002, str. 1.

[7] UL L 228, 16.8.1973, str. 3.

[8] UL L 63, 13.3.1979, str. 1.

[9] Za ta indikator je ustrezen sektor po ESA 95 S. 125b.

--------------------------------------------------

PRILOGA VII

VLOGE CENTRALNE DRŽAVE TER IMETJA GOTOVINE IN VREDNOSTNIH PAPIRJEV CENTRALNE DRŽAVE

1. VLOGE CENTRALNE DRŽAVE

1.1 Definicije in zajetje vlog (in bližnjih substitutov) centralne države znotraj te sheme poročanja

Za potrebe te sheme poročanja so vloge centralne države razdeljeni v sledeče kategorije. Če določen pojav ne obstaja ali je nepomemben, poročanje po načelu de minimis ni potrebno.

Vloge: Vloge so razčlenjene na vloge čez noč, vezane vloge in vloge na odpoklic.

Vloge čez noč: Vloge, ki jih je mogoče spremeniti v gotovino in/ali so prenosne na zahtevo s čekom, bančnim nalogom, debetno vknjižbo ali podobno, brez znatne zamude, omejitve ali dodatnih stroškov. Stanja, ki predstavljajo predplačane zneske v smislu e-denarja, bodisi v smislu e-denarja vezanega na določeno strojno opremo (npr. predplačniške kartice) ali e-denarja v obliki programske opreme, ki ga izdaja država, so vključena v to postavko. Postavka ne vključuje neprenosnih vlog, ki jih je tehnično sicer mogoče kadar koli dvigniti vendar ne brez znatnih dodatnih stroškov.

Vloge z določeno zapadlostjo: Neprenosne vloge, ki jih ni mogoče spremeniti v gotovino pred dogovorjenim fiksnim rokom; oziroma ki jih je mogoče spremeniti v gotovino pred določenim rokom, vendar se pri tem imetniku zaračunajo dodatni stroški. Finančni produkti z določili o obnovljivosti morajo biti razvrščeni glede na najzgodnejše dospetje.

Vloge na odpoklic: Neprenosne vloge, ki jih je mogoče spremeniti v gotovino v določenem obdobju od predhodnega obvestila, pred tem pa to ni mogoče ali je mogoče le z dodatnimi stroški. Ta postavka vključuje neprenosne vloge, ki jih je pravno sicer mogoče kadar koli dvigniti, vendar ne brez znatnih dodatnih stroškov in omejitev glede na nacionalno prakso (razvrščeni v pas zapadlosti "nad vključno tri mesece").

ESR 95 [1] daje navodilo za razvrstitev dolžniških instrumentov, ki jih izdaja država. (ESR 95, poglavja 5.74-5.76). Netržne dolžniške instrumente, ki jih izdaja država širši javnosti, lahko uvrstimo med vloge, saj predstavljajo bližnje substitute za vezane vloge, hranilne vloge, hranilne knjižice ter netržna potrdila o vlogi. Vsi ostali instrumenti, to so običajno dokumenti, ki so namenjeni kroženju in torej omogočajo (realizirane ali nerealizirane) kapitalske dobičke ali izgube, so razvrščeni med vrednostne papirje razen delnic.

1.2 Sektorska klasifikacija agencij centralne države, ki izdajajo (bližnje substitute za) vloge

ESR 95 predpisujejo sektorsko klasifikacijo državnega sektorja in njegovih podsektorjev, med katerimi je tudi centralna država. Nadaljnje usmeritve so predpisane v "Priročniku za denarno in bančno statistiko - Usmeritve za statistično razvrstitev komitentov" [2].

Državni sektor je sestavljen iz rezidentov, katerih primarna dejavnost je proizvodnja netržnih dobrin in storitev namenjenih osebni in skupni potrošnji in/ali prerazdelitvi narodnega dohodka in premoženja (ESR 95, odstavek 2.68-2.70).

Država je razdeljena na dva podsektorja: centralna država in ostali državi sektor. Ostali državni sektor je del sektorja imetnikov denarja.

Centralna država je sestavljena iz upravnih organov države in ostalih centralnih agencij, katerih pristojnosti se raztezajo prek celotnega ekonomskega območja, z izjemo upravljanja skladov socialnega zavarovanja (ESR 95, odstavek 2.71).

1.3 Definicija "drugih domačih sektorjev", to je domačih nedenarnih finančnih institucij razen državnega sektorja

Drugi finančni posredniki in pomožne finančne dejavnosti: Nedenarne finančne družbe in neprave družbe (razen zavarovalnic in pokojninskih skladov) katerih osnovna dejavnost je finančno posredništvo s prevzemanjem obveznosti, ki niso vloge in/ali bližnji substituti za vloge od institucionalnih enot, ki niso monetarne finančne institucije (MFI) (ESR 95, odstavki 2.53-2.56). Vključene so tudi vse družbe in neprave družbe, katerih osnovna dejavnost so pomožne finančne dejavnosti (ESR 95, odstavki 2.57-2.59).

Zavarovalnice in pokojninski skladi: Nedenarne finančne družbe in neprave družbe, katerih osnovna dejavnost je finančno posredništvo kot posledica združevanja tveganj (ESR 95, odstavki 2.60-2.67).

Nefinančne družbe: Družbe in neprave družbe, katerih primarna dejavnost ni finančno posredništvo temveč proizvodnja tržnih dobrin in nefinančnih storitev (ESR 95, odstavki 2.21-2.31).

Gospodinjstva: Posamezniki ali skupine posameznikov, ki so potrošniki in proizvajalci dobrin in nefinančnih storitev izključno za lastno končno porabo, ter proizvajalci dobrin in nefinančnih in finančnih storitev, če njihova aktivnost ni aktivnost neprave družbe. Sem spadajo tudi neprofitne ustanove, katerih osnovna dejavnost je proizvodnja netržnih dobrin in storitev za posebne skupine gospodinjstev (ESR 95, odstavki 2.75-2.88).

2. ZAJETJE IMETIJ GOTOVINE IN VREDNOSTNIH PAPIRJEV CENTRALNE DRŽAVE

2.1 Imetje eurobankovcev in kovancev centralne države

Bankovce in kovance izdaja Evropska centralna banka, centralne banke držav članic ter vlade držav članic in jih ima v posesti centralna država.

2.2 Imetja instrumentov, ki jih izdajajo MFI euroobmočja, centralne države

Dolžniški vrednostni papirji, ki jih izdajajo MFI euroobmočja in jih ima v posesti centralna država.

PODATKI O VLOGAHH CENTRALNE DRŽAVE TER IMETJIH GOTOVINE IN VREDNOSTNIH PAPIRJEV CENTRALNE DRŽAVE [3]

Prilagojena shema, ki uporablja tabele poročanja sektorja MFI.

TABELA

STANJA (Podatki morajo biti zagotovljeni mesečno v rokih, ki jih določa Tabela 1 Uredbe ECB/2001/13)

Postavke bilance stanja | A.Domači sektor | B.Ostale države članice | C.Ostali svet(s) | D.Nerazporejeno(t) |

| Ne-MFI | | Ne-MFI |

MFI (a) | Od tega kreditne ustanove z OR, ECB ali NCB (b) | Centralna država | Drugi domači sektorji | MFI (j) | Od tega kreditne ustanove z OR, ECB ali NCB (k) | Država | Drugi domači sektorji |

Centralna država (c) | Ostali državni sektor (d) | Skupaj (e) | Drugi finančni posredniki in pomožne finančne dejavnosti (S.123 + S.124) (f) | Zavarovalnice in pokojninski skladi (S.125) (g) | Nefinančne družbe (S.11) (h) | Gospodinjstva in neprofitne ustanove, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14 + S.15) (i) | Država (l) | Ostali državni sektor (m) | Skupaj (n) | Drugi finančni posredniki in pomožne finančne dejavnosti (S.123 + S.124) (o) | Zavarovalnice in pokojninski skladi (S.125) (p) | Nefinančne družbe (S.11) (q) | Gospodinjstva in neprofitne ustanove, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14 + S.15) (r) |

PASIVA

9Vloge | | | | | | | | | | | | | | |

9eEuro | | | | | | | | | | | | | | | | | | |

9.1eČez noč | | | | | | | | | | | | | | | | | | |

9.2eZ dogovorjenim dospetjem | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |

Do 1 leta | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |

Nad 1 do 2 let | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |

9.3eNa odpoklic | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |

Do 3 mesecev | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |

9.4eReodkup | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |

9xTuje valute | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |

9.1xČez noč | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |

9.2xZ dogovorjenim dospetjem | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |

Do 1 leta | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |

Nad 1 do 2 let | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |

9.3xNa odpoklic | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |

Do 3 mesecev | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |

9.4xReodkup | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |

AKTIVA

1.Gotovina | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |

1eod tega v eurih | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |

3.Vrednostni papirji razen delnic | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |

Do 1 leta | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |

Nad 1 do 2 let | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |

4.DT delnice/enote | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |

| Belgija | Francija | Irska | Italija | Luksemburg |

| | | | | | | | | |

Izdajatelj | Pošta | Državna blagajna | Pošta | Državna blagajna | Državna blagajna | Državna blagajna | Poštna hranilnica (za račun Ministrstva za finance) | Poštna hranilnica (za račun Ministrstva za finance) | Državna blagajna (prek Pošte) | Državna blagajna (prek Cassa Depositi e Prestiti (Cassa DD.PP.)) | Državna blagajna (through the Cassa DD.PP.) | Pošta |

ESR sektor Izdajatelja | Centralna država | Centralna država | Centralna država | Centralna država | Centralna država | Centralna država | Centralna država | Centralna država | Centralna država | Centralna država | Centralna država | Centralna država |

Ime instrumenta | Avoirs à vue (vloga na vpogled) | Vloge na vpogled pri državni blagajni | Vloge na vpogled pri pošti | Industrijski razvojni račun pri državni blagajni | Mladinski račun pri državni blagajni | Vezana vloga pri državni blagajni | Navadni vloge | Posebna hranilna vloga (SSAs) | Current accounts (tekoči računi) | Libretti postali liberi (hranilne vloge) | Buoni fruttiferi ordinari (varčevalni zapisi) | Vloge |

Opis | - | Tekoči računi in posojila domačih nefinančnih oseb | Tekoči računi in posojila domačih nefinančnih oseb | Omejene vloge, administrativno regulirane, brez zapadlosti ali napovedi, za katere čeki niso dovoljeni in so v rokah domačih nefinančnih oseb | Omejene vloge, administrativno regulirane, brez zapadlosti ali napovedi, za katere čeki niso dovoljeni in so v rokah domačih nefinančnih oseb | Računi strank z dogovorjeno zapadlostjo v rokah domačih nefinančnih oseb | Neprenosni s čekom, možnost dviga brez dodatnih stroškov | Pritegnejo vloge z nižjo obrestno mero prek davčnih olajšav. Dvig denarja brez predhodne najava prinaša dodatne stroške. | Vloge (tekoči račun) | Vloge (hranilne vloge) | Vloge (hranilne vloge) | - |

Frekvenca | Mesečno | Mesečno | Mesečno | Mesečno | Mesečno | Mesečno | Mesečno | Mesečno | Mesečno | Mesečno | Mesečno | Mesečno |

Čas objave: od obveznika za poročanja/na voljo ECB | 11/15 delovnih dni | 10/15 delovnih dni | 15 delovnih dni | 10/15 delovnih dni | 10/15 delovnih dni | 10/15 delovnih dni | 10/15 delovnih dni | 10/15 delovnih dni | 15 delovnih dni | 15 delovnih dni | 15 delovnih dni | 15 delovnih dni |

Vir podatkov | Neposredno | Neposredno | Neposredno | Neposredno | Neposredno | Neposredno | Neposredno | Neposredno | Neposredno | Drugi (Cassa DD. PP.) | Drugi (Cassa DD. PP.) | Neposredno |

Zagotavljanje zgodovinskih podatkov | "Približne ocene" od julija 1997 do avgusta 1998 in podatki pred julijem 1997 kot zgodovinski podatki | Ocene nazaj do 1980-tih | Ocene nazaj do 1980-tih | Ocene nazaj do 1980-tih | Ocene nazaj do 1980-tih | Ocene nazaj do 1980-tih | Podatki od julija 1997; zgodnejše ocene nazaj do 1980-tih s pomočjo sestavljenih ocen | Podatki od julija 1997; zgodnejše ocene nazaj do 1980-tih s pomočjo sestavljenih ocen | Ocena podatkov mogoča nazaj do decembra 1995 | Ocena podatkov mogoča nazaj do decembra 1995 | Ocena podatkov mogoča nazaj do decembra 1995 | Podatki za nazaj od julija 1997 do maja 1998; ocene za 1980-ta niso predvideni |

Razporeditev znotraj sheme poročanja | Kategorija: Čez noč; Valuta: nacionalna; Sektorji: MFI, centralna država, ostala država, ostali domači sektorji: nefinančne družbe in neprofitne organizacije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva | Kategorija: Čez noč; Valuta: nacionalna; Sektorji: ostali domači sektorji: | Kategorija: Čez noč; Valuta: nacionalna; Sektorji: ostali domači sektorji: | Kategorija: na odpoklic do 3 mesece; Valuta: nacionalna; Sektorji: ostali domači sektorji: | Kategorija: na odpoklic do 3 mesece; Valuta: nacionalna; Sektorji: ostali domači sektorji: | Kategorija: z dogovorjeno zapadlostjo od 1 do 2 let; Valuta: nacionalna; Sektorji: ostali domači sektorji: | Kategorija: na odpoklic do 3 mesece; Valuta: nacionalna; Sektorji: ostali domači sektorji: | Kategorija: na odpoklic do 3 mesece; Valuta: nacionalna; Sektorji: ostali domači sektorji: | Kategorija: Čez noč; Valuta: nacionalna; Sektorji: ostala država, ostali domači sektorji: | Kategorija: na odpoklic do 3 mesece; Valuta: nacionalna; Sektorji: ostali domači sektorji: | Kategorija: na odpoklic do 3 mesece; Valuta: nacionalna; Sektorji: ostali domači sektorji: | Kategorija: popolna delitev če Pošta sodeluje; Valuta: nacionalna; Sektorji: ostala država, ostali domači sektorji: |

Podatki o obračunanih in še neplačanih obrestih | Niso upoštevane | Niso upoštevane | Niso upoštevane | Niso upoštevane | Niso upoštevane | Niso upoštevane | Niso upoštevane | Niso upoštevane | Niso upoštevane | Niso upoštevane | Niso upoštevane | Niso upoštevane |

[1] Evropski sistem računov (ESR) 1995, vsebovan v Prilogi A k Uredbi Sveta (ES) št. 2223/96 z dne 25. junija 1996 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v skupnosti, UL L 310, 30.11.1996, str. 1, zadnjič dopolnjen z Uredbo (ES) št. 359/2002 Evropskega parlamenta in Sveta, UL L 58, 28.2.2002, str. 1.

[2] Evropska centralna banka, druga izdaja, novembra 1999.

--------------------------------------------------

PRILOGA VIII

POJASNJEVALNE SPREMENLJIVKE NAJVIŠJE PRIORITETE, KI JIH JE TREBA DOSTAVLJATI MESEČNO

Pojasnjevalne spremenljivke, naštete v tej prilogi, spadajo v družino ključev postavk bilanc stanja, ki je opisana v Prilogi XIII. Podatke je potrebno poročati mesečno in v enakih časovnih okvirih kot obvezne statistične podatke o bilancah stanja monetarnih finančnih institucij (MFI), skladno z Uredbo ECB/2001/13 z dne 22. novembra 2001 o konsolidirani bilanci stanja sektorja monetarnih finančnih institucij [1], kot je bila spremenjena z Uredbo ECB/2002/8 [2].

Shema poročanja

TABELA A

Podatki o drugih MFI (stanja)

| Domači | Druge države članice | Ostali svet | Nerazporejeno |

PASIVA

10.Delnice/točke skladov denarnega trga | | | | |

DEFINICIJA POJASNJEVALNIH POSTAVK NAJVIŠJE PRIORITETE

1. Razčlenitev glede na pripadnost imetnikov delnic/enot skladov denarnega trga (SDT)

Delnice/točke SDT so razčlenjene glede na pripadnost imetnikov na tri dele: domači/druge države članice/ostali svet.

[1] UL L 333, 17.12.2001, str. 1.

[2] UL L 330, 6.12.2002, str. 29.

--------------------------------------------------

PRILOGA IX

POJASNJEVALNE POSTAVKE; KI JIH JE POTREBNO POROČATI MESEČNO

Shema poročanja

1. Pojasnjevalne spremenljivke, naštete v tej prilogi, spadajo v družino ključev postavk bilanc stanja, ki je opisana v prilogi XIII. Podatke je potrebno poročati mesečno in z enako pravočasnostjo kot obvezne statistične podatke o bilancah stanja monetarnih finančnih institucij (MFI), skladno z uredbo ECB/2001/13 z dne 22. novembra 2001 o konsolidiranih bilancah sektorja monetarnih finančnih institucij [1], spremenjeno in dopolnjeno z Uredbo ECB/2002/8 [2].

I. Pojasnjevalne spremenljivke za izračun monetarnih agregatov in protipostavk

2. Za potrebe pripravljanja monetarnih agregatov morajo NCB poročati statistične informacije o dodatni razčlenitvi "denarja v obtoku" ter "izdanih vrednostnih papirjev". Te pojasnjevalne spremenljivke najvišje prioritete so označene z odebeljeno obrobljenimi polji v tabelah A in B ter definirane v nadaljevanju. Ostale pojasnjevalne spremenljivke so potrebne za podrobnejšo analizo statističnih podatkov bilanc stanja MFI.

3. Denar v obtoku, od tega eurobankovci (M1), bankovci, denominirani v nacionalni valuti (M2), kovanci, denominirani v eurih (M3) in bankovci, denominirani v nacionalni valuti (M4):

- Eurobankovci (M1) so izdani eurobankovci, kot so ti vključeni v postavko "denar v obtoku".

- Bankovci, denominirani v nacionalni valuti (M2) so bankovci, denominirani v starih valutah, ki so jih NCB izdale pred 1. januarjem 2002 in jih NCB še niso pridobile nazaj. O tej postavki se poroča od januarja 2002 dalje, vsaj tekom leta 2002.

- Kovanci (M3) se nanašajo na znesek kovancev, euro in v nacionalnih valutah (ki še niso bili pridobljeni nazaj), ki so jih izdale nacionalne oblasti (NCB/centralne države) in o katerih se poroča znotraj postavke "denar v obtoku" bilance stanja NCB.

- Kovanci, denominirani v eurih (M4) se nanašajo na kovance, denominirane v eurih, ki so jih izdale nacionalne oblasti (NCB/centralne države).

- Kovanci, denominirani v nacionalnih valutah (M5) so kovanci, denominirani v starih valutah, ki so jih nacionalne oblasti (NCB/centralne države) izdale pred 1. januarjem 2002 in jih NCB še niso pridobile nazaj.

4. Imetniki tržnih vrednostnih papirjev, izdanih s strani ECB/NCB (postavke M6 do M8)

Dolžniški vrednostni papirji, ki jih izdajajo ECB/NCB, ki so razčlenjeni glede na rezidenčnost imetnikov v tri dele: domači/druge države članice/ostali svet.

TABELA A

Podatki ECB/NCB (stanja) [3]

Krepko obrobljena polja označujejo postavke visoke prioritete.

| Domači | Druge države članice | Ostali svet | Nerazporejeno |

PASIVA

8Denar v obtoku | | | | |

Od tega bankovci | | | | |

— Eurobankovci | | | | M1 |

— Bankovci v nacionalni valuti | | | | M2 |

Od tega kovanci | | | | M3 |

— Kovanci, denominirani v eurih | | | | M4 |

— Kovanci, denominirani vnacionalnih valutah | | | | M5 |

11Izdani dolžniški vrednostni papirji | | | | |

Do 1 leta | M6 | M7 | M8 | |

14Ostala pasiva | | | | |

Od tega obračunane obveznosti na vloge | | | | M9 |

Od tega tranzitne postavke | | | | M10 |

Od tega pasivne časovne razmejitve | | | | M11 |

Od tega obveznosti znotraj Eurosistema, povezane z alokacijo eurobankovcev | M12 | | |

AKTIVA

7Ostala aktiva | | | | |

Od tega obračunane terjatve na vloge | | | | M13 |

Od tega tranzitne postavke | | | | M14 |

Od tega aktivne časovne razmejitve | | | | M15 |

Od tega terjatve znotraj Eurosistema, povezane z alokacijo eurobankovcev | M16 | | |

Krepko obrobljena polja označujejo postavke visoke prioritete. Postavke najvišje prioritete predvideva Priloga VIII.

Po dogovoru med ECB in NCB, krepko označenih polj s puščico (↑) NCB morda ni potrebno poročati, če lahko ECB najde nadomestni vir za te podatke.

| Domači | Druge države članice | Ostali svet | Nerazporejeno |

PASIVA

11Izdani dolžniški vrednostni papirji | | | | |

Do 1 leta | M17 | M18 | M19 | |

Euro | M20 ↑ | M21 ↑ | M22 ↑ | |

Tuje valute | M23 ↑ | M24 ↑ | M25 ↑ | |

Nad 1 in do 2 let | M26 | M27 | M28 | |

Euro | M29 ↑ | M30 ↑ | M31 ↑ | |

Tuje valute | M32 ↑ | M33 ↑ | M34 ↑ | |

13Kapital in rezerve | | | | |

Od tega rezervacije | | | | M35 |

14Ostala pasiva | | | | |

Od tega obračunane obveznosti na vloge | | | | M36 |

Od tega tranzitne postavke | | | | M37 |

Od tega pasivne časovne razmejitve | | | | M38 |

Od tega finančni derivativi | | | | M39 |

AKTIVA

7Ostala aktiva | | | | |

Od tega obračunane terjatve na vloge | | | | M40 |

Od tega tranzitne postavke | | | | M41 |

Od tega aktivne časovne razmejitve | | | | M42 |

Od tega finančni derivativi | | | | M43 |

"drugi domači sektorji"Posojila, denominirana v eurih, ki jih druge MFI odobravajo podkategoriji |

AKTIVA | Nefinančne družbe (S.11) | Gospodinjstva itd. (S.14 + S.15) |

Potrošniško posojilo | Nepremičninski posojila | Drugo (ostanek) |

A.Domači

Posojila

Od tega euro | | | |

Do 1 leta | M44 | M45 | M46 | M47 |

Nad 1 in do 5 let | M48 | M49 | M50 | M51 |

Nad 5 let | M52 | M53 | M54 | M55 |

B.Druge države članice

Posojila

Od tega euro | | | | |

Do 1 leta | M56 | M57 | M58 | M59 |

Nad 1 in do 5 let | M60 | M61 | M62 | M63 |

Nad 5 let | M64 | M65 | M66 | M67 |

[1] UL L 333, 17.12.2001, str. 1.

[2] UL L 330, 6.12.2002, str. 29.

--------------------------------------------------

PRILOGA X

PRIROČNIK O POSTOPKIH ZA PRIPRAVO

STATISTIKE TOKOV UVOD

1. Evropska centralna banka (ECB) pripravlja monetarne agregate euroobmočja in njihove protipostavke kot stanja pozicij ob koncu meseca, v okviru konsolidirane bilance stanja sektorja monetarnih finančnih institucij (MFI) euroobmočja. ECB tudi analizira spremembe v monetarni statistiki. V ta namen so potrebni statistični podatki o tokovih.

2. Monetarna analiza v splošnem temelji na finančnih transakcijah, ki se odvijajo ko MFI kupujejo ali prodajajo finančne naložbe in hkrati sprejemajo ali odplačujejo finančne obveznosti. ECB izračunava transakcije kot razliko med stanji konec meseca in pri tem izloči vpliv dejavnikov, ki niso posledica transakcij.

3. Da bi se lahko pripravilo statistične podatke skladno s tem pristopom, potrebuje ECB obsežne podatke. Poleg podatkih o stanjih, ki jih ECB izpelje iz agregiranih bilanc sektorja MFI ob koncu meseca, ki jih prejema od nacionalnih centralnih bank (NCB) skladno z Uredbo ECB/2001/13 z dne 22. novembra 2001 o konsolidirani bilanci stanja sektorja monetarnih finančnih institucij [1], spremenjeno in dopolnjeno z uredbo ECB/2002/8 [2], potrebuje tudi podatke o popravkih, torej spremembah, ki niso posledica transakcij. Popravke je mogoče pridobiti iz različnih virov, odvisno od vrste popravka. Deloma zahteve po podatkih o popravkih pokriva že Uredba ECB/2001/13.

4. Osnovni namen pričujočega Priročnika o postopkih je podati podrobno specifikacijo dodatnih informacij, ki jih morajo NCB pošiljati ECB, da bi se le-tej omogočilo pripraviti statistične podatke o tokovih za monetarne agregate euroobmočja in njihove protipostavke. Še posebej so podana navodila NCB, kako naj le-te pripravijo svoj prispevek k tem informacijam, kar vključuje opis vpisov pod popravki in okoliščin, v katerih tak vpis nastane.

5. Ne glede na to prilogo je ECB pripravila Navodila k Uredbi ECB/2001/13 o statistiki bilanc stanja MFI [3], ki vsebuje dodatne informacije o potrebnih podatkih o popravkih, skladno s to Uredbo. Poleg tega daje ECB NCB kot dodatna pojasnila Priročnik o denarni in bančni statistiki za pripravo statističnih podatkov o tokovih [4].

RAZDELEK 1 - KONCEPTUALNI PRISTOP K PRIPRAVI STATISTIKE TOKOV

1.1 Okvir

6. ECB pripravlja monetarne agregate in protipostavke v okviru konsolidiranih bilanc stanja MFI euroobmočja, na podlagi podatkov o stanjih ob koncu obdobja, ki jih izpelje iz podatkov iz Uredbe ECB/2001/13 (Priloga I, Del 2, Tabela 1).

7. ECB pripravlja tudi podatke o statistiki tokov. Spremembe v denarnih agregatih in protipostavkah so analizirane v smislu transakcij, ki so se zgodile v obravnavanem obdobju, pri čemer se spremlja posebej transakcije na pasivni in posebej na aktivni strani. V okviru statističnih podatkov o konsolidiranih bilanc stanja ločimo med vrednostjo transakcij ("tokovi") in spremembami v stanjih, ki so posledica drugih vzrokov ("druge spremembe"). Statistični podatki o tokovih se pripravijo za skoraj vse kombinacije postavk bilanc stanja (BSI). Kot prikazuje Tabela 1 te priloge, so vključene vse mesečne BSI zaradi potrebe po zagotovitvi podatkov, ki se izravnajo. Poleg tega se tokovi pripravijo tudi za četrtletne podatke, skladno s tabelo 2 te priloge in pojasnjevalne postavke o tržnih instrumentih ter naložbah in obveznostih centralne države.

8. Metodologija priprave statističnih podatkov o tokovih iz podatkov o konsolidiranih bilancah stanja temelji na ESR 95 [5]. Odstopanja od teh mednarodnih standardov so bila nujna, tako zaradi vsebine podatkov kot tudi zaradi statističnih konceptov. Ta priloga se razlaga skladno z ESR 95, razen če Uredba ECB/2001/13, navodila k tej uredbi ali ta navodila implicitno ali eksplicitno ne ovržejo njenih določil.

1.2 Podatki o tokovih

9. V okviru monetarne in bančne statistike so podatki o tokovih merjeni v smislu finančnih transakcij. Finančne transakcije so opredeljene kot neto nakupi finančnih aktiv ali neto povečanje obveznosti za vsak posamezno vrsto finančnega instrumenta, to je vsota vseh finančnih transakcij, ki so se zgodile v relevantnem obdobju poročanja [6]. Podatki o tokovi za vsako posamezno postavko, ki so določeni v Uredbi ECB/2001/13, morajo biti izračunani neto (ni potrebe po identifikaciji bruto transakcij oziroma celotnega prometa). Metoda vrednotenja določa, da se za vsako transakcijo vzame vrednost, po kateri so bila aktiva kupljena/prodana in/ali so obveznosti nastale, bile likvidirane ali zamenjane. Ne glede na to Uredba ECB/2001/13 dovoljuje odstopanja od koncepta finančne transakcije. Zaradi tega finančne transakcije za potrebe denarne in bančne statistike niso enake finančnim transakcijam po ESR 95, temveč so posebej prilagojene za potrebe denarne in bančne statistike.

10. V osnovi je za transakcijsko vrednost vlog/posojil ter vrednostnih papirjev podana naslednja usmeritev:

10.1 Transakcijska vrednost vlog/posojil (Uredba ECB/2001/13, Priloga I, Del 2, Tabela A, postavki 2 in 9) predstavlja znesek, ki ga MFI prejeme (kot depozit) ali da (v primeru posojila), pri čemer so izključene provizije in podobno [7]. Transakcijska vrednost tudi izključuje obračunane aktivne (v primeru posojil) ali pasivne (v primeru vlog) obresti, ki niso bile prejete ali plačane. Namesto tega se obračunane in še neplačane obresti na posojila/vloge zabeležijo ustrezno pod "ostala aktiva" ali "ostala pasiva".

10.2 Transakcijska vrednost izdanih vrednostnih papirjev in vrednostnih papirjev v posesti (Uredba ECB/2001/13, Priloga I, Del 2, Tabela A, postavke 3, 4 in 10-12) je skladna z beleženjem in poročanjem stanj, skladno z Uredbo ECB/2001/13.

V Uredbi ECB/2001/13 ni predvideno nobeno pravilo za klasifikacijo obračunanih, a še neplačanih obresti iz naslova vrednostnih papirjev. To pomeni, da so pri pripravi podatkov o stanjih vrednostnih papirjev te obresti lahko vključene ali izključene. Da bi se zagotovila harmonizirana obravnava med posameznimi državami ter upoštevaje dejstvo, da je ključen problem ločevanje med obračunanimi in neplačanimi obrestmi ter spremembami v ceni, ter da enak konceptualni problem nastaja tudi pri opredelitvi obrestne mere tržnih instrumentov, se uporablja naslednje fleksibilno in preprosto pravilo:

10.2.3 Če so obračunane a še neplačane obresti sestavni del računovodske vrednosti, kot je ta poročana v statističnih bilancah stanja, potem so te obresti izključene iz transakcijske vrednosti in so namesto tega nedvoumno vključene v "prevrednotevalne popravke".

10.2.4 Če obračunane a še neplačane obresti niso sestavni del stanja vrednosti vrednostnih papirjev, kot je ta predstavljena v bilancah stanja, se te obresti uvrstijo ustrezno med "ostala aktiva" oziroma "ostala pasiva" in se jih torej ne upošteva pri računanju tokov oziroma prevrednotevalnih popravkov [8].

1.3 Druge spremembe

11. V okviru statistike konsolidiranih bilanc stanja so "druge spremembe" tiste razlike med stanju bilanc stanja ob koncu obdobij, ki niso posledica transakcij. Druge spremembe lahko razvrstimo v dve kategoriji, "prerazvrstitve in drugi popravki" ter "prevrednotevalni popravki" [9].

12. Kategorija "prerazvrstitve in drugi popravki" (Tabela 5 te priloge, stolpec C) zajema vse spremembe v stanjih bilance stanja, ki so posledica sprememb v statističnem zajetju (vključitev ali izključitev določenih MFI, ki so se preselili v/iz sektorja MFI), prerazvrstitve terjatev ali obveznosti (po zapadlosti, sektorju ali vrsti instrumenta) zaradi popravljenih predhodnih napak v stanjih v omejenem časovnem obdobju in spremembe v strukturi (prevzemi, združitve).

13. Kategorija "prevrednotevalni popravki" je sestavljena iz dveh delov. Prvič, prevrednotevalni popravki odsevajo vpliv popolnih in delnih odpisov. Drugič, odsevajo tudi vpliv sprememb tržne vrednosti prodanih ali izdanih tržnih vrednostnih papirjev (tabela 5, stolpec E). Spremembe vrednosti zaradi sprememb v deviznem tečaju se ne upoštevajo pod "prevrednotevalnimi popravki" temveč pod posebno postavko.

14. Kategorija "tečajne razlike" je sestavljena iz sprememb v stanjih zaradi vpliva gibanja deviznega tečaja za aktiva in obveznosti, denominirane v tujih valutah (Tabela 5, stolpec D).

1.4 Nefinančna aktiva

15. Konceptualna opredelitev "transakcij" in "drugih sprememb", kot je ta podana zgoraj, se uporablja tudi za nefinančna aktiva, kot to predvideva navodilo za pripravo v naslednjih razdelkih priročnika o postopkih.

RAZDELEK 2 - SPLOŠEN OPIS POSTOPKA POPRAVKOV

2.1 Izračun podatkov o tokovih

16. ECP izračunava podatke o tokovih kot razlike med stanji ob koncih obdobij, nakar izloči vpliv sprememb, ki niso posledica transakcij (Tabela 5 te priloge). Za vsako BSI se od vrednosti ob koncu tekočega obdobja (Tabela 5, Stolpec A) odšteje vrednost ob koncu predhodnega obdobja (Tabela 5, stolpec B). Nato se odstrani vrednosti "prerazvrstitv in drugih popravkov" (tabela 5, stolpec C), "tečajnih razlik" (Tabela 5, stolpec D) in "prevrednotevalnih popravkov" (Tabela 5, stolpec E). Dobljena razlika predstavlja "tokove" v proučevanem obdobju (Tabela 5, stolpec E).

17. Uporaba tega postopka ne pomeni, da ni mogoče opredeliti transakciji tako posredno kot tudi neposredno. Medtem ko je metoda popravljanja k posredni opredelitvi transakcij, lahko NDB posredujejo informacije za popravke, ki so izpeljani neposredno iz opazovanja transakcij, še posebej v zvezi z imetji vrednostnih papirjev. Na ta način so transakcije opredeljene kot razlika med vsoto nakupov in vsoto prodaj vrednostnih papirjev s strani MFI, vse zabeležene pri vrednosti transakcije. Tako dobljena številka služi pripravi postavke "prevrednotevalni popravki" znotraj sheme poročanja o tokovih.

2.2 Opredelitev popravkov "drugih sprememb"

18. Odgovornost za zagotavljanje popravkov "drugih sprememb" (glej Tabelo 6) je ratdelejan med NCb in ECB. Istočasno so viri uporabljenih podatkov ter pravni status vsake zahteve odvisni od vrste popravka.

2.2.1 Prerazvrstitve in drugi popravki

19. NCB pripravijo podatke o "prerazvrstitvah in drugih popravkih" skladno z zahtevami te priloge z uporabo nadzornih informacij, pregledov verodostojnosti, priložnostnih poizvedb (npr. povezanih z osamelci), zahtevami nacionalne statistike, informacij o MFI, ki vstopajo ali zapuščajo populacijo obveznikov za poročanje, ter drugih podatkov, ki so jim na voljo. ECB prejme od NCB podatke o "prerazvrstitvah in drugih popravkih"; od ECB se ne pričakuje, bo podatke popravlja tudi ex post, razen če NCB odkrijejo bistvene spremembe v končnih podatkih. Poleg tega NCB dostavijo ECB pojasnilo glede popravkov, vsebovanih v "prerazvrstitvah in drugih popravkih". ECB zahteva ta pojasnila zaradi dodatnega preverjanja pravilnosti teh popravkov, izboljšanja primerljivosti, analize monetarnih statističnih podatkov euroobmočja ter kot dopolnilo denarni in bančni statstiki, ko se ta uporablja za druge statistične namene. Postopki, ki jim morajo NCB slediti pri pripravi teh podatkov, so predstavljene v nadaljevanju.

2.2.2 Tečajne razlike

20. Za potrebe posredovanja statističnih podatkov ECB, morajo NCB zagotoviti, da so aktivne in pasivne pozicije, denominirane v tujih valutah, preračunane v eure, pri čemer je uporabljen devizni tečaj na zadnji dan obdobja. Uporablja se enoten devizni tečaj - referenčni devizni tečaj ECB [10].

21. Spremembe v deviznih tečajih nasproti euru, ki se zgodijo med dvema koncema obdobjema poročanja, povzročijo spremembe v vrednosti terjatev/obveznosti v tuji valuti, ko le te izrazimo v eurih. Ker te spremembe predstavljajo naložbene dobičke/izgube, ki niso posledica finančnih transakcij, mora njihov vpliv izločiti iz podatkov o tokovih.

22. Popravke izračunava ECB skladno s pravili, ki jih vsebuje ta smernica in skladno s postopki v Priročniku o denarni in bančni statistiki za pripravo statistike tokov [11].

2.2.3 Prevrednotevalni popravki

23. "Prevrednotevalne popravke" pripravijo NCB na podlagi podatkov, ki jih posredujejo MFI skladno z Uredbo ECB/2001/13. Zahteva po statističnih podatkih, ki je naslovljena na dejanske obveznike za poročanje, se po navedbah uredbe nanaša izključno na "prevrednotevalne popravke", ki zajemajo odpise in zmanjšanja vrednosti posojil ter "prevrednotenja zaradi spremembe cene" za imetja vrednostnih papirjev v referenčnem obdobju.

24. Obvezniki za poročanje so zavezani poročanju po načelu "minimalnega poročanja", ki ga določa Uredba ECB/2001/13, Priloga I, Del 2, Tabela 1A. Kot "minimalno poročanje" se smatra najmanjši obseg poročanja, ki je potreben za pripravo in oceno popravkov glede celotnega nabora podatkov, ki jih potrebuje ECB. NCB smejo zbirati tudi podatke, ki niso zajeti v "minimalnem poročanju". Ti dodatni podatki se lahko nanašajo na razčlenitve, ki so navedene v Uredbi ECB/2001/13, Priloga I, Del 2, Tabela 1A, in niso del minimalnih zahtev za poročanje.

25. NCB zberejo podatke o "prevrednotevalnih popravkih", ki jih pošljejo posamezne MFI, ter pripravijo celotne podatke za posredovanje ECB, skladno s tabelo 5, stolpec E. Pri tem morajo NCB morda izračunati popravke iz transakcij, podatkov o posameznih vrednostnih papirjih ali drugih podatkov, ki jih posredujejo MFI in/ali ocen popravkov glede na nekatere razčlenitve, o katerih MFI ne poročajo, ker niso del "minimalnega poročanja".

26. Tiste NCB, ki so obveznikom za poročanje dovolile odstopanja glede frekvence in/ali rokov poročanja o "prevrednotenju cene vrednostnih papirjev", skladno s členom 4(7) Uredbe ECB/2001/13, pošljejo ECB celotne mesečne podatke, ki temeljijo na ocenah, z enakimi roki kot jih za podatke o stanjih zahteva ta Uredba, ter dostavijo popravljene "prevrednotevalne popravke" potem, ko so dejanski podatki na voljo.

27. Tiste NCB, ki so obveznikom za poročanje dovolile prehodno odstopanje od rokov poročanja o mesečnih "prevrednotevalnih popravkih" skladno s Členom 7 Uredbe ECB/2001/13, pošljejo ECB celotne mesečne podatke, ki temeljijo na ocenah, v enakih rokih kot jih za podatke o stanjih zahteva ta Uredba, ter dostavijo popravljene "prevrednotevalne popravke" potem, ko so dejanski podatki na voljo (glej Tabelo 5). Politike glede odstopanja, ki jih vodijo posamezne NCB ter postopek izračunavanja ocenjevanja bo spremljan skozi raziskave o nacionalnih praksah.

RAZDELEK 3 - PODROBEN OPIS MESEČNIH POPRAVKOV TOKOV

28. Vsaka NCB pošlje ločene podatke za popravke v lastni bilanci stanja in posebej za druge MFI. Ločeno poročanje daje ECB možnost ločenega predstavljanja specifičnih pozicij Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) (npr. zunanjih rezerv). Izvedba ločenega poročanja je preprosta, saj se pričakuje, da bodo popravki tudi pripravljeni ločeno. Popravki bilance stanja ECB so pripravljeni interno. NCB mesečno poročajo popravke za vse postavke na bilanci stanja MFI (Tabela 5 v tej prilogi).

Popravke zaradi sprememb v deviznem tečaju izračunava ECB (vključeni v Tabelo 5, stolpec D). Zato morajo imeti popravki (stolpca C in E) za bilančne postavke v tujih valutah, ki jih poročajo NCB, izključevati vpliv sprememb deviznega tečaja.

29. Načeloma pošiljajo NCB vse "prerazvrstitve in druge popravke". V vsakem primeru pa NCB pošljejo vse ,prerazvrstitve in druge popravke, ki presegajo vrednost 50 milijonov EUR. Ta prag je določen z namenom pomagati NCB pri odločitvi, ali naj upošteva določen popravek ali ne. Vendar pa, če informacije niso hitro na voljo ali je njihova kakovost slaba, se lahko sprejme odločitev, da se ne naredi ničesar ali pa da se pripravi ocene. Zato je potrebna določena fleksibilnost pri uporabi tega praga, med drugim tudi zaradi raznolikosti, ki je prisotna v obstoječih metodah izračunavanja popravkov. Na primer, tam, kjer se zbirajo razmeroma podrobni podatki ne glede na prag je nesmiselno uporabljati tako visok prag. Pomembno je, da se ta prag ne uporablja za podatke, ki jih MFI poročajo NCB, t.j. za "prevrednotevalne popravke", ki se poročajo skladno z Uredbo ECB/2001/13.

30. NCB pripravijo bilance stanja MFI na zadnji dan meseca. Načeloma to pomeni, da so bilance sestavljena za zadnji koledarski dan meseca, brez upoštevanja lokalnih praznikov. Vendar je sprejemljivo da to v mnogih primerih ni izvedljivo in da se v teh primerih bilanco sestavi za zadnji delovni dan, ki je v skladu z lokalnimi (nacionalnimi) tržnimi in računovodskimi pravili.

31. Tokovi in popravki so predmet istega sistema dvostavnega knjigovodstva kot stanja. V vseh primerih imajo popravki protipostavke, ki so v številnih primerih "kapital in rezerve" ali "ostala pasiva", odvisno od poslov in lokalnih računovodskih pravil.

32. NCB pošiljajo informacije o "prerazvrstitvah in drugih popravkih" in "prevrednotevalnih popravkih", tako da je mogoče vpliv le-teh izločiti pri izračunavanju statistike tokov. Te informacije predstavljajo znesek, za katerega je vsaka postavka bilance stanja popravljena. Priložena pojasnila pojasnjujejo najpomembnejše prerazvrstitvene popravke.

3.1 Prerazvrstitve in drugi popravki

33. "Prerazvrstitve in druge popravke" (Tabela 5, stolpec C) sestavljajo vpliv sprememb v sestavi populacije obveznikov za poročanje, spremembe v strukturi, spremembe v klasifikaciji po sektorjih nasprotne stranke MFI, ki je obveznik za poročanje, klasifikaciji terjatev in obveznosti ter vpliv popravkov napak v poročanju.

3.1.1 Spremembe v statističnem zajetju

34. Spremembe v sestavi sektorja MFI lahko povzročijo prenos poslov prek ekonomskih meja sektorja. Taki prenosi ne predstavljajo transakcij in so torej ugotovljeni - in njihov vpliv vključen - kot popravki v stolpcu "prerazvrstitve in drugi popravki".

35. Institucije, ki vstopijo v sektor MFI lahko prinesejo s seboj posle v sektor, medtem ko institucije, ki izstopijo iz sektorja, odnesejo posle s seboj iz sektorja. Vendar pa posli, ki jih MFI, ki so vstopili na novo, sklenejo po vstopu, predstavljajo transakcije in kot take niso odstranjene iz statistične definicije toka [12]; podobno velja tudi za posle, ki so jih sklenile MFI, ki so kasneje izstopile iz sektorja, pred svojim izstopom, ki so prav tako zajeti med tokove.

36. Vpliv prenosa posla v/izven sektorja MFI na konsolidirane bilance stanja je odvisen, med drugim, od tega, ali vse MFI redno mesečno poročajo ali so nekatere MFI iz tega "izključene" (ker so npr. premajhne). Kjer so vse MFI zavezane mesečnemu poročanju (torej ni "izjem"), bo institucija, ki je vstopila v sektor MFI, prvič poročala svoje podatke po primernem obdobju (običajno konec meseca, v katerem je vstopila, oziroma naslednji konec četrtletja). Podobno bo bilanca stanja MFI, ki je zapustila sektor, odstranjena ob njenem odhodu (torej hkrati z zadnjo posredovano bilanco stanja) ali pa kasneje, če se na primer mesečni podatki prenašajo naprej do konca četrtletja. V kolikor se posli, poročani v prvi/zadnji bilanci stanja, prenašajo v/izven sektorja MFI, se naredi popravek za mesec, v katerem je do prenosa prišlo. Kjer se neka institucija vključi ali zapusti sektor med "izjemami", bo vpliv tega odvisen od tega, ali se izračunava ocena celotne skupne vrednosti konsolidirane bilance stanja ali ne, in če se, kakšen postopek se pri tem uporablja.

37. Večina informacij, potrebnih za izvedbo popravkov zaradi sprememb v statističnem zajetju, bi moralo biti na voljo znotraj sistema statističnega poročanja. Vendar pa se lahko pojavi potreba, da NCB zberejo priložnostne informacije institucij, ki vstopajo v sektor MFI, da bi lahko ugotovile, ali so posli v prvi bilanci stanja, ki jo ta institucija poroča, preneseni v sektor ali novoustvarjeni po vstopu. Podobne informacije se zbere tudi za institucije, ki zapuščajo sektor.

38. NCB ugotovijo, katere institucije vstopajo v ali zapuščajo sektor MFI in ocenijo vpliv teh vstopov in izstopov na agregatno bilanco stanja sektorja MFI, skladno z navodilom, podanim v Tabeli 8. Neto učinek vstopajočih in izstopajočih institucij na agregatno bilanco stanja MFI se izračuna z agregiranjem otvoritvenih bilanc vstopajočih institucij in zaključnih bilanc izstopajočih institucij, za vsako postavko posebej, pri čemer se izračuna razlika med obema. Neto številko nato vnesemo pod "prerazvrstitve in druge popravke" (Tabela 5, stolpec C). Neto povečanje poslov v sektorju MFI vnesemo s pozitivnim predznakom, medtem ko neto zmanjšanje poslov vnesemo z negativnim predznakom. Sestavljalci morajo biti pri tem pozorni, da lahko to pod določenimi pogoji vpliva tudi na poročanje nasprotne stranke, torej morajo ta vpliv prav tako upoštevati pri popravkih, v tem primeru kot spremembo v sektorju. Na primer, če se MFI odreče pooblastilu za opravljanje poslov, vendar nadaljuje s poslovanjem kot "druga finančna institucija", financirana prek medbančnega trga, potem to v MFI umetno poveča posojila "drugim finančnim institucijam", kar zahteva popravek (ki ga zajemajo "spremembe v klasifikaciji sektorja nasprotne stranke"). Ker postopki za spremembe v sektorju MFI predvidevajo, da lahko pravne osebe zapustijo (se pridružijo) sektorju kadar koli, torej morajo biti NCB v stanju narediti te popravke mesečno (odvisno od uporabljenega postopka priprave statističnih podatkov).

3.1.2 Spremembe v strukturi

39. Spremembe v strukturi pomenijo pojav ali izginotje določenih finančnih aktiv zaradi prestrukturiranja podjetij. Običajno se nanašajo na prevzeme, združitve in razdružitve. Ko neka družba preneha obstajati kot samostojna pravna oseba, ker jo prevzame ena ali več drugih družb, vsa finančna aktiva in obveznosti, ki so obstajala med to družbo ter prevzemnimi družbami, izginejo iz sistema.

40. Vir informacij za identifikacijo teh sprememb so zaključne bilance stanja starih institucij ter otvoritvene bilance stanja novih institucij.

41. NCB identificirajo salde bilanc institucij, ki se prestrukturirajo. Te vrednosti nastanejo ali so netirane zaradi prevzemov, združitev ali razdružitev in ne predstavljajo pravih transakcij; torej so sestavni del "prerazvrstitev in drugih popravkov". Spremembam v strukturi lahko pripišemo tudi vpliv prevrednotenja, ki ga pripravimo posebej.

42. Za celotno analizo sprememb v strukturi, skupaj z drugimi spremembami, ki izhajajo iz prevzemov, združitev in razdružitev, glej Dodatek 2.

3.1.3 Prerazvrstitve terjatev in obveznosti

43. Spremembe v klasifikaciji domačega sektorja ali instrumentov njihovih nasprotnih strank vodi v prerazvrstitev terjatev/obveznosti nasproti tem nasprotnim strankam v bilanci stanja obveznika za poročanje. Taka prerazvrstitev se odrazi v spremembi stanja v obdobju, v katerem pride do prenosa. Ker gre pri tej spremembi le za vknjižbo prenosa posla med sektorji in razredi instrumenta, le-ta ne prestavlja transakcije in je torej potrebno narediti ustrezen popravek, da se njen vpliv izloči iz statističnih podatkov o tokovih.

44. Spremembe v klasifikaciji lahko nastanejo iz različnih vzrokov. Sprememba v sektorski klasifikaciji nasprotne stranke se lahko zgodi, ko se oseba javnega prava preseli v zasebni sektor, ali pa, ko se zaradi združitve/razdružitve spremeni osnovna dejavnost družbe. Listnjenje skoraj vedno vključuje tudi finančne transakcije; v kolikor listnjenje prestavlja le računovodsko spremembo, ga seveda vključimo tukaj.

45. Za NCB je v številnih primerih lahko težko ugotoviti prerazvrstitve terjatev in obveznosti, saj jih običajno ni mogoče ločiti od drugih sprememb v bilancah stanja. V luči tega dejstva naj se NCB osredotočijo predvsem na odkrivanje sprememb prek poročanih bilanc stanja (preverbe zanesljivosti) ali z uporabo nadzornih informacij, sprotnih dodatnih informacij (na primer povezanih z izstopajočimi podatki), zahtev nacionalne statistike, informacij o MFI, ki zapuščajo ali se pridružujejo populaciji obveznikov za poročanje, ali drugih virov, ki so jim na voljo. Kjer so zaznane potencialne spremembe zaradi prerazvrstitev, se lahko od obveznikov za poročanje zahteva dodatne informacije o natančnem vplivu le-teh na poročano bilanco stanja. Prerazvrstitve so običajno odkrite izven standardne mreže poročanja, od NCB pa se pričakuje, da se bodo osredotočile na odstranjevanje bistvenih sprememb.

46. Načeloma NCB identificirajo spremembe v stanjih, ki so posledica prerazvrstitev, mesečno. Neto znesek teh sprememb se vnese pod postavko "prerazvrstitve in drugi popravki" (Tabela 5, stolpec C); neto povečanje stanj zaradi prerazvrstitve sektorjev se vnese s pozitivnim predznakom, neto zmanjšanje stanj se vnese z negativnim predznakom.

3.1.4 Popravki napak v poročanju

47. Politika popravkov je že v veljavi za mesečne bilance stanja MFI. Medtem ko je načeloma popravke mogoče dostavljati kadar koli, se popravki, ki se nanašajo na podatke preteklega meseca vnašajo rutinsko (poleg popravkov podatkov za tekoči mesec); poleg tega se lahko tudi popravki za pretekla dva ali tri mesece pojavljajo redno zaradi ocenjevanja celotne skupne vrednosti ali odkrivanja in popravljanja napak v poročanju.

48. NCB popravi napake v podatkih o stanjih, ki so posledica napak v poročanju, takoj, ko so take napake odkrite. Kjer se taka napaka pojavi samo enkrat (to je, vpliva samo na eno obdobje) ali po prekinitvi v časovni vrsti podatkov samo krajše obdobje, lahko popravki v celoti odstranijo vpliv te napake iz podatkov. Pod temi pogoji ne pride do prekinitve v časovni vrsti. Vendar če popravek zajema zgodovinske podatke pred septembrom 1997 in se pretekli podatki ne popravijo ali se popravijo le za krajši del časovne vrste, bo prišlo do prekinitve v časovni vrsti v prvem obdobju popravljenega podatka in zadnjem obdobju nepopravljenih podatkov.

49. Napake v poročanju se odkriva znotraj sistema statističnega poročanja, torej ni potrebe po dodatnih virih podatkov.

50. NCB identificira velikost prekinitve v časovni vrsti in vnese poprave pod postavko ,prerazvrstitve in drugi popravki (Tabela 5, stolpec C).

3.2 Popravki zaradi tečajnih razlik

51. ECB izračunava standarden popravek z uporabo podatkov, ki jih že prejema skladno z Uredbo ECB/2001/13. Ta popravek se izračunava z uporabo razmerij med valutami, ki so izpeljane iz razčlenitve pasive in aktive po valutah, ki je za večje valute na voljo posebej (Glej Uredbo ECB/2001/13, Priloga I, del 2, tabela 4) [13]. Vendar je razčlenitev instrumentov v tej tabeli manj podrobna kot v tabeli 1 in so podatki na voljo le četrtletno, z daljšim odlogom. ECB odstrani učinek sprememb deviznega tečaja z uporabo tako imenovanega "standardnega popravka". Ta se izračunava v vrsti korakov, ki omogočajo oceno tega popravka. V teh korakih je, da bi se omogočila uporaba tega popravka, narejenih vrsta predpostavk in poenostavitev.

51.1 Prvi korak je identifikacija saldov stanj, denominiranih v vsaki izmed ključnih valut držav, ki niso članice Evropske unije (EU) (USD, JPY in CHF), ter drugih valut držav članic EU (GBP, DKK in SEK) [14]. Ker je razčlenitev po posameznih valutah na voljo le četrtletno (ob koncu četrtletja), se razčlenitev ob koncu meseca izračunava z uporabo razmerij, ki so na voljo za preteklo četrtletje.

51.2 Medtem ko je razčlenitev po posameznih valutah na voljo le za konec četrtletja, je potrebno popravke izračunavati za vsak konec meseca. Nadalje se razčlenitev po posameznih valutah prejema z odlogom 28 delovnih dni, kar je 13 delovnih dni po prejemu podatkov o stanjih in popravkih za zadnji mesec četrtletja. Torej je potrebno deleže posameznih valut v celotnem stanju tujih valut prenašati naprej v vmesne in končne mesece četrtletja. Dejanski podatki o razmerjih med valutami nadomestijo ocenjene vrednosti za zadnji mesec četrtletja, ko so novi četrtletni podatki na voljo. Predpostavlja se, da so razmerja med valutami stabilni v mesecih, ki sledijo koncu četrtletja, pri čemer se upošteva dejstvo, da je valutna razčlenitev na euro/ne-euro na voljo mesečno, kar zmanjšuje možnost napake.

51.3 Predpostavlja se tudi, da je delež valut, ki niso euro (USD, JPY, CHF, GBP, DKK in SEK), v bilancah stanja MFI majhen. Podrobni podatki o razčlenitvi po posameznih valutah so nadalje na voljo le v omejeni razčlenitvi glede na Uredbo ECB/2001/13, Priloga I, Del 2, Tabela 4. Da bi se preseglo to omejitev, se enaki valutni deleži, kot so izračunani za postavke te tabele, uporabljajo za bolj podrobno razčlenitev v Prilogi I, del 2, Tabela 1.

51.4 Drugi korak je sprememba teh razčlenitev za konce tekočega in preteklih mesecev v valuto njihove denominacije. Predpostavlja se, da je bil pri preračunavanju terjatev, denominiranih v drugih valutah v eure, za vse postavke uporabljen tečaj ob koncu meseca.

51.5 Tretji korak je izračunati razliko v stanjih znotraj posameznih valut denominacije stanj. Dobljena vrednost predstavlja spremembo v stanjih z odstranjenim vplivom tečajnih razlik. Prevrednotenja niso odstranjena, saj se le-ta poročajo pod posebnim popravkom.

51.6 Četrti korak je preračun teh vrednosti v eure z uporabo povprečnega tečaja med mesecem. Ta vrednost predstavlja dejanske transakcije če ne bi bilo drugih popravkov, pri čemer se predpostavlja, da povprečen tečaj dejansko predstavlja povprečen tečaj nakupov, prodaj, izdaj in odkupov v obdobju. Vrednost, ki jo vnesemo v stolpec D je razlika med dvema zaporednima bilancama stanja manj ta vrednost.

52. V normalnih okoliščinah so napake, ki nastanejo kot posledica uporabe tabele 4 Priloge I, dela 2 Uredbe ECB/2001/13, majhne (razmerja med posameznimi valutami se spreminjajo počasi; saldi, denominirani v nedoločenih valutah, bi moralo biti majhni). Vendar pa, ker lahko ti standardni popravki včasih vendarle dajo slabšo sliko dejanskega vpliva sprememb v deviznih tečajih, lahko ECB uporabi, po posvetovanju z NCB, tudi določene sprotne popravke. V teh primerih se od NCB zahteva dodatne informacije o razmerjih med valutami.

3.3 Prevrednotevalni popravki

53. Kategorija "prevrednotevalni popravki" zajema tako odpise in zmanjšanja vrednosti posojil kot tudi prevrednotenja izdanih vrednostnih papirjev in/ali vrednostnih papirjev v lasti, skladno z zahtevami Uredbe ECB/2001/13.

3.3.1 Odpisi in zmanjšanja vrednosti posojil

54. Popravki v zvezi z "odpisi in zmanjšanji vrednosti posojil" se poročajo, da bi se odstranil vpliv sprememb v zabeleženih stanjih posojil v bilanci stanja, ki so posledica odpisov ali zmanjšanj vrednosti posojil. Ti popravki morajo tudi odsevati spremembe v stanjih rezervacij za izgube iz posojil, če se NCB odločijo, da se stanja poročajo brez ustreznih rezervacij. Odpisi, ki se ugotovijo istočasno s prodajo ali prenosom posojila tretji stranki, so prav tako vključeni, če jih je mogoče identificirati.

55. Obvezniki za poročanje so zavezani poročanju po načelu "minimalnega poročanja", ki ga vsebuje Uredba ECB/2001/13, Priloga 1, Del 2, tabela 1A, čeprav lahko NCB zbirajo tudi dodatne podatke, ki niso del "minimalne zahteve za poročanje". V vsakem primeru NCB pripravijo za posredovanje ECB celotne podatke skladno s tabelo 5, stolpec E. Pri tem morajo NCB morda izračunati in/ali oceniti popravke v zvezi z razčlenitvami, ki jih MFI ne poročajo, ker niso del "minimalnega poročanja". Protipostavka popravkov zaradi odpisov in zmanjšanj vrednosti bo ena ali druga izmed postavk "kapital in rezerve"/ "druge obveznosti".

56. Pri razporeditvi popravkov v ustrezen pas zapadlosti in sektor nasprotne stranke morajo NCB upoštevati računovodska pravila glede slabih posojil (npr. razporeditev slabega posojila v dolečen pas zapadlosti) ter ustrezno kreditno za posamezen sektor.

57. Kjer ni na voljo dovolj podatkov za razporeditev popravkov, se lahko le ti razčlenijo po posameznih kategorijah Uredbe ECB/2001/13 sorazmerno z ugotovljenimi velikostmi stanj.

58. Polja, označena z "minimum" v Uredbi ECB/2001/13 se poročajo ECB tudi če niso neposredno pripravljene, ker NCB zbira bolj podrobne informacije o odpisih in zmanjšanjih vrednosti. V teh primerih se polja, označena z "minimum" izračunajo kot vsota posameznih sestavnih delov.

3.3.2 Prevrednotenje vrednostnih papirjev

59. Popravki v zvezi s prevrenotenjem vrednostnih papirjev se nanašajo na vsa gibanja v vrednotenju vrednostnih papirjev, ki nastajajo kot posledica sprememb v ceni, po kateri so vrednostni papirji vneseni ali trgovani. Popravki vključujejo spremembe, ki se zgodijo v času in vplivajo na vrednost stanj v bilanci stanja ob koncu obdobja kot dobički/izgube iz premoženja. Vsebuje lahko tudi določene spremembe v vrednotenju, ki izvirajo iz transakcij z vrednostnimi papirji, t.j. realizirane izgube/dobički.

60. Prevrednotenja vplivajo le na določene postavke bilance stanja: na pasivni strani na postavko "izdani vrednostni papirji" ter na aktivni strani na postavki "vrednostni papirji razen delnic" in "delnice in drug lastniški kapital", njihove protipostavke pa so večinoma "kapital in rezerve" ter "ostala pasiva". Vloge in posojila imajo fiksno nominalno vrednost in ji torej sprememba cene ne zadeva.

61. Naravo in obseg "prevrednotevalnih popravkov" določa izbrana metoda vrednotenja. Čeprav navodila priporočajo uporabo tržnih vrednost na obeh straneh bilance stanja, se v praksi lahko uporablja različne metode vrednotenja tako na pasivni kot tudi na aktivni strani. Navodila ugotavljajo, da je taka praksa sprejemljiva, dokler knjižna vrednost ne odstopa bistveno od tržne vrednost.

62. Na pasivni strani bilance stanja je najpogostejša računovodska praksa beleženja vrednosti tržnih vrednostnih papirjev v bilanci stanja po fiksni vrednosti, kot je nominalna vrednost, vrednost ob izdaji ali ob odpoklicu. Obvezniki za poročanje običajno ne uporabljajo tržnega vrednotenja. Zaradi tega Uredba ECB/2001/13 ne od MFI zahteva poročanja o prevrednotenju za postavko "izdani dolžniški vrednostni papirji" (niso označeni z oznako "minimum") in predpostavlja, da je njihova vrednost enaka nič (in jo torej kot tako NCB poročajo ECB), razen če obstajajo dokazi o nasprotnem.

63. Na aktivni strani bilance stanja se imetja vrednostnih papirjev lahko beležijo po tržni vrednosti, vrednosti ob nakupu ali najmanjši izmed tržne vrednosti, vrednosti ob nakupu ali odpoklicu, skladno s standardno računovodsko prakso. Vsebina popravka je odvisna od uporabljene metode vrednotenja (za podrobnosti glej navodila).

64. Uredba dovoljuje določeno fleksibilnost glede vrste podatkov, ki so potrebni za izračunavanje prevrednotenja vrednostnih papirjev, ter glede oblike, v kateri se ti podatki zbirajo in pripravljajo. Odločitev o metodi je prepuščena NCB, skladno z možnostmi v tej smernici. Doslej identificirane možnosti, ki so na voljo NCB, so:

64.1 MFI poročajo popravke: MFI poročajo popravke za vsako ustrezno postavko in ki odražajo spremembe v vrednotenju zaradi spremembe cene. NCB, ki izberejo to metodo, agregirajo podatke, ki jih poročajo MFI, in pripravijo za posredovanje ECB.

64.2 MFI poročajo tokove: MFI združijo tokove, nastale tekom meseca, in NCP poročajo vrednost nakupov in prodaj vrednostnih papirjev. Priprava in posredovanje neto tokov NCB je povsem sprejemljivo. NCB, ki prejmejo podatke o transakcijah, morajo izračunati "prevrednotevalni popravek" kot ostanek razlike med stanji, transakcijami in drugimi popravi ter poročati prevrednotevalne popravke ECB skladno s smernico ECB.

64.3 Poročanje po posameznih vrednostnih papirjih: MFI poročajo NCB vse relevantne informacije o imetjih vrednostnih papirjev, kot so nominalna (imenska) vrednost, knjižna vrednost, tržna vrednost, nakupi in prodaje, za vsak vrednostni papir posebej. Te informacije omogočajo NCB pridobiti natančne informacije o "prevrednotevalnih popravkih", ki jih poročajo ECB. Ta metoda je namenjena tistim NCB, ki že uporabljajo tak pristop pri zbiranju podatkov na lokalni ravni.

65. Načeloma so NCB omejene z zgoraj naštetimi metodami. Vendar lahko kljub temu uporabljajo tudi druge metode, če se pri tem izkažejo sposobne dostavljati podatke primerljive kakovosti.

66. NCB lahko od obveznikov za poročanje zbirajo tudi dodatne podatke, ki niso zajeti v "minimalni zahtevi". V vsakem primeru NCB pripravijo za posredovanje ECB celotne podatke skladno s tabelo 5, stolpec E. Pri tem morajo NCB morda izračunati popravke podatkov o transakcijah, podatkov po posameznih vrednostnih papirjih in drugih poročanih podatkov in/ali oceniti popravke v zvezi z razčlenitvami, ki jih MFI ne poročajo, ker niso del "minimalnega poročanja". Protipostavka popravkov zaradi odpisov in zmanjšanj vrednosti bo ena ali druga izmed postavk "kapital in rezerve"/"druge obveznosti".

67. Poleg tega NCB pošilja ECB podatke, ki so sestavni del "minimalne zahteve" Uredbe ECB/2001/13. Če ti podatki niso neposredno pripravljeni, se ocenijo na podlagi podatkov, ki jih poročajo MFI. Zaradi tega se lahko, če ni na voljo drugih informacij, predpostavlja, da je prevrednotenje vrednostnih papirjev prek dveh let enako celotni vrednosti prevrednotevalnih popravkov izdanih vrednostnih papirjev razen delnic za vsak sektor.

RAZDELEK 4 - MESEČNI POPRAVKI TOKOV - POSEBNE PRILAGODITVE

4.1 Statistika bilanc stanj ECB/NCB

68. Da bi lahko pripravila denarne agregate in njihove protipostavke kot statistiko tokov, mora ECB prejeti podatke o popravkih, ki zajemajo celoten sektor MFI, vključno z ECB/NCB. Torej se zahteve za podatke, navedene v tem Priročniku o postopkih, nanašajo tudi na ECB/NCB z naslednjimi izjemami:

69. Skladno s postopkom premoščanja so podatki bilance stanja prilagojeni, tako da lahko zajamejo posebne dejavnosti ECB/NCB. Nekatere postavke so tako odstranjene: ni potrebno poročati razčlenjenih podatkov o reodkupu ali vlogah na odpoklic. Spet druge postavke so dodane: na pasivni strani ,protipostavka SDR' in na aktivni strani "zlato" ter "terjatve iz pravic črpanja, SDR in druge", kot stanja, katera je tudi potrebno poročati skladno z zahtevami te smernice. ECB/NCB pošiljajo tudi podatke o popravkih za vsako izmed navedenih postavk.

70. Popravki. Načeloma ECB/NCB pošiljajo popravke ECB skladno s postopki opisanimi v tem Priročniku o postopkih. V praksi se lahko pojavijo naslednje spremembe:

70.1 "Prerazvrstitve in drugi popravki". Popravki za "spremembe v statističnem zajetju" se ne uporabljajo. Vendar pa imajo lahko ECB/NCB določene pozicije, ki so predmet prerazvrstitev ali popravkov, in v tem primeru se ti popravki poročajo.

70.2 "Popravki zaradi sprememb v deviznem tečaju". Skladno z Uredbo ECB/2001/13, priloga 1, del 2, tabela 4, so na voljo podatki po posameznih valutah od konca decembra 1998 dalje. Za potrebe izračunavanja popravkov zaradi deviznega tečaja se lahko dostavi tudi pretekle in zgodovinske podatke. V primeru ECB se popravki zaradi deviznega tečaja ne ocenjujejo z uporabo standardnega postopka, temveč so poročajo neposredno iz računovodskih podatkov.

70.3 "Prevrednotevalni popravki". Skladno z dogovorjenim postopkom ECB/NCB zagotavljajo podatke o velikosti teh popravkov. Za statistične potrebe se bilance stanja ECB/NCB mesečno sestavijo z uporabo tržnih vrednosti. Posledično morajo biti tudi prevrednotevalni popravki poročani mesečno.

71. Prag. Za podatke NCB o "prerazvrstitvah in drugih popravkih" se uporablja prag 5 milijonov EUR. Ta prag je potreben, saj se bilance stanja NCB poroča posebej in so lahko tudi objavljene posebej (znotraj konsolidirane bilance stanja ESCB).

4.2 Skladi denarnega trga

72. Načeloma NCB zagotavljajo popravke o "prerazvrstitvah in drugih popravkih" ter "prevrednotevalnih popravkih" skladno s shemo poročanja o skladih denarnega trga (SDT). V določenih okoliščinah je te postopke potrebno upoštevati. Vendar daje člen 4(6) Uredbe ECB/2001/13 NCB možnost izjeme za nekatere SDT glede poročanja podatkov o "prevrednotevalnih popravkih".

73. Če se ta izjema ne uporablja ali se ne uporablja za vse institucije, se upošteva naslednja pravila:

73.1 Aktivna stran bilance stanja SDT ne potrebuje posebne obravnave, saj jo že v celoti pokriva glavni del tega Priročnika o postopkih.

73.2 Pasivna stran bilance stanja je skoraj v celoti sestavljena iz "delnic/točk skladov denarnega trga". SDT so samostojne institucionalne enote in jih torej ni mogoče smatrati za transparentne. Posledično obravnava aktivne strani bilanc stanja SDT nima neposrednih posledic za obravnavo pasivne strani. Še več, obravnava je podobna kot obravnava podobnih instrumentov na pasivni strani.

73.3 SDT so vključeni na seznam MFI ker so delnice/točke SDT bližnji substituti za vloge. Torej so delnice/točke SDT obravnavane na enak način kot vloge. Finančne transakcije z vlogami zajemajo prilive in odlive na/iz depozitnih računov, odvisno od kredita/debeta strank, ter pripisovanje obresti. Vloge imajo fiksno nominalno vrednost, torej ni dobičkov/izgub iz premoženja. Posledično so vse spremembe v stanjih med dvema obdobjema, razen "prerazvrstitev in drugih sprememb", finančne transakcije.

73.4 Pri delnicah/enotah SDT so krediti/debeti strank iz/na vloge enaki prodaji/nakupu delnic/enot; pripis obresti pri vlogah je enak spremembam v vrednosti delnic/točk. Ker se spremembe v vrednosti delnic/točk dogajajo dnevno, je ta instrument podoben depozitom, pri katerih so obresti pripisane dnevno. To je pojasnjeno z lahkoto, s katero je mogoče likvidirati delnice/točke SDT. Kot pri vlogah se tudi pri delnicah/točkah SDT vse spremembe v stanjih obravnavajo kot finančne transakcije (seveda spet z izjemo "prerazvrstitev in drugih popravkov").

74. Če povzamemo, če ni izjem glede "prevrednotevalnih popravkov", se aktiva SDT obravnavajo skladno s skupnimi postopki [15]; za izračun tokov v "delnicah/točkah skladov denarnega trga" je dovolj izločiti "prerazvrstitvene" popravke iz razlike med zaporednimi stanji. Prevrednotevalni popravki se za ta instrument ne poročajo.

4.3 Obveznosti (in terjatve) državnega sektorja

75. Podatki o stanjih se zbirajo za obveznosti (in aktiva) iz naslova vlog državnega sektorja. Za potrebe sestavljanja statistike tokov so načeloma na voljo podatki skladno z uveljavljenimi zahtevami za statistične podatke bilanc stanja MFI. V praksi je malo verjetnosti, da bi prišlo do sprememb, ki niso transakcije (t.j. zaradi sprememb deviznega tečaja ali tržne vrednosti). Ti podatki se proročajo kot je prikazano v tabelah 3 in 5.

4.4 Pojasnjevalne postavke

76. Tokovi se izračunavajo tudi za pojasnjevalne postavke o razčlenitvi imetnikov vrednostnih papirjev, ki jih izdajajo MFI, po rezidenčnosti, da bi se vključilo te podatke v redno sestavljanje denarne in bančne statistike ter izračunavanje monetarnih agregatov. Zato so prerazvrstitveni popravki, popravki zaradi deviznega tečaja ter prevrednotevalni popravki poročani tudi za te pojasnjevalne postavke. Ti podatki se proročajo kot je prikazano v tabelah 3 in 5.

4.5 Prehodno obdobje za prevrednotevalne popravke

77. Uredba ECB/2001/13 določa, da se v prehodnem obdobju, ki traja 12 mesecev, podatke o odpisih in zmanjšanjih vrednosti posojil ter prevrednotenju vrednostnih papirjev lahko poroča z odlogom dodatnega meseca po petnajstem delovnem dnevu od konca meseca, na katerega se podatki nanašajo. Ne glede na to NCB, ki se odločijo za to prehodno obdobje, še naprej pošiljajo mesečne podatke o prevrednotevalnih popravkih, ki jih je prej urejala Smernica ECB/2002/5 z dne 30. julija 2002 o določenih zahtevah za statistično poročanje Evropske centralne banke ter postopkih poročanja statističnih informacij nacionalnih centralnih bank s področja denarne in bančne statistike [16], v enakih rokih kot velja za ustrezne podatke o stanjih. Mogoče je dostavljati tudi predhodne ali ocenjene podatke, ki se jih dokončno popravi v naslednjem mesečnem poročilu.

RAZDELEK 5 - IZRAČUN TOKOV IZ ČETRTLETNIH PODATKOV

5.1 Uvod

78. Strukturna analiza četrtletnih podatkov o stanjih, ki so vsebovani v Uredbi ECB/1998/16, Priloga I, del 2, tabeli 2 in 3, lahko zagotavlja informacije, ki so potrebni za vodenje denarne politike, le v omejenem obsegu. Posledično je bila priprava statistike tokov razširjena, tako da zajema tudi četrtletne podatke iz Smernice ECB/2002/5. Pri tem se upošteva da Uredba ECB/2001/13 ne pokriva poročanja o prevrednotevalnih popravkih za četrtletne podatke.

79. Ker je del podatkov, ki so bili prej poročani četrtletno kot del Uredbe ECB/1998/16, Priloga I, del 2, tabeli 2 in 3, sedaj poročan mesečno skladno z Uredbo ECB/2001/13, Priloga I, Del 2, tabela 1, ter upoštevaje potrebo po nadaljnjem izračunavanju statistike tokov za postavke, ki so še naprej poročane četrtletno, t.j. postavke v Uredbi ECB/2001/13, Priloga I, Del 2, tabela 2, morajo NCB zagotavljati podatke o popravkih za četrtletno podatke, kot je to podrobno navedeno v nadaljevanju, z uporabo ocen, če so te potrebne.

80. Zaradi načela popolnosti se za zahteva po poročanju razširi tudi na popravkov podatkov NCB, vključno z zgodovinskimi podatki od vključno septembra 1997 ali najmanj od vključno januarja 1999.

5.2 Postopek izračunavanja statistike tokov

81. Postopek izračunavanja tokov za četrtletno tabelo 2 je podoben postopku, uporabljenem pri mesečni tabeli 2, kot je ta opisan v razdelkih 2 in 3. ECB izračunava finančne transakcije kot razliko med stanji postavk ob koncu dveh zaporednih četrtletji, pri čemer se odstrani učinek sprememb, ki niso transakcije. Spremembe, ki niso transakcije, so razdeljene v tri skupine, "prerazvrstitve in drugi popravki", "spremembe deviznega tečaja" in "prevrednotevalni popravki". Podatki o popravkih so pripravljeni za vsako od naštetih vrst sprememb posebej.

82. Podobno kot za postopek, ki se uporablja za tabelo 1 in je vsebovan v razdelku 2, izračunava ECB "tečajne razlike" tudi za podatke tabele 2. "Standarden popravek" za tabelo 2 se dobi z uporabo informacij, vsebovanih v četrtletni tabeli 4 ter "popravkov zaradi tečajnih razlik", izračunanih za tabelo 1 [17]. Če se pojavi potreba po tem, se lahko tudi za tabelo 2 uporabi "sprotni popravek".

83. Opredelitve vsebovane v razdelku 3 glede tabele 1 se uporabljajo tudi za četrtletne "prerazvrstitvene" popravke ter za "prevrednotevalne popravke" (odpisi in zmanjšanja vrednosti ter prevrednotenja), za četrtletne podatke, ki jih NCB pošiljajo skladno s tabelo 2. Celoten seznam popravkov, ki jih je potrebno pošiljati, je priložen v tabeli 2 te Priloge.

84. Relevantni četrtletni popravki se poročajo v dveh primerih.

84.1 Prvič, ko so popravki poslani za mesečno tabelo (tabelo 1). V tem primeru lahko mesečni podatki vplivajo na postavke razčlenitve, ki jih vsebuje tabela 2. Drugače povedano, če se o določenem popravku poroča v tabeli 1 to pomeni, da je potrebno poročati tudi popravke ustreznih postavk v tabeli 2. Skladnost je zagotovljena za pare podatkov na četrtletni osnovi (drugače povedano, vsota mesečnih popravkov je enaka četrtletnemu popravku). Če se za četrtletne podatke uporablja nek prag, ali se četrtletnega popravka ne da odkriti v celoti ali enako podrobno kot to velja za mesečni popravek, se popravek izračuna, da bi se preprečilo odstopanje od popravkov, ki so bili poročani za mesečne podatke.

84.2 Glede postavke "prevrednotenje vrednostnih papirjev", izvzetje sprememb vrednotenja, ki izhajajo iz transakcij z vrednostnimi papirji (t.j. uporaba tako imenovane "metode bilance stanja", glej navodilo) lahko načeloma povzroči neskladje med mesečnimi in četrtletnimi podatki. Glede na to metodo se upošteva le prevrednotenja, ki zadevajo vrednostne papirje, ki so bili v bilanci stanja tako na koncu tekočega kot tudi na koncu prejšnjega obdobja. Posledično sprememba v pogostosti poročanja povzroči spremembo v poročanem popravku. Da bi se izognili temu nezaželenemu pojavu ter da bi se zagotovila skladnost med četrtletnimi in mesečnimi popravki, se izračun "prevrednotenja vrednostnih papirjev", kjer se ta opravlja po "metodi bilance stanja", dela mesečno ne glede na to, ali se podatke poroča mesečno ali četrtletno. Drugače povedano, četrtletni popravki se izračunajo kot vsota mesečnih popravkov, kar zagotavlja skladnost med mesečnimi in četrtletnimi popravki. Kjer osnovni podatki niso na voljo mesečno, je mogoče uporabiti ocene da bi se zagotovila skladnost med mesečnimi in četrtletnimi popravki. Nasprotno pa vključitev sprememb vrednotenja, ki izhajajo iz transakcij z vrednostnimi papirji (uporaba tako imenovane "transakcijske metode", glej navodilo) zagotavlja četrtletne popravke, ki so popolnoma skladni z mesečnimi podatki. Pri uporabi "transakcijske metode" se poročajo vsa prevrednotenja, ki zadevajo vrednostne papirje, ne glede na stanja vrednostnih papirjev na začetku ali koncu obdobja poročanja. Posledično bi morali četrtletni popravki ustrezati vsoti mesečnih popravkov.

84.3 Poleg tega so v četrtletnih tabelah morda potrebni določeni popravki, čeprav v mesečni tabeli 1 ni bilo popravkov. Primer tega so prerazvrstitve znotraj bolj podrobnih kategorij na četrtletni ravni, ki pa so izpuščene na manj podrobnem mesečni ravni. To je lahko tudi primer "prevrednotevalnih popravkov", ko se različni sestavni deli mesečne postavke gibljejo v nasprotnih smereh. Skladnost med mesečnimi in četrtletnimi podatki je zagotovljena tudi v teh primerih. Glede "prevrednotenja vrednostnih papirjev" je skladnost zagotovljena z uporabo "pristopa bilance stanja" na mesečni osnovi, ne samo za mesečne temveč tudi za četrtletne tabele.

85. Do kakšne mere NCB zagotavljajo popravke četrtletne statistike, je odvisno od njihove sposobnosti odkrivanja ali ocenjevanja podrobne klasifikacije po sektorjih/instrumentih obstoječih (mesečnih) popravkov s sprejemljivo natančnostjo. Informacije o "prerazvrstitvah in drugih popravkih" so na voljo. Še posebej imajo NCB na voljo dovolj podrobne informacije, da lahko z lahkoto razporedijo velike enkratne popravke (npr. prerazvrstitve zaradi napak v poročanju) v ustrezne četrtletne postavke. Enako tudi četrtletni popravki zaradi sprememb v populacij obveznikov za poročanje ne predstavljajo problema za NCB. Glede "prevrednotevalnih popravkov" je podatke o odpisih in prevrednotenjih težje pridobiti zaradi pomanjkanja ustreznih razčlenitev pri osnovnih virih podatkov. V tem smislu je pričakovati, da bodo "prevrednotevalni popravki" vsaj deloma temeljili na uporabi ocen. Uporaba ocen morajo spremljati ustrezna pojasnila, s katerimi je razložena uporabljena metoda (npr. manjkajoča razčlenitev je ocenjena sorazmerno s podatki o stanjih).

86. Da bi se zagotovila skladnost med popravki za četrtletne podatke iz tabele 2 ter mesečne iz tabele 1, se popravki iz tabele 1 nanašajo na obdobje enega meseca, popravki iz tabele 2 pa na obdobje enega četrtletja. Popravki četrtletnih podatkov so enaki agregiranim podatkom za obdobje treh mesecev, npr. četrtletni podatki, poročani marca, morajo biti skladni z vsoto mesečnih popravkov januarja, februarja in marca. Ker se za četrtletne tokove uporablja enak okvir kot za mesečne tokove, vključno z uporabo "metode bilance stanja" na mesečni osnovi tudi za četrtletne podatke, morajo biti oboji tokovi konsistentni v času.

[1] UL L 333, 17.12.2001, str. 1.

[2] UL L 330, 6.12.2002, str. 29.

[3] November 2002.

[4] Objavila ECB decembra 1999, spremenjeno leta 2003.

[5] Evropski sistem računov (European System of Accounts) 1995, ki ga vsebuje Priloga A Uredbe Sveta (ES) št. 2223/96 z dne 25. junija 1996 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti, UL L 310, 30.11.1996, str. 1, zadnjič spremenjena in dopolnjena z Uredbo (ES) št. 359/2002 Evropskega parlamenta in Sveta, UL L 58, 28.2.2002, str. 1.

[6] Skladno z ESA 95 in drugimi mednarodnimi statističnimi standardi.

[7] Ne glede na to se odpisi, ki so povezani s transakcijami, včasih ne poročajo, kar predstavlja odstopanje od principov, podanih v Uredbi ECB/2001/13 ter pojasnil k tej uredbi.

[8] Opredelitev in vrednotenje finančnih transakcij za potrebe priprave statističnih podatkov o tokovih za monetarne agregate evro območja in protipostavke je nekoliko različno od računanja finančnih izkazov (tokov) po ESA 95. ESA 95 določa, da finančne transakcije, ki izhajajo iz časovne razlike med obračunanimi ali delitvenih transakcij ali finančnih transakcij in ustreznim plačilom uvrščene med "F.79 Druga aktiva/obveznosti" (odstavka 5128 in 5129). Nasprotno pa ESA 95 predvideva, "da se, če je le mogoče, protipostavke finančnih transakcij, ki so posledica obračunanih a neplačanih obresti, zabeležijo kot reinvesticije v finančna sredstva". Beleženje obresti mora kljub temu slediti nacionalni praksi. Če se obračunane obresti ne beležijo kot reivesticija v finančna sredstva, morajo biti zabeleženi pod "druga aktiva/obveznosti" (odstavek 5130). V plačilni bilanci se obračunane obresti beležijo kot povečanje vrednosti finančnih instrumentov. Posledično prihaja do razlik, ko so obračunane obresti vključene med "ostala sredstva" ali "ostale obveznosti". Obravnava obračunanih obresti na tržne vrednostne papirje v okviru statistike bilanc stanja MFI (tako za stanja kot za tokove) bo lahko predmet nadaljnje obravnave v prihodnosti.

[9] Opredelitev in klasifikacija "drugih sprememb" je v veliki meri skladna z ESA 95. "Preklasifikacije in drugi popravki" je v splošnem enaka "drugim spremembam v obsegu" (K.1-K.10), medtem ko "prevrednotenje" ustreza "nominalnemu dobičku/izgubi iz lastnine" (K.11). Pomembno odstopanje zadeva vključitev "odpisov posojil" med "prevrednotenje", medtem ko ESA 95 te smatra kot del "sprememb v obsegu" (odstavek 5.09). Namreč, shema poročanja dovoljuje pripravo podatkov o tokovih po ESA 95 saj so "odpisi in zmanjšanja vrednosti" edina postavka v stolpcu "prevrednotevalni popravki" v zvezi s "posojili". Vključitev "odpisov posojil" v "prevrednotenja" prav tako pomeni odstopanje od pravil mednarodnih investicijskih pozicij (m.i.p.). V m.i.p. so ti vključeni pod "druge popravke" in ne pod "spremembe cene ali deviznih tečajev".

[10] Glej izjavo za javnost ECB z dne 7. julij 1998.

[11] O popravkih v bilanci stanja ECB poroča Direktorat za interne finance ECB.

[12] Ta kriterij se uporablja v mejnih primerih, na primer ko novoustanovljena banka prevzame posle, ki jih je prej opravljala izpostava nerezidenčne banke, kar se odrazi v transakcijskem toku, ki je vključen v statistično definicijo toka.

[13] Glej Tabelo 4 te priloge.

[14] Za salde, denominirane v drugih valutah, se ne vnaša popravkov. Podatki o USD, JPY in SFR se poročajo skladno s Tabelo 5 Uredbe ECB/1998/16 z dne 1. decembra 1998 December 1998 o konsolidiranih bilancah stanja sektorja monetarnih finančnih institucij (UL L 356, 30.12.1998, str. 7), od decembra 1998 in prostovoljno od septembra 1997 z uporabo drugi nacionalnih virov podatkov. Podatke o GBP poročajo NCB ECB prostovoljo od avgusta 2001, kjer je mogoče s podatki za nazaj, s podobno strukturo poročanja kot velja za ostale valute v Tabeli 4 Uredbe ECB/2001/13 in od januarja 2003 kot del Tabele 4 Uredbe ECB/2001/13. ECB izračunava popravke zaradi deviznega tečaja tudi za SEK in DKK.

[15] Protipostavka prevrednotenjem na aktivni strani v primeru SDT niso "delnice/enote SDT" temveč "ostala sredstva".

[16] UL L 220, 15.8.2002, str. 67.

[17] Podrobnosti o tem bodo podane v Dopolnilu k Priročniku o denarni in bančni statistiki za pripravo statistike tokov.

--------------------------------------------------

PRILOGA XI

POSTOPKI POROČANJA V ZVEZI Z ZAHTEVAMI ZA POROČANJE MEDNARODNEMU DENARNEMU SKLADU, KI IZVIRAJO IZ NEKDANJIH OBRAZCEV 10S IN 20S

Uvod

1. Ne glede na zakonsko predpisane obveze nacionalnih centralnih bank (NCB) do Mednarodnega denarnega sklada (MDS), lahko NCB uporabljajo storitve Evropske centralne banke (ECB) kot posrednika za prenos statističnih podatkov denarne in bančne statistike MDS-u. MDS potrebuje te dodatne podatke za pripravo podatkov po državah v svoji publikaciji Mednarodna finančna statistika. Namen te priloge je podati tehnične dogovore za prenos teh dodatnih podatkov. V nobenem primeru se te priloge ne obravnava kot zahtevo za statistično poročanje ECB.

Ozadje

2. Prenos podatkov ECB pokriva štiri nize podatkov.

2.1 Najprej sta tu dva niza podatkov, ki jih morajo NCB pošiljati neposredno MDS-u. Ta dva zajemata dodatne podatke o pozicijah NCB nasproti ECB ("Obrazec 10S") ter pozicijah drugih monetarnih finančnih institucij (v nadaljnjem besedilu "druge MFI") nasproti ECB in domačim NCB ("Obrazec 20S").

2.2 Prenos podatkov zajema tretji niz podatkov, ki ga zahteva MDS in ki se nanaša na pozicije NCB nasproti drugim NCB v Eurosistemu.

2.3 Zadnji niz podatkov zajema dodatne podatke o pozicijah drugih MFI nasproti drugim NCB v Eurosistemu in ki se poroča prostovoljno [1].

3. Navedeni nizi podatkov se zagotavljajo ECB znotraj okvira za redno posredovanje podatkov o postavkah bilanc stanja (BSI) skladno s shemo poročanja, priloženo v Dodatku 1. Ta shema poročanja je razdeljena v dve tabeli. Tabela A zbere podatke bilanc stanja NCB (stanja) ter združuje podatke, ki so se doslej pošiljali MDS-u po Obrazcu 10S (prvi niz podatkov) in nove nize podatkov za MDS (polja, označena z "nova zahteva") [2]. Tabela B zajema podatke bilanc stanja drugih MFI (stanja), kar pokriva podatke, ki se že pošiljajo MDS po obrazcu 20S (drugi niz podatkov) ter dodatne postavke, ki se nanašajo na pozicije do drugih (ne-domačih) NCB znotraj Eurosistema, o katerih se poroča prostovoljno (polja označena z "neobvezno").

Potrebni podatki

4. Ta shema poročanja zajema zahteve MDS, ki so podani v Obrazcih MDS 10S in 20S ter dodaja tako nove zahtevane podatke s strani MDS, vsebovane v tretjem nizu podatkov [3], kot tudi nove neobvezne podatke. Edino odstopanje je v izključitvi nekaterih podatkov, kjer statistični pojavi ne obstajajo (npr. imetja drugih MFI delnic in drugega lastniškega kapitala, ki ga izdaja ECB).

5. Postopek posredovanja je priložen kot Dodatek 2.

[1] Trenutno prenos podatkov MDS po Obrazcu 26 pokriva samo pozicije drugih MFI nasproti domači NCB. Glede na to, da je verjetnost, da bi bile pozicije preko meja znatne, majhna, ter upoštevaje pomanjkanje ločenih podatkov, ki bi odkrivali te pozicije, je poročanje za ta polja neobvezno.

[2] Polja S1, S4 in S9.

[3] Opozarjamo, da tako v dosedanjem Obrazcu 20S, poročanje o pozicijah drugih MFI nasproti ECB (če obstajajo) v poljih S14, S15, S18, S19, S22 in S23 neobvezno.

--------------------------------------------------

PRILOGA XII

REDNO POROČANJE O LISTINJENJU IN DRUGIH PRENOSIH POSOJIL NA TRETJE OSEBE

Uvod

1. Na področju analize listinjenja in drugih prenosov posojil tretjim osebam lahko nacionalne centralne banke (NCB) zagotavljajo tri vrste podatkov, ki pokrivajo vse vrste informacij, ki so lahko na voljo, znotraj pričujoče redne sheme poročanja:

1.1 Bruto tok. To je znesek posojil, ki ga monetarne finančne institucije (MFI) odobrijo "drugim domačim sektorjem" in ki so olistinjeni/preneseni na drugačen način s strani MFI v referenčnem obdobju, t.j. zneski, ki izvirajo neposredno iz prodaje posojil tretjim osebam (ne-MFI ali nerezidentom) v referenčnem obdobju. Tretje osebe so običajno (domače ali nerezidenčne) družbe, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in ki izdajajo vrednostne papirje za financiranje nakupa posojil. Odpoklic ali reodkup posojil, ki so bila predhodno prodana, ni odštet od bruto toka.

1.2 Neto tok. To je neto sprememba v stanju olistinjenih/prenesenih posojil, ki so jih MFI prvotno odobrile drugim domačim sektorjem, vendar so jih naknadno olistinila/prenesla na tretje osebe in ki se torej ne izkazujejo več v bilanci stanja MFI. Tretje osebe so običajno (domače ali nerezidenčne) družbe, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in ki izdajajo vrednostne papirje za financiranje nakupa posojil. Neto tok je enak novim bruto olistinjenim/prenesenim posojilom (t.j. prodaji posojil s strani MFI tretjim osebam) manj poplačila posojil s strani posojilojemalca ali posojila, odkupljena nazaj s strani izvorne MFI med referenčnim obdobjem.

1.3 Stanje. To se nanaša na neporavnane zneske posojil, ki so jih prvotno MFI odobrile drugim domačim sektorjem in jih naknadno olistinile/prenesle (to je prodale tretjim osebam) in ki se torej ne izkazujejo več v bilanci stanja MFI. Razlika med zaporednimi stanji ob koncu obdobja je enaka neto toku (spremembe, ki ne predstavljajo transakcij, zaradi preprostosti ne upoštevamo).

2. Opozarja se, da se ne zbirajo nikakršne dodatne informacije o imetjih MFI vrednostnih papirjev, ki so jih izdale družbe, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev (DPFT) [1]. MFI lahko kupi vrednostne papirje, ki jih izdajajo DPFT, kar pomeni, da je vpliv listinjenja na celotna posojila MFI nekoliko manjši od takojšnjega neposrednega vpliva na postavko "posojila" v bilancah stanja MFI.

Zahtevani podatki

Posredovanje podatkov Evropski centralni banki (ECB) zajema naslednje informacije:

- Bruto tokovi: Zneski posojil, ki so jih v osnovi odobrile druge MFI drugim domačim sektorjem v državi in naknadno prodale tretjim osebam.

Kjer podatkov o bruto tokovih ni na voljo, se zagotavljajo podatki o neto tokovih posojil, ki so jih v osnovi odobrile MFI in naknadno prodale tretjim osebam, če so ti na voljo in kot je opisano v nadaljevanju:

- Neto tokovi: Spremembe v obstoječih zneskih posojil, ki so jih v osnovi odobrile druge MFI drugim domačim sektorjem v državi in naknadno prodale tretjim osebam [2].

V obeh primerih se poročajo podatki o stanjih, kjer so le-ti na voljo:

- Stanje: Obstoječi znesek posojil, ki so jih v osnovi odobrile druge MFI drugim domačim sektorjem v državi in naknadno prodale tretjim osebam.

Za vse tri zgoraj opisane vrste podatkov se posojila, prodani DPFT (to je olistinjeni prek DPFT), in posojila, prenesena na druge osebe (olistinjeni ali ne), poročajo posebej. Posojilo se šteje za prodanega sektorju ne-MFI in kot tak sproži s tem povezano poročanje samo, če se ne pojavlja več v bilanci stanja MFI, ki je v osnovi odobrila posojilo drugim domačim sektorjem ali v bilanci stanja katere koli DPFT.

Podatki se poročajo ECB v skladu s standardi poročanja, ki so opredeljeni za postavke bilance stanja (BSI) in vključeni v Prilogo XIII. Načeloma posredovanje podatkov sovpada z rednim poročanjem podatkov BSI ECB; to pomeni da se prenos podatkov zgodi najkasneje petnajsti delovni dan po koncu meseca, na katerega se nanašajo podatki.

DODATNI PODATKI O TOKOVIH, KI JIH JE TREBA ZAGOTAVLJATI MESEČNO NA PODLAGI RAZPOLOŽLJIVIH PODATKOV

TABELA A

DMFI: Listinjenje posojil sektorju ne-MFI prek DPFT

Olistinjena posojila DMFI - mesečni bruto tokovi

Dolžniški sektor |

| Domači | Druge države članice | Ostali svet |

MFI | Centralna država | Drugi državni sektorji | Drugi domači sektorji | MFI | Centralna država | Drugi državni sektorji | Drugi domači sektorji |

AKTIVA

2.Posojila | | | | S1 | | | | |

Olistinjena posojila DMFI - obstoječi zneski (izven bilance stanja MFI)

Dolžniški sektor |

| Domači | Druge države članice | Ostali svet |

MFI | Centralna država | Drugi državni sektorji | Drugi domači sektorji | MFI | Centralna država | Drugi državni sektorji | Drugi domači sektorji |

AKTIVA

2.Posojila | | | | S2 | | | | |

Olistinjena posojila DMFI - mesečni neto tokovi (poroča se, ko bruto tokovi niso na voljo)

Dolžniški sektor |

| Domači | Druge države članice | Ostali svet |

MFI | Centralna država | Drugi državni sektorji | Drugi domači sektorji | MFI | Centralna država | Drugi državni sektorji | Drugi domači sektorji |

AKTIVA

2.Posojila | | | | S3 | | | | |

TABELA B

DMFI: Listinjenje, prevzemi dolga in prenosi dolga drugim sektorjem ne-MFI, razen DPFT

Olistinjeni/preneseni posojila DMFI - mesečni bruto tokovi

Dolžniški sektor |

| Domači | Druge države članice | Ostali svet |

MFI | Centralna država | Drugi državni sektorji | Drugi domači sektorji | MFI | Centralna država | Drugi državni sektorji | Drugi domači sektorji |

AKTIVA

2.Posojila | | | | S4 | | | | |

Olistinjeni/preneseni posojila DMFI - neporavnani zneski (Izven bilance stanja MFI)

Dolžniški sektor |

| Domači | Druge države članice | Ostali svet |

MFI | Centralna država | Drugi državni sektorji | Drugi domači sektorji | MFI | Centralna država | Drugi državni sektorji | Drugi domači sektorji |

AKTIVA

2.Posojila | | | | S5 | | | | |

Olistinjeni/preneseni posojila DMFI - mesečni neto tokovi (poroča se, ko bruto tokovi niso na voljo)

Dolžniški sektor |

| Domači | Druge države članice | Ostali svet |

MFI | Centralna država | Drugi državni sektorji | Drugi domači sektorji | MFI | Centralna država | Drugi državni sektorji | Drugi domači sektorji |

AKTIVA

2.Posojila | | | | S6 | | | | |

Podatki morajo biti pripravljeni z upoštevanjem opredelitve listinjenja, prenosa dolga in prevzema dolga, kot je ta podana v Prilogi X, dodatka 2 in 3.

PRIMER ZAGOTAVLJANJA IN UPORABE PODATKOV O LISTINJENJU

1. Prvič, predstavljen je preprost primer. Predpostavljen je naslednji razvoj olistinjenih posojil v določenem mesecu (podatki so isti kot v zadnji vrstici tabele na naslednji strani).

Mesec t-1

MFI (konec meseca) | DPFT (konec meseca) | |

110 posojila | | 18 posojila |

Mesec t

MFI (konec meseca) | DPFT (konec meseca) | |

115 posojila | | 15 posojila |

Dodatne informacije za mesec t

MFI (prerazvrstitveni popravek) | DPFT (novi bruto olistinjeni posojila) | DPFT (poplačilo olistinjenih posojil) | | |

0 posojila | | + 10 posojila | | -13 posojila |

Informacije, če so na voljo, ki se poročajo za mesec t. V tem primeru operacija poteka prek DPFT.

Bruto listinjenje | S1= 10 |

Stanje olistinjenih posojil | S2= 15 |

Neto listinjenje | S3= -3 (15-18) |

2. Drugič, tabela predstavlja dve alternativni uporabi podatkov v smislu časovne vrste.

Poročanje bilance stanja | Dodatne informacije | Uporaba podatkov Možnost 1 | Uporaba podatkov Možnost 2 |

Posojila MFI drugim domačim sektorjem | Listinjenje | Tokovi MFI, popravljeni za listinjenje | Stanja in tokovi MFI v celoti integrirani z listinjenjem |

Stanje | Tok | Bruto (S1) | Poplačilo posojil | Neto (S3) | Stanje (S2) | Stanje | Tok Če so podatki o bruto tokovih na voljo | Tok Če so podatki o neto tokovih na voljo | Stanje | Tok |

1 | 2 | 3 | 4 | 5 = 3 - 4 | 6 | 7 = 1 | 8 = 2 + 3 | 9 = 2 + 5 (samo pozitivne vrednosti) | 10 = 1 + 6 | 11 = 2 + 5 |

100 | 0 | 0 | 0 | 0 | 10 | 100 | 0 | 0 | 110 | 0 |

90 | − 10 | + 5 | 0 | + 5 | 15 | 90 | - 5 | - 5 | 105 | - 5 |

100 | + 10 | 0 | - 2 | - 2 | 13 | 100 | + 10 | + 10 | 113 | + 8 |

110 | + 10 | + 5 | 0 | + 5 | 18 | 110 | + 15 | + 15 | 128 | + 15 |

115 | + 5 | + 10 | - 13 | - 3 | 15 | 115 | + 15 | + 5 | 130 | + 2 |

[1] Kot so opredeljene v Evropskem sistemu računov (ESR) 1995, vsebovanem v prilogi A k Uredbi Sveta (ES) št. 2223/96 z dne 25. junija 1996 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v skupnosti, UL L 310, 30.11.1996, str. 1, zadnjič dopolnjenem z Uredbo (ES) št. 359/2002 Evropskega parlamenta in Sveta, UL L 58, 28.2.2002, str. 1, odstavek 2.55(f).

[2] Neto tok je enak bruto toku manj poplačila kreditov s strani kreditojemalca ali kreditov, odkupljenih nazaj s strani izvorne MFI med referenčnim obdobjem.

--------------------------------------------------

PRILOGA XIII

STANDARDI POROČANJA ZA ELEKTRONSKO IZMENJAVO STATISTIČNIH PODATKOV

STATISTIKA POSTAVK BILANC STANJA ECB

IDENTIFIKATOR DRUŽINE KLJUČEV: ECB_BSI1

Statistika bilanc stanja MFI za potrebe izdelave konsolidiranih bilanc stanja

1. Družina ključev ECB_BSI1 in ustrezni šifranti

Družina ključev za postavke bilanc stanja (BSI) se nanaša na harmonizirane statistične podatke bilanc stanja euroobmočja, ki jih poroča sektor monetarnih finančnih institucij (MFI) Evropski centralni banki (ECB). Podatke posameznih MFI (razen nacionalnih centralnih bank (NCB)) o BSI zbira in agregira na nacionalni ravni NCB. Tako NCB kot ECB tudi izračunavajo lastne statistike BSI. Statistični podatki BSI NCB/ECB in podatki drugih MFI (v nadaljnjem besedilu DMFI) se poročajo ločeno po bruto načelu s strani NCB ECB-ju, ki nato najprej izdela zbirne bilance stanja sektorja MFI po posameznih državah in nato konsolidirano bilanco stanja sektorja MFI euroobmočja [1] ter ustrezne denarne agregate euroobmočja [2].

ECB uporablja konsolidirane mesečne podatke o bilancah stanja sektorja MFI pri pripravi denarnih agregatov euroobmočja in njihovih protipostavk. Nadaljnje razčlenitve ključnih BSI se poročajo četrtletno kot dodatne informacije, ki služijo kot pomoč pri monetarni analizi.

Dimenzije in atributi, ki so določeni za družino ključev BSI, so podrobno opisani v nadaljevanju.

Za potrebe statistike BSI, je podrobno določenih 11 dimenzij, ki so nujno potrebne za opredelitev časovne vrste [3]:

TABELA 1

Družina ključev BSI (ECB_BSI1): Dimenzije nizov podatkov

Pozicija v ključu | Koncept (okrajšava) | Ime koncepta | Format Vrednosti | Šifrant (okrajšava) | Ime šifranta |

DIMENZIJE

1 | FREQ | Frekvenca | AN1 | CL_FREQ | Šifrant frekvence (BIS, ECB) |

2 | REF_AREA | Referenčno območje | AN2 | CL_AREA_EE | Šifrant območja (Eurostat BoP, ECB) |

3 | ADJUSTMENT | Kazalec popravka | AN1 | CL_ADJUSTMENT | Šifrant kazalcev popravka (BIS, ECB) |

4 | BS_REP_SECTOR | Razčlenitev bilance stanja glede na referenčni sektor | AN1 | CL_BS_REP_SECTOR | Šifrant razčlenitve bilance stanja glede na referenčni sektor (ECB) |

5 | BS_ITEM | Postavka bilance stanja | AN3 | CL_BS_ITEM | Šifrant postavk bilanc stanja (ECB) |

6 | MATURITY_ORIG | Prvotna zapadlost | AN1 | CL_MATURITY_ORIG | Šifrant prvotne zapadlosti (ECB) |

7 | DATA_TYPE | Vrsta podatke | AN1 | CL_DATA_TYPE | Denarna in bančna vrsta podatka, tokovi in pozicije (ECB, BIS) |

8 | COUNT_AREA | Območje nasprotne stranke | AN2 | CL_AREA_EE | Šifrant območja (Eurostat BoP, ECB) |

9 | BS_COUNT_SECTOR | Sektor nasprotne stranke bilance stanja | AN4 | CL_BS_COUNT_SECTOR | Šifrant sektorja nasprotne stranke bilance stanja (ECB, BIS) |

10 | CURRENCY_TRANS | Valuta transakcije | AN3 | CL_CURRENCY | Šifrant za valute (ECB, BIS, Eurostat BoP) |

11 | SERIES_DENOM | Denominacija podatka ali posebnega preračuna | AN1 | CL_SERIES_DENOM | Šifrant za denominacijo podatka ali posebnega preračuna (ECB) |

Zgoraj navedene dimenzije predstavljajo statistične koncepte, ki svoje vrednosti črpajo iz šifrantov. V nekaterih redkih primerih opis kodne vrednosti v šifrantu ne ustreza natančno opisu, dogovorjenemu v Uredbi ECB/2001/13 z dne 22. novembra 2001 o konsolidirani bilanci stanja sektorja monetarnih finančnih institucij [4], spremenjeni in dopolnjeni z uredbo ECB/2002/8 [5]. Tako je na primer, ko je šifrant, ali le del vrednosti na tem šifrantu, že obstoječ mednarodno dogovorjen šifrant (npr. rezidenčnost nasprotne stranke).

Ista družina ključev omogoča predstavitev dodatnih podatkov, ki so potrebni za pripravo denarnih agregatov euroobmočja: imetja centralne države in (bližnji substituti za) obveznosti iz naslova vlog pri centralni državi, ki so predstavljeni v prilogi VII.

2. Dimenzije

V nadaljevanju je podan opis dimenzij družine ključev BSI, ki so navedeni v enakem zaporedju kot v ključih nizov podatkov. Podane so tudi informacije o dolžini (format vrednosti, ki kaže število uporabljenih znakov) za vsako dimenzijo ter referenčni šifrant (ki je označen z velikimi začetnicami kot CL_****). Na primer, v skladu s tabelo 1, dimenzija REF_AREA (referenčno območje) črpa svoje vrednosti iz šifranta CL_AREA_EE.

2.1 Dimenzija št. 1: Frekvenca (FREQ; dolžina: en znak)

Dimenzija označuje frekvenco poročanja za določen podatek. Uporabljen šifrant pri tem je CL_FREQ. Kodne vrednosti, ki se uporabljajo pri družini ključev BSI so "M" za mesečne podatke ter "Q" za četrtletne podatke in predstavljajo podmnožico vseh vrednosti, vsebovanih na navedenem šifrantu.

2.2 Dimenzija št. 2: Referenčno območje (REF_AREA; dolžina: dva znaka)

Dimenzija predstavlja državo, v kateri ima MFI, ki je obveznik za poročanje, svoj sedež. Uporabljen šifrant je CL_AREA_EE, ki vsebuje standarden ISO šifrant držav in nekatere dodatne kodne vrednosti, ki so opisane v točki 2.8 (dimenzija št. 8: območje nasprotne stranke). Za opredelitev referenčnega območja v družini ključev BSI se uporablja le podmnožica kod iz šifranta.

2.3 Dimenzija št. 3: Kazalec prilagoditve (ADJUSTMENT; dolžina: en znak)

Dimenzija kaže, ali je bila uporabljena sezonska prilagoditev in/ali prilagoditev za delovni dan. Ustrezen šifrant je CL_ADJUSTMENT. Kodne vrednosti, ki se trenutno uporabljajo v družini ključev BSI no "N", če ni bila uporabljena niti sezonska prilagoditev niti prilagoditev za delovni dan in "Y" če je podatek sezonsko prilagojen ali prilagojen za delovni dan.

2.4 Dimenzija št. 4: Razčlenitev bilance stanja glede na referenčni sektor (BS_REP_SECTOR; dolžina: en znak)

Dimenzija označuje sektor obveznikov za poročanje in je povezana s šifrantom CL_BS_REP_SECTOR. V tem šifrantu so MFI razdeljene na NCB/ECB ("N") [6] in druge MFI (kreditne institucije, skladi denarnega trga in druge institucije) ("A"), upoštevaje ločene bilance stanja, ki jih ECB konsolidira.

Glede na zahtevane podatke o obveznostih, ki izvirajo iz vlog pri centralni državi ter imetjih centralne države, se za centralno državo uporablja kodna vrednost "G".

Za potrebe izračunavanja ter objavljanja podatkov o denarnih agregatih euroobmočja s strani ECB so v ta kodni seznam vključene tudi druge kodne vrednosti. ECB še posebej uporablja kodno vrednost "M" [7] za sektor MFI na ravni euroobmočja (NCB + ECB + DMFI) pri opredelitvi podatkov o agregatnih bilancah stanja MFI ter podatkih o nekaterih denarnih agregatih, medtem ko se kodna vrednost "V" za centralno državo in MFI uporablja za časovne vrste tistih denarnih agregatov, ki vključujejo tudi depozitne obveznostiin terjatve centralne države.

2.5 Dimenzija št. 5: Postavke bilance stanja (BS_ITEM; dolžina: trije znaki)

Dimenzija predstavlja BSI za bilanco stanja MFI kot jo opredeljuje Uredba ECB/2001/13 in črpa svoje vrednosti iz šifranta CL_BS_ITEM. Ta dimenzija je osrednja dimenzija družine ključev BSI. Kodne vrednosti za pasivne postavke so označene s predpono "L", kodne vrednosti za aktivne postavke pa s predpono "A", vse pa so organizirane in kodirane tako, da, kolikor je le mogoče, sledijo hierarhični razporeditvi postavk. Dodatne BSI, ki so specifične za NCB (ter ECB) so označene s črko "C", ki sledi predponi "A" za aktivne oz. "L" za pasivne postavke.

2.6 Dimenzija št. 6: Prvotna zapadlost (MATURITY_ORIG; dolžina: en znak)

Ta dimenzija predstavlja prvotno zapadlost za BSI v bilanci stanja MFI in je povezana s šifrantom CL_MATURITY_ORIG.

2.7 Dimenzija št. 7: Vrsta podatkov (DATA_TYPE; dolžina: en znak)

Dimenzija je opisana v šifrantu CL_DATA_TYPE in označuje vrsto podatka, ki se poroča: bruto stanje("1"), prerazvrstitve in drugi popravki("5"), popravki tečajnih razlik("6") [8] ter drugi popravki (druga prevrednotenja ter odpisi in zmanjšanja vrednosti posojil) ("7"'). Da bi se omogočila izpeljava tokov iz stanj in ustreznih popravkov ter za izračun indeksa hipotetičnih stanj, ki se uporablja za izpeljavo letnih stopenj rasti, so opredeljene še druge kodne vrednosti. Te dodatne kodne vrednosti ECB uporablja pri razširjanju agregatov euroobmočja.

2.8 Dimenzija št. 8: Območje nasprotne stranke (COUNT_AREA; dolžina: dva znaka)

Dimenzija predstavlja območje, na katerem ima sedež nasprotna stranka BSI MFI. Za ta koncept se uporablja šifrant CL_AREA_EE, ki vsebuje standarden ISO šifrant držav in nekatere dodatne kodne vrednosti, ki se uporabljajo posebej za euroobmočje (npr. U6 - "domač" - se uporablja, ko je sedež nasprotne stranke v isti državi kot sedež MFI, zavezane poročanju). Za potrebe statistike BSI se uporablja le podmnožica kodnih vrednosti: 15 držav članic Evropske unije (EU) ter nekatere dodatne oznake območja.

2.9 Dimenzija št. 9: Protisektor bilance stanja (BS_COUNT_SECTOR; dolžina: štirje znaki)

Dimenzija predstavlja razčlenitev nasprotnih strank BSI glede na sektor in je povezana s šifrantom CL_BS_COUNT_SECT. Ta šifrant je vezan izključno na zahtevo po sektorski razčlenitvi za BSI, ki jo je določila najprej Uredba ECB/1998/16 z dne 1. decembra 1998 o konsolidiranih bilancah stanja sektorja monetarnih finančnih institucij [9], spremenjena in dopolnjena z Uredbo ECB/2000/8 [10] in nato Uredba ECB/2001/13. Vrednosti so organizirane in kodirane glede na hierarhično strukturo sektorjev z namenom služenja uporabniku ter zagotovitve orodja za preprosto delo s podatki.

V tabelah 2 in 3 priloge I k Uredbi ECB/2001/13 razdelitev na "banke/ne-banke" ustreza razčlenitvi na "MFI/ne-MFI", ko se ta nanaša na države članice EU, ki niso del euroobmočja, kot to določa omenjena uredba. V tabeli 3 pa se uporablja razdelitev na "MFI/ne-MFI" pri razvrščanju nasprotnih strank s sedežem v državah članicah EU, ki niso del euroobmočja.

2.10 Dimenzija št. 10: Valuta transakcije (CURRENCY_TRANS; dolžina: trije znaki)

Dimenzija označuje valuto, v kateri je denominirana BSI MFI in je povezana s šifrantom CL_CURRENCY. Za potrebe BSI MFI se uporablja podmnožica kodnih vrednosti.

2.11 Dimenzija št. 11: Valuta denominacije podatka (SERIES_DENOM; dolžina: en znak)

Dimenzija označuje ali so poročani podatki izraženi v nacionalni ali skupni (euro) valuti. Zavzame lahko dve vrednosti ("N", nacionalna in "E", euro), ki so predstavljene v šifrantu CL_SERIES_DENOM. Ta dimenzija je ključna za ločevanje podatkov, ki predstavljajo isti ekonomski pojav in so poročani v različnih stopnjah ekonomske in monetarne unije (EMU). Na primer, za države članice EU, ki niso članice EMU, so podatki poročani v nacionalni valuti. Od trenutka, ko ta država vstopi v EMU, so podatki o isti časovni vrsti BSI izraženi v skupni valuti in poročani v euru.

3. Atributi

Poleg enajstih dimenzij, ki opredeljujejo ključ, je določen tudi nabor atributov [11]. Ti so dodani na različnih ravneh izmenjanih informacij [12]. Tabela 2 podaja seznam kodiranih in nekodiranih atributov za družino ključev za statistiko BSI, skupaj z njihovo ravnijo določitve, formatom vrednosti in šifranti, iz katerih črpajo vrednosti posamezni atributi.

Poleg tega je vsak atribut določen z določenimi tehničnimi lastnostmi, ki so predstavljeni v tabeli 3.

TABELA 2

Kodirani in nekodirani atributi, opredeljeni za družino ključev ECB_BSI1

Nivo določitve | Statistični koncept | Format vrednosti | Šifrant | | |

| | | |

ATRIBUTI NA SORODSTVENI RAVNI

(izmenjava z uporabo skupine FNS)

Sorodstven | TITLE_COMPL | Dopolnilo naslova | AN..1050 | Nekodiran | |

Sorodstven | UNIT | Enota | AN..12 | CL_UNIT | Šifrant enot (BIS, ECB, Eurostat BoP) |

Sorodstven | UNIT_MULT | Množitelj enote | AN..2 | CL_UNIT_MULT | Šifrant množiteljev enot (BIS, ECB, Eurostat BoP) |

Sorodstven | DECIMALS | Decimalna mesta | N1 | CL_DECIMALS | Šifrant decimalnih mest (BIS, ECB) |

Sorodstven | TITLE | Naslov | AN..70 | Nekodiran | |

Sorodstven | NAT_TITLE | Naslov v nacionalnem jeziku | AN..350 | Nekodiran | |

Sorodstven | AGG_EQUN | Enačbe agregiranja | AN..350 | Nekodiran | |

Sorodstven | COMPILATION | Pripravljanje | AN..1050 | Nekodiran | |

ATRIBUTI NA RAVNI ČASOVNE VRSTE

(izmenjava z uporabo skupine FNS)

Časovna vrsta | COLLECTION | Kazalec zbiranja | AN1 | CL_COLLECTION | Šifrant kazalcev zbiranja (BIS, ECB) |

Časovna vrsta | AVAILABILITY | Razpoložljivost | AN1 | CL_AVAILABILITY | Šifrant razpoložljivosti v organizacijah (BIS, ECB) |

Časovna vrsta | DOM_SER_IDS | Oznake domačih naborov | AN..70 | Nekodiran | |

Časovna vrsta | UNIT_INDEX_BASE | Baza enotnega indeksa | AN..35 | Nekodiran | |

Časovna vrsta | BREAKS | Prekinitve v opazovanju | AN..350 | Nekodiran | |

ATRIBUTI NA RAVNI OPAZOVANJA

(izmenjani skupaj s podatki glavnega dela ARR)

Opazovanje | OBS_STATUS | Status opazovanja | AN1 | CL_OBS_STATUS | Šifrant statusa opazovanja (BIS, ECB, Eurostat BoP) |

Opazovanje | OBS_CONF | Zaupnost opazovanja | AN1 | CL_OBS_CONF | Šifrant zaupnosti opazovanja (Eurostat BoP, ECB) |

Opazovanje | OBS_PRE_BREAK | Vrednost opazovanja pred prekinitvijo | AN..15 | Nekodiran | |

Opazovanje | OBS_COM | Komentar opazovanja | AN..350 | Nekodiran | |

TABELA 3

Skupne lastnosti atributov družine ključev ECB_SSI1: Poročanje NCB euroobmočja ECB.

| Status | Prvo vrednost določi … | NCB ga lahko spremeni |

TITLE_COMPL | M | ECB | Ne |

UNIT | M | ECB | Ne |

UNIT_MULT | M | ECB | Ne |

DECIMALS | M | ECB | Ne |

TITLE | C | ECB | Ne |

NAT_TITLE | C | NCB | Da |

COMPILATION | C | NCB | Da |

AGG_EQUN | Se ne bo več uporabljal |

COLLECTION | M | ECB | Ne |

AVAILABILITY | M | ECB/NCB | Da |

DOM_SER_IDS | C | NCB | Da |

UNIT_INDEX_BASE | C | ECB | Ne |

BREAKS | C | NCB | Da |

OBS_STATUS | M | NCB | Da |

OBS_CONF | C | NCB | Da |

OBS_PRE_BREAK | C | NCB | Da |

OBS_COM | C | NCB | Da |

| M: Obvezen, C: Pogojen | | |

Podatki | Podatki o stanjih | Podatki o popravkih | |

| |

Novi mesečni podatki | Tabela 1 | Dejanski podatki ali najboljše možne ocene, če je mogoče od septembra 1997 | Dejanski podatki ali najboljše možne ocene, če je mogoče od septembra 1997 |

Centralna država | Dejanski podatki ali najboljše možne ocene, če je mogoče od septembra 1997 | Dejanski podatki ali najboljše možne ocene, če je mogoče od septembra 1997 |

Pojasnjevalne postavke | | Dejanski podatki ali najboljše možne ocene, če je mogoče od septembra 1997 |

Mesečni podatki, ki so se prej poročali četrtletno | Tabela 1 | Dejanski podatki ali najboljše možne ocene, če je mogoče od septembra 1997 | Dejanski podatki ali najboljše možne ocene, če je mogoče od oktobra 1997 in vsaj od 1999 za podatke NCB |

Novi četrtletni podatki | Tabela 2 | Dejanski podatki ali najboljše možne ocene, če je mogoče od septembra 1997 | Dejanski podatki ali najboljše možne ocene, če je mogoče od oktobra 1997 in vsaj od 1999 za podatke NCB |

Tabela 3 | Dejanski podatki ali najboljše možne ocene, če je mogoče od septembra 1997 | |

Tabela 4 | Dejanski podatki ali najboljše možne ocene, če je mogoče od septembra 1997 | |

6.3 Specifični problemi, povezani s poročanjem podatkov

(a) Sprememba opredelitve

Kot je navedeno v Uredbi ECB/2001/13 se na pasivni strani bilance stanja MFI ločena kategorija "papirji denarnega trga" odstrani iz bilance stanja in je namesto tega združena s kategorijo "izdani dolžniški vrednostni papirji". Instrumenti, uvrščeni v to kategorijo se odslej beležijo pod "izdani dolžniški vrednostni papirji" ter razvrščeni glede na njihovo prvotno zapadlost. Ustrezna prerazporeditev je bila narejena tudi na aktivni strani bilance stanja MFI. Kot posledica te prerazporeditve sta se spremenila opisa kodnih vrednosti za BSI "izdani dolžniški vrednostni papirji" ter "vrednostni papirji razen delnic" iz šifranta CL_BS_ITEM tako, da opredelitve sedaj zajemajo tudi "papirje denarnega trga". Sprememba v opredelitvi za kodni vrednosti "L40" in "A30" iz šifranta CL_BS_ITEM bo uveljavljena februarja 2003, saj bo potekalo poročanje za združeni postavki šele za podatke, ki se nanašajo na januar 2003 in dalje.

Bolj podrobna navodila za poročanje novih BSI "izdani dolžniški vrednostni papirji in papirji denarnega trga" ter "vrednostni papirji razen delnic in papirji denarnega trga" so podana v tabeli 5. Prvi stolpec podaja kodne vrednosti za relevantne BSI, drugi stolpec pa podaja opis BSI. Tretji in četrti stolpec kažeta veljavnost kodnih vrednosti in njihovih opisov. Na primer, za kodno vrednost "A30" opredelitev "vrednostni papirji razen delnic" velja do januarja 2003 (za podatke, ki se nanašajo na december 2002), medtem ko je od februarja 2003 za podatke za januar 2003 dalje pravilna opredelitev "vrednostni papirji razen delnic (vključno s papirji denarnega trga)". Zadnji stolpec podaja specifična navodila za poročanje vsakega od predstavljenih podatkov.

TABELA 5

Postavke bilance stanja - spremembe v opredelitvi: izvedba

Kodna vrednost | Opredelitev | Veljavnost | Poročanje |

DO | OD |

A30 | Vrednostni papirji razen delnic | Podatki za december 2002 | | Te postavke se ne bo poročalo ločeno. Zgodovinski podatki se ne bodo poročali ločeno od podatkov za januar 2003 dalje |

Vrednostni papirji razen delnic (vključno s papirji denarnega trga) | | Podatki za januar 2003 | Postavke bodo poročane skupaj. Zgodovinski podatki bodo morali biti spremenjeni ob posredovanju podatkov februarja 2003, da bi bili skladni z novim poročanjem tekočih podatkov. |

A40 | Papirji denarnega trga in delnice/točkeSDT | Podatki za december 2002 | | Ni poročanja od februarja 2003. Za to postavko poročanje preneha. Zgodovinski podatki se ne spremljalo več in niso predmet sprememb ali popravkov. |

A41 | Papirji denarnega trga | Podatki za december 2002 | | Ni poročanja od februarja 2003. Za to postavko poročanje preneha. Zgodovinski podatki se ne spremljalo več in niso predmet sprememb ali popravkov. |

A42 | Delnice/točkeSDT | Ni sprememb | | V skladu z Uredbo ECB/2001/13, je BSI premaknjena iz pojasnjevalnih postavk med postavke v tabeli 1. Ni sprememb v opredelitvi ali kodni vrednosti. |

L40 | Izdani dolžniški vrednostni papirji | Podatki za december 2002 | | Te postavke se ne bo poročalo ločeno. Zgodovinski podatki se ne bodo poročali ločeno od podatkov za januar 2003 dalje |

Izdani dolžniški vrednostni papirji (vključno s papirji denarnega trga) | | Podatki za januar 2003 | Postavke bodo poročane skupaj. Zgodovinski podatki bodo morali biti spremenjeni ob posredovanju podatkov februarja 03, da bi bili skladni z novim poročanjem tekočih podatkov. |

L50 | Izdani papirji denarnega trga | Podatki za december 2002 | | Ni poročanja od februarja 2003. Za to postavko poročanje preneha. Zgodovinski podatki se ne spremljalo več in niso predmet sprememb ali popravkov. |

Novi mesečni podatki | Pogostost | Veljavnost | Poročanje |

DO | OD |

Predhodno poročani Četrtletno | Q | Podatki za december 2002 | | Spremembe: poročajo se z uporabo ključev za mesečne podatke s sklicevanjem na zadnji mesec četrtletja, na katerega se nanašajo |

M | | Podatki za januar 2003 | Zgodovinski podatki: poročanje mesečnih podatkov odvisno od razpoložljivosti |

Dodatne razčlenitve za Nekdanje četrtletne podatke | nič | Podatki za december 2002 | | |

M | | Podatki za januar 2003 | Zgodovinski podatki: poročanje mesečnih podatkov odvisno od razpoložljivosti |

Nove statistične Zahteve | nič | Podatki za december 2002 | | |

M | | Podatki za januar 2003 | Zgodovinski podatki: poročanje mesečnih podatkov odvisno od razpoložljivosti |

[1] Statistični podatki o lastnih BSI ECB so tudi element v postopku konsolidacije.

[2] Direktorat za notranje finance ECB poroča Direktoratu za splošno statistiko ECB tudi lastne bilance stanja, pri čemer se drži teh navodil.

[3] Združitev vrednosti konkretnih dimenzij da ime časovne vrste (ključ).

[4] UL L 333, 17.12.2001, str. 1.

[5] UL L 330, 6.12.2002, str. 29.

[6] Za poročanja od januarja 2003 dalje, je kodna vrednost za poročanje bilance stanja ECB "N", tako kot za bilance stanja NCB.

[7] Za poročanja od januarja 2003 dalje, se kodna vrednost "U" (ki se je predhodno uporabljala za sektor MFI, vključno z ECB) umakne iz uporabe, kodna vrednost "M" (ki je prej pomenila sektor MFI razen ECB) redefinira kot sektor MFI (vključno z ECB).

[8] Poročanje podatkov o popravkih zaradi deviznega tečaja se nanaša le na ECB.

[9] UL L 356, 30.12.1998, str. 7.

[10] UL L 229, 9.9.2000, str. 34.

[11] Atributi so statistični koncepti, ki dajejo dodatne kodirane (npr. enoto) ali nekodirane (npr. način pripravljanja) informacije o izmenjanih podatkih. "Obvezni" se nanaša na tiste atribute, za katere vse strani poznajo vrednosti. "Pogojni" se nanaša na atribute, ki so določeni le če so znani instituciji, ki je zavezanec za poročanje (npr. oznake domačih naborov) ali ko so relevantni (npr. pripravljaje, manjkajoča opazovanja). Vrednosti atributov se izmenjajo le, ko so določene prvič vsakokrat, ko se spremenijo. Samo status opazovanja je prisoten v vsaki izmenjav, pridan k vsakemu opazovanju.

[12] Atribut AGG_EQUN se ne uporablja v družini ključev ECB_BSI1 in bo odstranjen iz opredelitve strukture družine ključev v naslednji posodobitvi.

--------------------------------------------------

PRILOGA XIV

POSTOPEK IZRAČUNAVANJA CELOTNE SKUPNE VREDNOSTI

Zmanjšanje obveznosti poročanja

1. V skladu z Uredbo ECB/2001/13 z dne 22. novembra 2001 o konsolidirani bilanci stanja sektorja monetarnih finančnih institucij [1], spremenjeno z uredbo ECB/2002/8 [2], je dejanska poročevalska populacija podatkov za pripravo denarne in bančne statistike euroobmočja celotna populacija monetarnih finančnih institucij (MFI). Poleg tega Člen 2(2) uredbe določa, da "[NCB] lahko izjemoma oprostijo poročanja male MFI, če MFI, ki s svojimi poročili prispevajo k mesečni konsolidirani bilanci stanja, predstavljajo vsaj 95 % celotne bilančne vsote sektorja MFI, v vsaki izmed držav članic. NCB v primernem času preverja izpolnjevanje tega pogoja, da lahko odobri ali odvzame, če je to potrebno, pravico do izjeme začenši z začetkom vsakega leta". V skladu s tem mora agregirana bilančna vsota tistih MFI, ki so zavezani izpolnjevanju zahtev za polno poročanje za potrebe denarne in bančne statistike euroobmočja predstavljati najmanj 95 % agregirane bilančne vsote celotnega sektorja MFI v vsaki državi članici.

2. Nacionalne centralne banke (NCB), ki se odločijo oprostiti majhne MFI polnega zahtevanega poročanja vseeno zberejo najmanj letne podatke, ki se nanašajo na bilančno vsoto, da bi lahko preverile izpolnjevanje pogoja iz Člena 2(2). Zneski bilančne vsote so izračunani na bruto osnovi. Za nedoslednosti v opredelitvi bilančne vsote med državami Evropske unije, ki jih povzročajo razlike v računovodskih načelih, ni pričakovati, da se bodo zmanjševale v času.

Izračunavanje celotne skupne vrednosti zaradi MFI, ki ne poročajo polno

3. Da bi se zagotovila kvaliteta statistike bilanc stanja MFI euroobmočja, NCB, pri pripravi mesečnih in četrtletnih podatkov o bilancah stanja MFI za poročanje Evropski centralni banki, izračunajo celotno skupno vrednost 100 % zajetja za MFI, ki ne poročajo polno.

Minimalni standardi izračunavanja celotne skupne vrednosti

4. NCB sama izbere postopek izračunavanja celotne skupne vrednosti 100 % zajetja, če pri tem zadosti naslednjim minimalnim standardom:

- Za manjkajoče podatke iz razčlenitev (t.j. posamezne postavke bilance stanja, ki jih majhne Mfi ne poročajo) so ocene izpeljane z uporabo razmerij, ki veljajo bodisi za celotno populacijo obveznikov ali za njen podvzorec, ki se smatra kot bolj reprezentativen za institucije na "repu".

Kjer podatki za razčlenitve so na voljo, a z daljšim odlogom ali manjšo frekvenco, se poročani podatki prenašajo naprej v manjkajoče obdobje(-a) 1) s ponavljanjem podatkov, kjer so se le-ti izkazali kot ustrezni; ali 2) z uporabo ustreznih statističnih tehnik, če je to potrebno zaradi trenda rasti ali vpliva sezonskih sprememb (t.j. kjer bi ta pojav drugače imel kot posledico to, da bi vključitev novega (dejanskega) opazovanja pomenila pomeni velik popravek navzgor ali navzdol v časovni vrsti).

[1] UL L 333, 17.12.2001, str. 1.

[2] UL L 330, 6.12.2002, str. 29.

--------------------------------------------------

PRILOGA XV

STATISTIKA OSNOVE ZA OBVEZNE REZERVE

Specifikacija podatkov

Mesečni statistični podatki o agregirani osnovi za obvezne rezerve, razčlenjeni glede na vrsto obveznosti, so izračunani kot stanja ob koncu meseca skladno s kategorijami, predstavljenimi v Uredbi ECB/2001/13 z dne 22. novembra 2001 o konsolidirani bilanci stanja sektorja monetarnih finančnih institucij [1], spremenjeni z uredbo ECB/2002/8 [2]. Podatki za pripravo te statistike so črpani iz podatkov, ki jih kreditne institucije, od katerih se zahteva izpolnjevanje obvezne rezerve, pošiljajo nacionalnim centralnim bankam (NCB).

Za te potrebe NCB mesečno poročajo Evropski centralni banki (ECB) naslednje podatke, katere jim poročajo kreditne institucije v okviru sistema obveznih rezerv Evropskega sistema centralnih bank (ESCB):

Obveznosti nasproti kreditnim institucijam, od katerih se zahtevajo obvezne rezerve kot del sistema obveznih rezerv ESCB, ECB in NCB držav članic so izključene iz osnove za obvezne rezerve. Če kreditna institucija ne more zagotoviti evidence izdaj dolžniških vrednostnih papirjev z zapadlostjo do dveh let, ki jih držijo zgoraj omenjene institucije, se lahko uporabi standardizirano zmanjšanje obstoječih stanj teh obveznosti, ki ga opredeli ECB.

Celotna osnova obveznih rezerv | Obveznosti, za katere se uporablja koeficient rezerv s pozitivnim predznakom | Obveznosti, za katere se uporablja koeficient rezerv nič | | |

| | | | |

Vloge (čez noč, vezane vloge do 2 leti in na odpoklic po do 2 letih) | Dolžniški vrednostni papirji z dogovorjeno zapadlostjo do 2 leti | Vezane vloge nad 2 leti in na odpoklic po več kot 2 letih | Reodkupi | Dolžniški vrednostni papirji z dogovorjeno zapadlostjo nad 2 leti |

Glede na (četrtletno) omejeno poročanje osnove za obvezne rezerve majhnih kreditnih institucij se zadnji podatki za konec četrtletja uporabijo trikrat pri mesečnem poročanju ECB s strani NCB.

Zahteve za statistično poročanje zadevajo podatke, posredovane NCB s strani kreditnih institucij v okviru sistema obveznih rezerv Evropskega sistema centralnih bank (ESCB).

Postavke se nanašajo na zneske, ki jih kreditne institucije poročajo NCB in so bili uporabljeni pri izračunavanju osnove za obvezne rezerve vsake posamezne institucije.

(a) Obveznosti, za katere se uporablja koeficient rezerv s pozitivnim predznakom:

(a.1) vloge (čez noč, vezane do dve leti in na odpoklic po do dveh letih);

(a.2) dolžniški vrednostni papirji z dogovorjeno zapadlostjo do dve leti.

Podatki, sporočeni ECB, o dolžniških vrednostnih papirjih, ki jih izdajajo kreditne institucije (a.2), ustrezajo dejanskim zneskom, ki so vključeni v osnovo za obvezne rezerve, kot jo kreditne institucije poročajo NCB. Podatki o dolžniških vrednostnih papirjih (a.2) torej zajemajo:

- znesek dolžniških vrednostnih papirjev z dogovorjeno zapadlostjo do dve leti, ki so jih izdale kreditne institucije, s standardiziranim zmanjšanjem, ki ga opredeli ECB, v primeru ko kreditne institucije ne predložijo dokazila o imetjih lastnih vrednostnih papirjev, tako da se uporabi makro razmerje, ali

- vrednost dolžniških vrednostnih papirjev z dogovorjeno zapadlostjo do dve leti, ki so jih izdajale kreditne institucije, popravljeno za dejansko vrednost imetij kreditnih institucij (in ESCB) izdanih vrednostnih papirjev z dogovorjeno zapadlostjo do dve leti, v primeru ko kreditne institucijo predložijo potrebna dokazila.

(b) Obveznosti, za katere se uporablja koeficient rezerv nič:

(b.1) vloge (vloge z dogovorjenim rokom zapadlosti nad dve leti, vloge na odpoklic po več kot dveh letih);

(b.2) reodkupi;

(b.3) dolžniški vrednostni papirji z dogovorjeno zapadlostjo nad dve leti.

Zneski, poročani kot "dolžniški vrednostni papirji z dogovorjeno zapadlostjo nad dve leti" vključujejo tudi vrednosti vrednostnih papirjev, ki jih držijo kreditne institucije, od katerih zahtevajo obvezne rezerve ECB ali NCB držav članic.

(c) Pavšalna olajšava, ki se uporablja za kreditne institucije obveznice sistema obvezne rezerve

Struktura kodiranja

Za potrebe posredovanja statističnih podatkov o osnovi za obvezne rezerve ECB, so določene posebne kode in dodane h kodam, ki so opisane v prilogi XIII:

(a) Za sektor poročanja se koda "R", ki je vključena v šifrant CL_BS_REP_SECTOR, uporablja za označevanje kreditnih institucij, za katere velja obveza izpolnjevanja obveznih rezerv [4].

(b) Ustrezni sektor nasprotne stranke vključuje vse "druge MFI", ki niso kreditne institucije obveznice sistema obvezne rezerve [5], vse "ne-MFI" (širšo državo in druge domače sektorje) in ostali svet. Za označevanje tega sektorja nasprotne stranke postavke bilance stanja se uporablja koda "3000" iz šifranta CL_BS_COUNT_SECTOR.

(c) Za območje nasprotne stranke ni potrebna geografska razčlenitev. Zato se na tem mestu uporablja koda "A1", ki pomeni "svet", iz šifranta CL_COUNT_AREA.

(d) Tri kode, vključene v šifrant CL_BS_ITEM, so opredeljene posebej za postavke bilance stanja (BSI), ki se uporabljajo za statistiko osnove za obvezne rezerve, ne pa tudi za statistiko BSI ali za pavšalno olajšavo. Na tem mestu se uporabljajo koda "L2A" za "vezane zapadlosti in vloge na odpoklic", koda "L2B" za "vloge čez noč, vezane vloge in vloge na odpoklic" in koda "LSA" za "pavšalno olajšavo, ki se uporablja za kreditne institucije obveznice sistema obvezne rezerve".

(e) Razčlenitev glede na valuto se ne zahteva, torej se uporablja koda "Z01" (vse valute skupaj) iz šifranta CL_CURRENCY.

(f) Podatki se poročajo v eurih, zato se uporablja koda "E" iz šifranta CL_SERIES_DENOM.

Tabeli RR/1 in RR/2 v dodatku podajajo nize podatkov, ki jih je potrebno poročati za statistiko osnove za obvezne rezerve.

Redno poročanje podatkov

Statistične podatke o osnovi za obvezne rezerve sestavlja šest časovnih vrst podatkov za kreditne institucije, ki se nanašajo na stanja ob koncu meseca, ki jih je potrebno pošiljati ECB mesečno, najkasneje do sedemnajstega delovnega dne, ki sledi koncu referenčnega meseca, z uporabo elektronskega omrežja "E9".

Kreditne institucije "na repu" (torej tiste, ki so oproščene polnega mesečnega poročanja) poročajo NCB četrtletno omejeno razčlenjene podatke. Za te kreditne institucije "na repu" se uporablja poenostavljena statistika osnove za obvezne rezerve za trimesečno (enomesečno) obdobje izpolnjevanja, in NCB vključujejo podatke o kreditnih institucijah med izjemami v skladu s svojo časovno razporeditvijo poročanja [6].

Politika popravkov in sprememb

Popravki s strani institucij, ki poročajo, v statistiki osnove za obvezne rezerve in k zahtevam za obvezne rezerve za določeno obdobje izpolnjevanja so dovoljeni le, če do njih pride do štirinajstega koledarskega dneva meseca, ki sledi mesecu, v katerem se je ustrezno obdobje izpolnjevanja začelo [7].

Popravki s strani institucij, ki poročajo, v osnovi za obvezne rezerve in k zahtevam za obvezne rezerve, do katerih pride po štirinajstem koledarskem dnevu meseca, ki sledi mesecu, v katerem se je relevantno obdobje izpolnjevanja začelo (pozni popravki) naj ne bi vodili k popravkom in spremembam k statistiki osnove za obvezne rezerve in k zahtevam za obvezne rezerve.

[1] UL L 333, 17.12.2001, str. 1.

[2] UL L 330, 6.12.2002, str. 29.

[4] Sektor poročanja, ki se uporablja tukaj, je manjši od sektorja drugih monetarnih finančnih institucij (MFI), saj MFI, za za katere se ne zahteva obveznih rezerv, niso vključene.

[5] NCB-ji, ECB in kreditne institucije, od katerih se zahteva vzdrževanje obvezne rezerve, so izključene iz sektorja nasprotnih strank za evro območje.

[6] NCB uporabljajo četrtletne podatke o osnovi za obvezne rezerve, ki jih dobijo od kreditnih institucij "na repu", v mesečnih podatkih, ki jih poročajo ECB, v treh oddajah podatkov po njihovi objavi.

[7] Ali na predhodni delovni dan NCB, če štirinajsti koledarski dan ni delovni dan NCB. "Delovni dan NCB" pomeni kateri koli dan, na katerega je določena NCB v državah članicah odprta za potrebe opravljanja operacij denarne politike ESCB.

--------------------------------------------------

PRILOGA XVI

PODATKI, POTREBNI ZA IZRAČUN MAKRO RAZMERJA ZA EUROOBMOČJE

Značilnosti podatkov

Na podlagi bilanc stanja, ki jih posamezne monetarne finančne institucije (MFI), ki so zavezane poročanju, pošiljajo nacionalnim centralnim bankam (NCB), lahko NCB dobijo podatke o agregirani bilanci stanja kreditnih institucij, ki so dolžne izpolnjevati obvezne rezerve (Uredba ECB/2001/13 z dne 22. novembra 2001 o konsolidirani bilanci stanja sektorja monetarnih finančnih institucij [1], spremenjena z Uredbo ECB/2002/8 [2]).

Za potrebe izračunavanja makro razmerja za euroobmočje NCB mesečno poročajo Evropski centralni banki (ECB) naslednje statistične podatke za konec meseca:

- obstoječo vrednost "dolžniških vrednostnih papirjev z dogovorjenim rokom zapadlosti do dve leti", ki so jih izdale kreditne institucije,

- imetja kreditnih institucij v "vrednostnih papirjih razen delnic z dogovorjenim rokom zapadlosti do dve leti", ki so jih izdale domače MFI in druge MFI euroobmočja.

Za kreditne institucije "na repu" (t.j. tiste majhne kreditne institucije, ki so izjemoma oproščeni polnega mesečnega poročanja) se, kjer je to potrebno, uporablja postopek izračunavanja celotne skupne vrednosti, kot je opisan v prilogi XIV.

Struktura kodiranja

Struktura kodiranja za potrebe posredovanja časovnih vrst ECB sledi strukturi, ki je opredeljena v prilogi XIII in ki se uporablja pri posredovanju podatkov postavk bilanc stanja (BSI). Pri opredelitvi časovnih vrst se prav posebej uporablja naslednje kode:

(a) za sektor poročanja se koda "R", ki je vključena v šifrant CL_BS_REP_SECTOR, uporablja, pri treh časovnih vrstah, ki jih je potrebno poročati, za označevanje kreditnih institucij, za katere velja obveza izpolnjevanja obveznih rezerv;

(b) za "izdane dolžniške vrednostne papirje do dve leti" in "vrednostne papirje razen delnic do dve leti" se kot koda razčlenitve po zapadlosti uporablja kodna vrednost ,L' iz šifranta CL_BS_MATURITY_ORIG;

(c) da bi se zagotovilo skladnost z uveljavljenimi ključi za podatke BSI, se postavka na aktivni strani poroča posebej za domače in posebej za nasprotne stranke iz ostalega euroobmočja. Pri tem se uporabi kodni vrednosti "U5" in "U6" iz šifranta CL_COUNT_AREA.

Postavka na pasivni strani se poroča brez razlikovanja med območjem nasprotne stranke, uporablja se vrednost "A1""za svet".;

(d) razčlenitev glede na valuto se ne zahteva, torej se uporablja koda "Z01" (vse valute skupaj) iz šifranta CL_CURRENCY;

(e) podatki se poročajo v eurih, zato se uporablja koda "E" iz šifranta CL_SERIES_DENOM.

Tabela "kreditne institucije/makro razmerje" v dodatku prikazuje pri časovne vrste, ki jih je potrebno poročati.

Redno poročanje podatkov

Vse tri časovne vrste podatkov za kreditne institucije, ki se nanašajo na stanja ob koncu meseca, se mesečno posredujejo ECB do zaključka poslovanja na zadnji delovni dan meseca, ki sledi referenčnemu obdobju.

Podatke je potrebno posredovati, tudi če se z njimi povezani BSI ne uporablja v določeni državi članici, da bi se zagotovila skladnost obravnave postavk v okviru konsolidiranih bilanc stanja [3].

[1] UL L 333, 17.12.2001, str. 1.

[2] UL L 330, 6.12.2002, str. 29.

[3] Pravilno poročanje postavk, ki se ne uporabljajo, je očrtano v Prilogi XIII.

--------------------------------------------------

PRILOGA XVII

SEZNAM MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ

NAVODILO ZA POROČANJE POSODOBITEV

Uvod

1. Pričujoče navodilo podaja informacije o zbiranju, preverjanju in objavljanju seznama monetarnih finančnih institucij (MFI). Seznam MFI je seznam institucij, ki predstavljajo sektorje MFI v posameznih državah članicah Evropske unije (EU).

Sprotne posodobitve seznama MFI

2. Sprotne posodobitve so obvezne in se jih izvede vedno, ko pride do spremembe v sektorju MFI, to je ko v sektor MFI vstopi nova institucija ("pristopna institucija") ali ko obstoječa MFI zapusti sektor MFI ("izstopna institucija").

3. Sprotne posodobitve so obvezne tudi takrat, ko pride do spremembe značilnosti obstoječih MFI.

4. Institucija lahko vstopi v sektor MFI zaradi enega od štirih razlogov, naštetih spodaj:

- ustanovitve nove MFI kot posledice združitve,

- ustanovitve novih pravnih oseb kot posledice razdružitve obstoječe MFI,

- ustanovitve nove MFI,

- spremembe statusa pravne osebe, ki prej ni bila MFI, tako da sedaj postane MFI.

5. Institucija lahko izstopi iz sektorja MFI zaradi enega izmed petih razlogov, naštetih spodaj:

- vpletenosti MFI v postopek združitve,

- nakupa MFI s strani druge institucije,

- razdružitve MFI v ločene pravne osebe,

- spremembe statusa pravne osebe, ki je prej bila MFI, tako da sedaj postane ne-MFI,

- likvidacije MFI.

6. Posredovanje sprotnih sprememb za sektor MFI je obvezno, tako zaradi zagotavljanja polne skladnosti z upravičenimi nasprotnimi strankami za operacije monetarne politike (v nadaljnjem besedilu "MPEC") kot tudi zaradi mesečne objave seznama monetarnih finančnih institucij na spletni strani Evropske centralne banke (ECB).

7. Ko se poroča o novi instituciji ali o spremembi stanja obstoječe institucije, morajo biti pri tem izpolnjene vse obvezne spremenljivke.

8. Ko se poroča o instituciji, ki izstopa iz sektorja MFI (in ki ni vpletena v postopek združevanja), je potrebno poročati najmanj naslednje informacije: vrsta zahtevka (t.j. izbris) ter identifikacijsko oznaka MFI (t.j. spremenljivka "mfi_id").

Ponovna dodelitev identifikacijske oznake MFI

9. Nacionalne centralne banke (NCB) ne smejo ponovno dodeljevati identifikacijskih oznak izbrisanih MFI novim MFI.

10. V primeru, ko je taka dodelitev neizbežna, je potrebno pri tem slediti naslednjemu postopku:

(i) posodobitev s ponovno dodeljeno identifikacijsko oznako naj bo posredovana s pomočjo sistema za izmenjavo podatkov N13. Ker ponovna dodelitev identifikacijske oznake pomeni kršitev pri preverjanju veljavnosti, bo NCB prek potrditve obveščena, da je bil popravek zavrnjen. Informacija, povezana s posodobitvijo, bo vseeno shranjena v posebnem podatkovnem skladišču;

(ii) vzporedno z zgoraj omenjenim posredovanjem, naj NCB pošljejo ECB prek Cebmail računa N13 tudi pojasnilo o ponovni dodelitvi identifikacijske oznake MFI; v glavi sporočila je potrebno kot zadevo vpisati "MFI reallocation". Kot del tega pojasnila morajo biti podani tudi podrobni razlogi za ponovno dodelitev, vključno s IREF številko prenesene datoteke;

(iii) če je pojasnilo sprejeto kot ustrezno, ECB ročno vnese posodobitve ter pošlje NCB potrditev o tem prek sistema Cebmail;

(iv) če se smatra, da pojasnilo ni sprejemljivo, se posodobitve ne vnese med podatke o MFI; ECB pošlje NCB po sistemu Cebmail sporočilo, v katerem podaja razloge za zavrnitev;

(v) če Cebmail ni na voljo, se pojasnilo pošlje na standardni naslov elektronske pošte (v polju zadeva sporočila je potrebno vpisati "MFI reallocation"), ki se uporablja za vprašanja, povezana z MFI: mfi.hotline@ecb.int. ECB bo z NCB komunicirala s pomočjo elektronske pošte v zvezi s postopki, navedenimi v točkah (iii) in (iv) zgoraj.

Posredovane spremenljivke

11. Tabela v nadaljevanju opisuje spremenljivke, ki se zbirajo za potrebe seznama MFI ter podaja informacijo o tem, ali so obvezne ali ne. Za nadaljnje podrobnosti o posamezni spremenljivki glejte razdelek "preveritve veljavnosti" v nadaljevanju. Če ni navedeno drugače se termin "združitev" nanaša na združitve domačih institucij.

Status | Ime spremenljivke | Opis |

Obvezna | object_request | Vrsta poslane posodobitve podatkov MFI. Lahko zavzame eno od vnaprej definiranih vrednosti: "mfi_req_new", "mfi_req_mod", "mfi_req_del" ali "mfi_req_merger" |

Obvezna | mfi_id | Enotna identifikacijska oznaka MFI. Setavljena je iz dveh delov: "host" in "id" |

Obvezna: ko je del identifikacijske oznake | host | Država, v kateri je MFI registrirana, podana kot dvomestna ISO šifra države |

Obvezna: ko je del identifikacijske oznake | id | Identifikacijska oznaka institucije (brez "host" dvomestne iso šifre države kot predpone) |

Obvezna | name | Celotno registracijsko ime MFI |

Obvezna: za zahteve "new" in "mod" | address | Podrobnosti o lokaciji MFI. Sestavljena iz štirih delov: "address", "box", "code" in "city" |

Obvezna: za zahteve "new" in "mod" | postal_address | Ime ulice ter hišna številka. |

Obvezna: za zahteve "new" in "mod" | postal_box | Številka poštnega predala |

Obvezna: za zahteve "new" in "mod" | postal_code | Poštna številka |

Obvezna: za zahteve "new" in "mod" | city | Kraj, v katerem je MFI locirana |

Obvezna: za zahteve "new" in "mod" | category | Označuje vrsto MFI. Zavzame lahko eno od štirih vnaprej definiranih vrednosti: centralna banka, kreditna institucija, sklad denarnega trga ali druga institucija |

Obvezna: za zahteve "new" in "mod" | report | Označuje, ali MFI poroča mesečne podatke za statistiko bilanc stanja ali ne. Zavzame lahko eno od dveh vnaprej definiranih vrednosti: da ali ne |

Neobvezna | order_r | Označuje želen vrstni red v seznamu MFI, če uporaa abecednega vrstnega reda v angleščini ni mogoča |

Obvezna za tuje podružnice | head_of_branch | Označuje, da je MFI tuja podružnica. Zavzame lahko eno od treh vrednosti: "non_eu_head", "eu_non_mfi_head" ali "eu_mfi_head" |

Obvezna za tuje podružnice | non_eu_head | Sedež ni rezident EU. Sestavljena iz dveh delov: "host" and "name" |

Obvezna za tuje podružnice | eu_non_mfi_head | Pomeni, da sedež v EU, a ni MFI. Sestavljena iz dveh delov: "host" and "name" |

Obvezna za tuje podružnice | eu_mfi_head | Pomeni, da ima sedež v EU in je MFI. Vrednost te spremenljivke je sestavljena iz "mfi_id" |

Obvezna za združitve | mfi_req_merger | Pomeni, da poslana informacija označuje združitev |

Obvezna za združitve | submerger | Pod vsako spremenljivko "submerger" je potrebno poročati o institucijah, ki si delijo isti "datum" pravnega začetka postopka združitve. Sestavljen iz štirih delov: "date", "comment", "involved_mfi" in "involved_non_mfi" |

Obvezna za združitve preko meja | involved_mfi | Pomeni, da je MFI vpletena v združitev preko meja države. Vrednost te spremenljivke je sestavljena iz "mfi_ref" |

Obvezna za združitve | involved_non_mfi | Pomeni, da je v postopek združitve vpletena ne-MFI. Vrednost te spremenljivke je sestavljena iz "non_mfi_obj" |

Obvezna za združitve preko meja | mfi_ref | Podrobnosti o MFI, ki sodeluje v združitvi preko meja države. Sestavljena iz dveh delov: "mfi_id" in "name" |

Obvezna za združitve | non_mfi_obj | Podrobnosti o ne-MFI, ki sodeluje v združitvi z MFI. Sestavljena iz dveh delov: "non_mfi_id" and "name" |

Obvezna za združitve | non_mfi_id | Podrobnosti o ne-MFI, ki sodeluje v združitvi z MFI. Sestavljena iz dveh delov: "host" and "id". Dolžina pet znakov |

Zahteva za združitev

12. Spodaj je podanih več primerov uporabe spremenljivk pri poročanju tako o domačih združitvah kot o združitvah preko meja, med MFI in drugimi MFI/ne-MFI. Vključeni so tako scenariji, ki zadevajo enake kot tudi različne datume pravnega učinka postopka združevanja. Situacije podane v nadaljevanju so samo primeri in ne pomenijo popolnega seznama možnih scenarijev združevanj. Poleg tega je določen rezultat, ki izhaja iz navedenih situacij, le eden izmed možnih izidov za določeno vrsto združitve.

13. Ustrezna navodila o shemi poročanja XML vsebuje "Specifikacija izmenjave za N13 Phase II Data Exchange System" (glej razdelek "Reference" v nadaljevanju).

Št. | Situacija | Uporabljene spremenljivke o združitvi za poročanje o situaciji |

1 | Domača združitev med dvema MFI Rezultat: MFI-1 in MFI-2 se odvzame licenci. Z združitvijo nastane novoustanovljena institucija (MFI-3). Obstaja samo en datum za pravne posledice te združitve (date-1) | Mfi_req_merger Submerger date (date-1) mfi_req_del (MFI-1) mfi_req_del (MFI-2) mfi_req_new (MFI-3) |

2 | Domača združitev med dvema MFI Rezultat: MFI-1 in MFI-2 sodelujeta v postopku združitve na datum-1, ki ima za posledico odvzem licence MFI-2. MFI-1 se nato na datum-2 združi z MFI-3. MFI-1 spremeni svoje ime in MFI-3 se odvzame licenco. Opomba:Na datum-1 se o MFI-1 poroča kot o spremembi, čeprav se ne spremeni nobena izmed njenih značilnosti | Mfi_req merger Submerger date (date-1) mfi_req_mod (MFI-1) mfi_req_del (MFI-2) submerger date (date-2) mfi_req_mod (MFI-1) mfi_req_del (MFI-3) |

3 | Domača združitev med dvema institucijama, od katerih je ena MFI, ena pa ne Rezultat: MFI-1 spremeni svoje ime. Obstaja samo en datum za pravne posledice te združitve (date-1) Opomba:Sprememba za ne-Mfi se ne poroča, samo podrobnosti o identifikaciji | Mfi_req_merger Submerger date (date-1) mfi_req_mod (MFI-1) involved_non_mfi non_mfi_obj non_mfi_id |

4 | Združitev preko meja države med dvema MFI (MFI-1 v državi X in MFI-2 v državi Y), MFI ki izide iz združitve je locirana v državi X Rezultat: MFI-1 in MFI-2 se odvzame licenci. Iz združitve izide novoustanovljena institucija (MFI-3) v državi X. Datum pravnega učinka te združitve je date-1. Opomba:Pri združitvi preko meja morajo biti zahteve vseh držav prejete preden se vnese informacije o združitvi. Do takrat so vse zahteve v sistemu na čakanju z oznako "nepopolno". | Država X pošlje naslednjo zahtevo: mfi_req_merger submerger date (date-1) mfi_req_del (MFI-1, country X) mfi_req_new (MFI-3, country X) involved_mfi mfi_ref (MFI-2, country Y) Država Y pošlje naslednjo zahtevo: mfi_req_merger submerger date (date-1) mfi_req_del (MFI-2, country Y) involved_mfi mfi_ref (MFI-1, country X) mfi_ref (MFI-3, country X) |

Frekvenca posredovanja

14. Sprotne posodobitve je potrebno posredovati ECB takoj ko pride do spremembe v sektorju MFI.

Medij posredovanja in format datoteke

15. Vse sprotne posodobitve morajo biti posredovane v formatu XML prek sistema N13 Data Exchange System.

16. V primeru odpovedi sistema N13 Data Exchange System, se posodobitve posredujejo v formatu XML prek N13 Cebamail računa.

17. Celotni pregled podrobnosti o sistemu N13 Data Exchange System za posredovanje posodobitev MFI se nahaja v "Specifikaciji izmenjave za N13 Phase II Data Exchange System" (glej razdelek "Reference" v nadaljevanju).

Kontrola veljavnosti

Naslednje preveritve veljavnosti podatkov je potrebno izvesti pred pošiljanjem sprememb MFI ECB-ju. Vse posodobitve, ki jih prejme ECB in ki uspešno prestanejo preveritev veljavnosti, se avtomatično vnesejo v bazo podatkov o MFI.

Splošno

(i) Vse obvezne spremenljivke so izpolnjene.

(ii) Vrednost spremenljivke "object_request" je ena od štirih vnaprej definiranih vrednosti:

- "mfi_req_new" (označuje, da je podana informacija o novi MFI),

- "mfi_req_mod" (označuje, da je podana informacija o spremembi statusa obstoječe MFI),

- "mfi_req_del" (označuje, da je podana informacija o obstoječi MFI, ki naj bo izbrisana),

- "mfi_req_merger" (označuje, da je podana informacija o institucijah, ki so vpletene v postopek združevanja).

Identifikacijska oznaka

(iii) Spremenljivka "mfi_id" je sestavljena iz dveh ločenih delov, spremenljivke "host" in spremenljivke ,id'. Vrednosti obeh delov zagotavljajo, da je oznaka posamezne MFI edinstvena. Spremenljivka "mfi_id" predstavlja glavni ključ za bazo podatkov MFI.

(iv) Vrednost spremenljivke "host" za MFI (ko je del spremenljivke "mfi_id") je lahko samo dvomestna ISO standardna oznaka države EU.

(v) Predhodno uporabljena identifikacijska oznaka naj ne bi bila dodeljena novi MFI. (v izjemnih primerih glej razdelek "ponovna dodelitev identifikacijske kode MFI" zgoraj.)

(vi) Da bi se zagotovila skladnost, je potrebno uporabljati iste identifikacijske oznake kot so mesečno objavljene na seznamu MFI na spletni strani ECB.

(vii) Ko se poroča o spremembi oznake "mfi_id", je potrebno najprej polati zahtevo za izbris obstoječe MFI s "staro" oznako, druga zahteva pa naj bo naknadno poslana da se ustanovi "nova" MFI z novo "mfi_id" oznako.

(viii) Če je spremenljivka "mfi_id" nepopolna, napačna ali manjkajoča, se celotna zahteva zavrne.

Ime

(ix) Polno, registrirano ime institucije pri NCB.

(x) V imenu je vključena tudi oznaka pravne oblike družbe, t.j. Plc, Ltd, Spa, itd. Oznaka pravne oblike družbe mora biti konsistentno poročana za vsa imena, ko se le-ta uporablja.

(xi) Uporablja se nacionalni nabor znakov. Grčija uporablja latinsko pisavo.

(xii) Za označevanje naglasov se uporablja dogovor o malih črkah.

(xiii) Kjer je to primerno, naj se uporabljajo male črke.

(xiv) Če je spremenljivka "name" nepopolna, napačna ali manjkajoča, se celotna zahteva zavrne.

Naslov

(xv) Vsaj ena od spremenljivk, ki se nanašajo na naslov, to je "postal_address", "postal_box" ali "postal_code", mora biti izpolnjena. Četrta spremenljivka naslova, "city", je obvezna.

(xvi) Spremenljivko "postal_address" označuje ime ulice ter hišno številko, kjer ima institucija svoj sedež. Uporablja se nacionalni nabor znakov. Grčija uporablja latinsko pisavo.

(xvii) Za spremenljivko "postal_box" se uporablja standardni nacionalni sistem označevanja poštnih predalov. Pred oznako poštnega predala se ne sme vpisovati dodatnega besedila. Sama številka poštnega predala je lahko sestavljena iz črk in številk.

(xviii) Spremenljivka "postal_code" vsebuje poštno številko lokacije, na kateri se nahaja institucija. Uporablja standardni nacionalni sistem označevanja poštnih številk, sama poštna številkapa je lahko sestavljena iz črk in številk.

(xix) Če je niz spremenljivk, ki se nanašajo na naslov, nepopoln, napačen ali manjkajoč, se celotna zahteva zavrne.

Kraj

(xx) Spremenljivka "city" določa kraj, v katerem je sedež institucije. Uporablja se nacionalni nabor znakov. Grčija uporablja latinsko pisavo. Kjer je to primerno, naj se uporabljajo male črke.

(xxi) Če je spremenljivka "city" nepopolna, napačna ali manjkajoča se celotna zahteva zavrne.

Vrsta MFI

(xxii) Spremenljivka "category" označuje vrsto MFI skladno s štirimi vnaprej definiranimi vrednostmi: "centralna banka", "kreditna institucija", "sklad denarnega trga" ali "druga institucija". Uporablja se male črke, razen za prvo začetnico, ki mora biti velika črka.

(xxiii) Če je spremenljivka "category" nepopolna, napačna ali manjkajoča se celotna zahteva zavrne.

Poročilo

(xxiv) V spremenljivki "report" je označeno, ali je MFI zavezana polnemu mesečnemu poročanju ("true"), ali pa spada med izjeme ("false"). Smo ti dve vnaprej definirani vrednosti sta sprejemljivi.

(xxv) Če je spremenljivka "report" nepopolna, napačna ali manjkajoča, se celotna zahteva zavrne.

Vrstni red

(xxvi) V spremenljivki "order_r" je označen želen vrstni red v seznamu MFI, če se za to ne uporablja abecednega vrstnega reda v angleškem jeziku. Določite številsko vrednost vsaki MFI v rastočem vrstnem redu.

(xxvii) Spremenljivka "order_r" ni obvezna. Če je nepopolna ali manjkajoča (in zahteva uspešno prestane vse ostale preveritve), bo posodobitev vnesena v bazo podatkov MFI.

Kontrola tujih podružnic

(xxviii) Vrednost za spremenljivko "head_of_branch" mora biti izpolnjena, če je MFI tuja podružnica.

(xxix) Spremenljivka "head_of_branch" označuje vrsto sedeža skladno z eno od štirih vnaprej definiranih spremenljivk: "non_eu_head", "eu_non_mfi_head_" ali "eu_mfi_head".

(xxx) Če je spremenljivka "head_of_branch" podana kot "non_eu_head" (sedež izven EU), morata biti podani država gostiteljica ter ime glavne pisarne.

(xxxi) Če je spremenljivka "head_of_branch" podana kot "eu_non_mfi_head" (sedež v EU, ki ni MFI), morajo biti podani država gostiteljica, ime in oznaka sedeža. Oznaka za institucijo, ki ni MFI je lahko ali ,DFI' (druga finančna institucija) ali dvomestna ISO standardna oznaka države, ki ji sledi pripona, ki se nanaša na ustrezno klasifikacijo sektorjev po ESR 95 [1].

(xxxii) Če je spremenljivka "head_of_branch" dana z "eu_mfi_head" (MFI), morata biti podani država gostiteljica ter oznaka sedeža. Pri tem uporabite identifikacijsko oznako MFI iz zadnjega mesečnega seznama na spletni strani ECB, kjer so na voljo ažurne informacije.

(xxxiii) Če je spremenljivka "head_of_branch" dana z "eu_mfi_head" (MFI), naj ime sedeža ne bo podano. Kot del mehanizma preverjanja veljavnosti ECB se ime sedeža avtomatično posodobi za podružnice institucij s sedežem v EU, če je identifikacijska oznaka sedeža podana. To se naredi za celotno bazo podatkov MFI, vsakokrat ko se poroča o MFI in pride pri tem do spremembe v spremenljivki "name".

(xxxiv) Če katero koli od zgornjih preverjanj (xii — xvii) ugotovi kršitve, se celotna zahteva zavrne.

(xxxv) Obstajata dva primera, v katerih bodo neskladne informacije o sedežu obveljale v bazi podatkov MFIt:

- če je spremenljivka "head_of_branch" podana kot "eu_mfi_head", vendar identifikacijska oznaka sedeža ne ustreza oznaki v bazi podatkov MFI, bo zahteva vseeno vnesena v bazo, vendar v bazi podatkov MFI ne bo imena sedeža,

- če je poslana zahteva za spremembo identifikacijske oznake MFI, je mogoče, da postane informacija o sedežu, ki pripada tujim podružnicam v drugih državah članicah, neskladna.

(xxxvi) Da bi se ublažilo te netočnosti, bo ECB večkrat letno poslala seznam neskladnih informacij o sedežih vsem ali izbranim NCB, za potrebe preverjanja.

Kontrola združitev

(xxxvii) Spremenljivka "mfi_req_merger" je obvezna, ko se poroča o domačih združitvah ali združitvah preko meja države.

(xxxviii) Spremenljivka "submerger" je obvezna. Vsaka skupina (t.j. dve ali več institucij), ki si delijo isti "datum" pravnega učinka postopka združitve morajo biti poročane pod ločeno "summerger" oznako.

(xxxix) Ko je spremenljivka "submerger" določena, mora biti izpolnjena tudi spremenljivka "date". Izpolnitev spremenljivke "date" je obvezna.

(xl) Vsaj ena od institucij, ki so vpletene v združitev, mora biti MFI (t.j. ni mogoče poročati o združitvah, ki se zgodijo med institucijami, ki niso MFI).

(xli) Če se kot posledica združitve ne spremeni nobena lastnost MFI, mora biti o tej MFI poročano pod oznako za spremembo (t.j."mfi_req_mod"). To je zato, da se zagotovi poročanje o vseh MFI, ki so vpletene v postopek združevanja.

(xlii) Spremenljivka "involved_mfi" je obvezna samo, ko se poroča o združitvi preko meja (t.j. spremenljivka "involved_mfi" bo vsebovale informacije o instituciji s sedežem v drugi državi članici).

(xliii) Če je institucija določena s spremenljivko "involved_mfi", mora biti izpolnjena tudi spremenljivka "mfi_ref".

(xliv) Spremenljivka "mfi_ref" je sestavljena iz dveh delov: "mfi_id" (ki je sestavljena iz spremenljivk "host" in "id" za institucijo) ter "name".

(xlv) Informacije o združitvah preko meja ne bodo vnesene v bazo podatkov MFI, razen če ne bodo prejete in preverjene zahteve iz vseh vpletenih držav članic.

(xlvi) Če je institucija določena kot "involved_non_mfi", morata biti izpolnjeni spremenljivki "non_mfi_id" in "name".

(xlvii) Spremenljivka "non_mfi_id" za "involved_non_mfi" je sestavljena iz dveh delov: "host" in "id", in je dolga pet znakov. Spremenljivka "host" je dvomestna ISO standardna oznaka države. Spremenljivka "id" je dolga tri znake in se nanaša na ustrezno sektorsko klasifikacijo po ESR95.

(xlviii) Če katero koli od zgornjih preverjanj (xx — xxx) ugotovi kršitve, se celotna zahteva zavrne.

Navzkrižna kontrola MFI-MPEC

18. Če je potrebno navzkrižno preverjanje podatkov med bazami podatkov MFI in MPEC, označite posredovano datoteko, poslano po sistemu izmenjave podatkov N13, z ustrezno oznako.

19. Navzkrižno preverjanje se izvede na celotnih informacijah o MFI in MPEC, ki jih poroča NCB pošiljateljica (torej vključno z obstoječimi informacijami o MFI in MPEC v ustreznih bazah podatkov) in ne le na informacijah, ki so vsebovane v posebej označeni datoteki. Rezultati preverjanja se takoj vrnejo v obliki pisnega potrdila. Oznaka za navzkrižno preverjanje se uporablja na sledeč način:

- kjer se podatki o MFI in MPEC lahko uskladijo med ustreznimi poslovnimi področji, mora biti oznaka za navzkrižno kontrolo vključena le v datoteko, ki je posredovana kot druga za ustrezno zahtevo v zvezi z MFI ali MPEC,

- ko uskladitev ni izvedljiva, mora biti ob koncu dneva poslano dodatno sporočilo, ki vsebuje samo identifikacijsko oznako navzkrižne kontrole. Sporočilo lahko pošlje le ena ali obe poslovni področji MFI-MPEC,

- kjer za skladnost med MFI-MPEC ni potrebno takojšnja navzkrižna kontrola, se datoteka ne označi z ustrezno oznako za preverjanje,

- kjer se izvedba kontrole zahteva kasneje med dnevom, se podatke pošlje brez ustrezne oznake. Prazna datoteka z oznako za navzkrižno kontrolo se pošlje naknadno. V tem primeru, ker v prazni datoteki ni nobenih podatkov, se navzkrižno preverjanje izvede takoj,

- pisno potrdilo vsebuje samo rezultat navzkrižne kontrole med bazami podatkov MFI in MPEC pošiljatelja.

20. Navzkrižna kontrola med MFI-MPEC predstavlja samo opozorilo. Če torej kontrola ugotovi napake, bo zahteva vseeno vnesena v ECB-jevo bazo podatkov MFI. Opozarja pa se, da neusklajeni MFI-MPEC zapisi ne bodo objavljeni na spletni strani ECB ob koncu vsakega meseca.

Ravnanje v primeru napak

21. Po prejetju datoteke, ki vsebuje posodobitve MFI, se takoj pošlje potrdilo nazaj pošiljatelju. Potrdila so dveh vrst:

(i) potrdilo o sprejemu vsebuje skrajšane informacije o posodobitvah MFI, ki so bile obdelane in naknadno uspešno vnesene v bazo podatkov MFI;

(ii) potrdilo o napaki, ki vsebuje podrobne informacije o posodobitvah MFI in preveritvah veljavnosti, pri katerih so bile ugotovljene kršitve. Glejte prosim razdelek "preveritve veljavnosti" za informacije o tem, ali ugotovitev kršitve pri posamezni preveritvi veljavnosti pomeni zavrnitev celotne zahteve ali pa vnos zahteve v bazo podatkov, vendar z dodatnim opozorilom.

22. Po prejemu potrdila o napaki je potrebno takoj poslati popravljene informacije. Če je pravilna informacija odvisna od posodobitev, ki so jih poslale druge države članice tekom preteklega meseca (torej informacij, ki niso na voljo na spletni strani ECB) se s podrobnim opisom zahtevanih informacij obrnite na ECB prek N13 Cebmail računa.

Letna nadzor kakovosti kontrol

23. Namen tega obveznega letnega nadzora je izčrpno preveriti seznam MFI pri ECB, s posebnim poudarkom na preverjanju tujih podružnic.

24. Čas nadzora je naravnan na to, da se zagotovi kar se da natančna in ažurna objava posodobljenih informacij o sektorju MFI ob koncu leta na spletni strani ECB ter naknadna tiskana izdaja teh informacij.

25. NCB morajo, pri izvajanju standardiziranega postopka posodobitev na pravočasen in natančen način ter da se zagotovi izčrpna in učinkovita obdelava informacij tako na ravni NCB kot tudi na ravni ECB, slediti navodilom, podanim v nadaljevanju.

Splošni postopki

(i) Vsaki NCB bo poslana ena sama Excel-ova datoteka, ki vsebuje štiri delovne liste (Poročilo 1-4), ki vsebujejo tudi prazno predlogo. Datoteka bo ECB poslala s pomočjo Cebmail-a datirano kolikor je le mogoče blizu zaključka poslov na zadnji delovni dan oktobra (oznaka časa "T").

(ii) Opozarja se, da se "T" nanaša na delovne dneve.

(iii) Poročila ter preveritve, ki jih je potrebno opraviti, so podrobno opisani v nadaljevanju.

Poročilo 1: Nacionalni seznam MFI

Gre za seznam MFI, značilen za določeno državo (nacionalni seznam), kot je ta naveden v bazi podatkov ECB in ki ga NCB primerja z lastnim nacionalnim seznamom MFI.

- Vsaka pravilna institucija v tem poročilu mora biti označena s kljukico v stolpcu z naslovom "Komentarji".

- Če med obema seznamoma obstajajo razlike, morajo biti le-te ustrezno podrobno opisane v stolpcu z naslovom "Komentarji".

- Če določen zapis manjka, morajo biti Poročilu 1 dodane celotne podrobnosti o tem zapisu (to je kot dodaten zapis). V stolpcu "Komentarji" navedite, da gre za "nov zapis" (opišite zakaj). Navedite prosim tudi, ali boste poslali/ste poslali popravek za ta zapis prek sistema izmenjave podatkov N13 in navedite ustrezno IREF številko v stolpec z naslovom "IREF".

Poročilo 2: Seznam tujih podružnic MFI-jev rezidentov v državi določene NCB

NCB morajo zagotoviti, da je seznam tujih podružnic MFI-jev rezidentov v lastni državi popoln, natančen in ažuren.

- Vsaka pravilna institucija v tem poročilu mora biti označena s kljukico v stolpcu z naslovom "Komentarji".

- Če pride do kakršnih koli sprememb, morajo biti le-te ustrezno navedene v stolpcu z naslovom "Komentarji". Prosim natančno označite, kakšna je razlika, torej kakšna sprememba je potrebna (kateri atribut je potrebno spremeni in kakšna mora biti njegova vrednost), ali kateri zapis je potrebno izbrisati (opišite zakaj), itd. Navedite prosim tudi, ali boste/ste poslali popravek za ta zapis prek sistema izmenjave podatkov N13 in navedite ustrezno IREF številko v stolpec z naslovom "IREF".

- Če določena tuja podružnica manjka, morajo biti Poročilu 2 dodane celotne podrobnosti o tem zapisu (to je kot dodaten zapis). V stolpcu "Komentarji" navedite, da gre za "nov zapis" (opišite zakaj). Navedite prosim tudi, ali boste poslali/ste poslali popravek za ta zapis prek sistema izmenjave podatkov N13 in navedite ustrezno IREF številko v stolpec z naslovom "IREF".

Poročilo 3: Seznam tujih podružnic, katerih sedež je bil poročan s strani drugih NCB kot rezidenten v državi določene NCB

Gre za navzkrižno primerjanje sektorja MFI glede zajetja tujih podružnic MFI. NCB morajo preveriti ta seznam, da zagotovijo, da so ostale NCB poročale o vseh tujih podružnicah rezidentov v drugih državah EU.

- Vsaka pravilna institucija v tem poročilu mora biti označena s kljukico v stolpcu z naslovom "Komentarji".

- Če pride do kakršnih koli sprememb, morajo biti le-te ustrezno navedene v stolpcu z naslovom "Komentarji". Prosim natančno označite, kakšna je razlika, torej kakšna sprememba je potrebna (kateri atribut je potrebno spremeni in kakšna mora biti njegova vrednost), ali kateri zapis je potrebno izbrisati (opišite zakaj), itd.

- Če določena tuja podružnica manjka, morajo biti Poročilu 3 dodane celotne podrobnosti o tem zapisu (to je kot dodaten zapis). V stolpcu "Komentarji" navedite, da gre za "nov zapis" (opišite zakaj).

Poročilo 4: Predloga za naslovne strani

To je prazna predloga, v kateri vsaka NCB določi, koliko naslovnih strani potrebuje za tiskano izdajo seznama MFI, ki bo izdana v prvem četrtletju naslednjega leta.

(iv) NCB imajo na voljo devet delovnih dni ("T + 9") v katerih morajo preveriti poročila in potrditi točnost podatkov v njih. Izpolnjena poročila pošljejo nazaj ECB prek N13 Cebmail računa z oznako, ali so podatki pravilni ali niso (kot je določeno zgoraj).

(v) Vzporedno s tem, če so podatki napačni, mora NCB narediti ustrezne popravke ter poslati posodobitve prek sistema za izmenjavo podatkov N13 ECB-ju v okviru teh devetih delovnih dni ("T + 9"). V poročilih, ki so poslana nazaj ECB-ju, mora biti v vseh primerih navedena IREF številka popravljenih podatkov. Opomba: NCB lahko še naprej pošiljajo sprotne posodobitve, ki niso povezane z letno kontrolo kvalitete, kot ponavadi z uporabo sistema za izmenjavo podatkov N13.

(vi) Potrdilo o sprejemu ali pa potrdilo o napaki bo avtomatično poslano NCB po prejemu popravljenih podatkov, prek sistema za izmenjavo podatkov N13 (znotraj "T + 9"). Če prejme poročilo o napaki, mora NCB takoj zagotoviti ustrezne popravke.

(vii) ECB bo porabila dva delovna dneva ("T + 11") za preverjanje vseh prejetih poročil in popravkov. Kot je navedeno zgoraj, mora NCB pri pošiljanju popravkov navesti IREF številko vrnjenih poročil.

(viii) V primeru drugih nerešenih spornih zadev bodo NCB kontaktirane prek Cebmaila ("T + 12").

(ix) NCB imajo dva delovna dneva časa, da podajo dodatne popravke ali pojasnila v primeru ("T + 14").

(x) ECB bo poslala končno poročilo o sedanjem stanju sektorja MFI NCB-jem prek Cebmaila ("T + 15"). Pregled rezultatov letne kontrole kakovosti je tudi podan.

(xi) O vseh preostalih nerešenih spornih zadevah se bo razpravljalo na naslednjem sestanku Delovne skupine za denarno in bančno statistiko.

Pregledna tabela

(xii) Spodnja tabela podaja pregled datumov, nalog, medijev prenosa in odgovornih organizacij za letno kontrolo kakovosti seznama MFI.

Oznaka časa | Naloge | Medij | Aktivnost |

T | ECB pošlje NCB Excelovo datoteko, ki vsebuje naslednja štiri poročila: Poročilo 1: Seznam MFI za posamezno državoPoročilo 2: Seznam tujih podružnic MFI rezidentov v posamezni državi posamezne NCBPoročilo 3: Seznam tujih podružnic, katerih sedež je bil poročan s strani drugih NCB kot MFI rezidenta v njihovi državiPoročilo 4: Prazna predloga | Cebamail | ECB |

T + 9 | NCB primerjajo tri poročila ECB (1-3) z lastnimi nacionalnimi seznami datiranimi na zaključek poslovanja na zadnji delovni dan oktobra. Za vsako poročilo mora biti izpolnjeno naslednje: Polje "komentarji" (za vse zapise),Polje "IREF" (samo za poročili 1 in 2: samo za neveljavne ali nove zapise, kjer je bila ECB poslana posodobitev)NCB izpolnijo poročilo 4 o številu naslovnih strani, ki jih potrebujejo za tiskano izdajo NCB pošljejo naslednje informacije nazaj ECB, ne kasneje kot do zaključka poslovanja na dan T + 9: Excelovo datoteko z izpolnjenimi poročili 1-4 (prek Cebamaila),Kakršne koli popravke/nove zapise (prek sistema za izmenjavo podatkov N13) | Cebamail/N13 Data Exchange System | NCBs |

T + 11 | ECB preveri vsa prispela poročila, popravke in potrdila, ki jih prejme prek Cebmaila ali sistema izmenjave podatkov N13 | | ECB |

T + 12 | V primeru drugih nerešenih spornih zadev bodo NCB kontaktirane prek Cebmaila | Cebamail | ECB |

T + 14 | NCB imajo dva delovna dneva časa, da podajo dodatne popravke ali pojasnila v primeru | Cebamail/N13 Data Exchange System | NCBs |

T + 15 | ECB bo poslala končno poročilo o sedanjem stanju sektorja MFI NCB-jem prek Cebmaila. Pregled rezultatov letne kontrole kakovosti je tudi podan. | Cebamail | ECB |

| Distribucija osnutka seznama MFI (v obliki.pdf datoteke) NCB za morebitne komentarje | Cebamail | ECB/NCBs |

| Predložitev osnutka tiskane verzije Seznama MFI svetu ECB | | ECB |

| Izdaja izjave za javnostDistribucija tiskane izdaje seznama MFI in ustreznega števila naslovnic NCB-jemDistribucija izdaje v obliki datoteke.pdf NCB-jemObjava seznama MFI na spletni strani ECB | Pošta/Cebamail/Internet | ECB |

Postopki za ravnanje v posebnih primerih

(xiii) Postopki za ravnanje v posebnih primerih stopijo v veljavo v naslednjih primerih:

za poročila o sektorju MFI

- Če Cebmail sistem ni na voljo za posredovanje poročil o sektorju MFI, bo ECB poslala le-te (v Excelovem formatu) prek elektronske pošte. NCB morajo v tem primeru tudi uporabiti elektronsko pošto [2] za pošiljanje izpolnjenih poročil nazaj ECB,

za popravke in posodobitve MFI

- če sistem za izmenjavo podatkov N13 ni na voljo za pošiljanje popravkov morajo NCB, kjer se to da, poslati informacije z uporabo formata podatkov XML prek sistema Cebmail,

- če Cebmail sistem ni uporaben za prenos datotek o popravkih/posodobitvah MFI, morajo NCB uporabiti elektronsko pošto [3] za pošiljanje posodobitev v formatu podatkov XML,

(xiv) če je katera od NCB zaprta na kateri koli dan, ko je potrebno opraviti zgoraj omenjene postopke, mora ta NCB zagotoviti, da so vsi postopki začeti in končani v skladu z zgornjim koledarjem dan ali celo več dni pred zaprtjem.

Objavljanje

Mesečne posodobitve na spletni strani ECB

26. Na zadnji delovni dan vsakega koledarskega meseca se izvede posnetek baze podatkov o MFI ob 17.00 po času ECB. Opozarja se, da neskladni MFI-MPEC zapisi ne bodo del tega posnetka.

27. Seznam MFI je na voljo javnosti dan po tem, ko je bil posnetek narejen: torej, če je bil posnetek narejen v petek ob 17.00 po času ECB, bodo osvežene informacije o sektorju MFI na voljo v soboto zjutraj ob 00.00.

28. Istočasno z vsakomesečno objavo seznama MFI na spletni strani ECB se podoben seznam pošlje vsem NCB-jem prek sistema za izmenjavo podatkov N13.

Letna tiskana izdaja

29. Enkrat letno ECB objavi tiskano verzijo seznama MFI, z referenčnim datumom konec decembra preteklo leto. Ta izdaja bo na voljo širši javnosti pred koncem prvega četrtletja leta, ki sledi referenčnemu datumu. ECB diseminira eno glavno tiskano kopijo, skupaj z ustreznim zahtevanim številom naslovnic, NCB-jem po pošti. Vzporedno pošlje NCB-jem prek Cebmaila tudi elektronsko verzijo izdaje v obliki.pdf datoteke. Verzijo v obliki.pdf datoteke bo objavljena tudi na spletni strani ECB.

Reference

30. "Specifikacija izmenjave za sistem izmenjave podatkov N13 Phase II Data Exchange System". Ta dokument se ukvarja z izmenjavo datotek med NCB-ji in ECB. Dokument pokriva protokol izmenjave, infrastrukturo izmenjave in format izmenjanih datotek, ki predstavljajo vmesnik med ECB in internimi sistemi NCB. Dokument je sestavljen iz dveh velikih delov, "funkcionalnega" dela ter "tehničnega" dela. Vsak od njiju je opisan v nadaljevanju:

Funkcionalni del

- funkcionalne podrobnosti (logični protokol izmenjave, t.j. zaporedje pričakovanih potrdil o pošiljanju informacij, itd.),

- logični podatkovni model,

- struktura izmenjanih informacij,

- vsebina (ne format) potrdil,

- pravila za veljavnost poslov, t.j. veljavnosti logičnih informacij (npr. datum zapadlosti mora biti prihodnji datum), ne pa tudi veljavnosti skladnje, ter odsev teh pravil na potrdila o napakah.

Tehnični del

- sistemi za fizično izmenjavo, ki naj se uporabljajo (FTPC/X400 storitve na ESCB-netu); natančna uporaba teh sistemov,

- tehnični pogled na protokol izmenjave,

- opredelitev formata izmenjave (t.j. "shema XML").

Dodatek

31. Seznam dvomestnih ISO oznak držav.

[1] Evropski sistem računov 1995, ki ga vsebuje Priloga A Uredbe Sveta (ES) št. 2223/96 z dne 25. junija 1996 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti, UL L 310, 30.11.1996, str. 1, zadnjič spremenjena in dopolnjena z Uredbo (ES) št. 359/2002 Evropskega parlamenta in Sveta, UL L 58, 28.2.2002, str. 1.

[2] Elektronski naslov je: mfi.hotline@ecb.int.

[3] Elektronski naslov je: mfi.hotline@ecb.int.

--------------------------------------------------

PRILOGA XVIII

STATISTIČNI PODATKI O DRUGIH FINANČNIH POSREDNIKIH RAZEN ZAVAROVALNIC IN POKOJNINSKIH SKLADOV

NAVODILA ZA POROČANJE ZA PRIPRAVO STATISTIKE Z UPOŠTEVANJEM KRATKOROČNEGA PRISTOPA

1. Cilj

Zahteva za statistične informacije o drugih finančnih posrednikih razen zavarovalnic in pokojninskih skladov (v nadaljnjem besedilu "DFI") je dvodelna. Prvič je potrebno je zbrati podatke o DFI, da bi se spremljalo njihovo vlogo v finančnem posredništvu izven sektorja monetarnih in finančnih institucij (MFI). Aktivnosti, s katerimi se ukvarjajo DFI so podobne in komplementarne aktivnostim, s katerimi se ukvarjajo MFI, in še posebej, glede na to, da v podatkih bilanc stanja za statistične potrebe Evropske centralne banke (ECB) DFI, ki so delno ali v celoti v lasti MFI niso vključeni v bilance stanja MFI, je potrebno zbrati statistične podatke o DFI, da bi se dopolnila statistična slika euroobmočja. Drugič, ECB mora nadzorovati DFI, da bi zagotovila, da seznam MFI ostane ažuren, kolikor je mogoče homogen in dovolj stabilen za statistične namene. Kot je omenjeno v Uredbi ECB/2001/13 z dne 22. novembra 2001 o konsolidirani bilanci stanja sektorja monetarnih finančnih institucij [1], spremenjeni z Uredbo ECB/2002/8 [2], lahko finančne inovacije vplivajo na značilnosti finančnih instrumentov in povzročijo, da DFI zamenjajo fokus svojega poslovanja.

Namen te priloge je podati navodilo za izpolnjevanje obrazcev za poročanje za posredovanje podatkov o DFI ECB-ju.

2. Priprava agregatov euroobmočja in vrsta statističnih podatkov, ki jih je potrebno zagotavljati

2.1 Priprava agregatov euroobmočja

Posredovanje podatkov v zvezi z DFI je potrebno opraviti v skladu s kratkoročnim pristopom, to je na podlagi podatkov, ki so trenutno na voljo na nacionalni ravni. Iz tega sledi, da statistične informacije, ki jih je potrebno zagotavljati, ne bodo vedno v celoti na voljo v skladu z opredelitvami in specifikacijami, opisanimi v nadaljevanju. V primerih, ko poročani podatki odstopajo od opredelitev, ki so podane v pričujoči prilogi, se od NCB zahteva, da podajo pisno pojasnilo o tem ECB [3]. Skladno s tem pristopom in na podlagi konceptualnega okvirja, očrtanega v nadaljevanju, morajo NCB zagotavljati dejanske podatke, kjer so ti na voljo. Kjer dejanski podatki niso na voljo oziroma kjer jih ni mogoče obdelati, je potrebno zagotoviti nacionalne ocene. Kot rešitev v sili se lahko, v primeru nekaterih razčlenitev, za katere ni mogoče zagotoviti nacionalnih ocen, uporabi ocene/predpostavke ECB, vendar za vsak primer posebej.

Z vidika dodatnega bremena, ki ga izračunavanje nacionalnih ocen prinaša za NCB, se napor osredotoči predvsem na omejeno število ključnih statističnih podatkov. Vsekakor je namen kratkoročnega pristopa osredotočiti napore na eno samo določeno podkategorijo DFI (glej razdelek 3.2.a): investicijske sklade. V zagotavljanje podatkov o trgovcih z vrednostnimi papirji in izvedenimi instrumenti (TVP), finančnimi družbami, ki se ukvarjajo s posojanjem (v nadaljnjem besedilu "FDP") ali drugih DFI (ostanek), v primeru, ko se dejanski podatki o njih ne zbirajo na nacionalni ravni, ni potrebno vlagati posebnega napora.

2.2 Vrste statističnih podatkov, ki jih je potrebno zagotavljati

Zagotavljati je potrebno dve vrsti indikatorjev: ključne indikatorje ter dodatne informacije

- Ključne indikatorje je potrebno posredovati za potrebe priprave agregatov euroobmočja. Vse države članice euroobmočja morajo posredovati podrobne podatke, ko so dejanski podatki na voljo. Ko dejanskih podatkov ni na voljo za zahtevane razčlenitve ali za dogovorjeno frekvenco poročanja, v ustreznih rokih ali časovnem obdobju, je potrebno, če je to izvedljivo, zagotoviti ustrezne ocene.

- Dodatne informacije je potrebno posredovati kot "pojasnjevalne postavke". Ti podatki morajo biti posredovani po državah, za katere so dodatne podrobnosti trenutno na voljo. Nanašajo se na razčlenitve, po katerih so uporabniki izrazili povpraševanje in za katere se priprava agregatov euroobmočja v začetku ni zdela izvedljiva.

3. Konceptualni okvir

3.1 Poročevalska populacija

Evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov (v nadaljnjem besedilu "ESR 95" [4]) opredeljuje DFI (S.123) kot "nemonetarne finančne družbe in neprave družbe (razen zavarovalnic in pokojninskih skladov), katerih glavna dejavnost je finančno posredništvo s sprejemanjem obveznosti v oblikah, ki niso denar, vloge in/ali bližnji substituti za vloge od institucionalnih enot, ki niso MFI".

Meja med DFI in MFI je določena z neobstoječimi obveznostmi v obliki vlog, ki jih držijo ne-MFI, medtem ko je meja med pokojninskimi skladi in zavarovalnicami določena z neobstoječimi obveznostmi v obliki zavarovalnih tehničnih rezervacij.

Poročevalsko populacijo v kratkoročnem pristopu predstavljajo vsi tri vrste DFI, rezidenčnih v državi članici euroobmočja. Termin "rezident" je opredeljen v 1. členu Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. Novembra 1998 o zbiranju statističnih podatkov za potrebe Evropske centralne banke [5]. Poročevalska populacija je torej sestavljena iz:

- institucije locirane na nekem ozemlju, vključno s podružnicami matičnih družb, ki so locirane izven tega ozemlja, in

- rezidenčnih podružnic institucij, ki imajo svojo glavno pisarno izven tega ozemlja.

3.2 Razvrstitev podkategorij DFI

Z vidika heterogenosti dejavnosti, ki jih opravljajo DFI, ter razlik v razpoložljivih podatkih po posameznih vrstah DFI, so določene štiri podkategorije DFI, za katere je potrebno podatke posredovati ločeno: 1) investicijski skladi (razen skladov denarnega trga (SDT)), 2) trgovci z vrednostnimi papirji in izvedenimi instrumenti (TVP), 3) finančne družbami, ki se ukvarjajo s posojanjem (FDP) in 4) drugi DFT. Razlike med njimi in statistične podrobnosti bodo navedene v tem dokumentu.

Kategorije/skupine glede na vrsto podatkov, ki jih je potrebno zagotavljati, so naštete in opredeljene v nadaljevanju:

a. Investicijski skladi razen SDT

Investicijski skladi predstavljajo organizirane finančne aranžmaje, ki združujejo sredstva investitorjev za namen pridobitve finančnih in nefinančnih sredstev. Investicijski skladi, razvrščeni med DFI, vključujejo vse vrste investicijskih skladov razen tistih, ki so razvrščeni v sektor MFI. Skladi imajo lahko različno pravno obliko (pogodbeno, kapitalska družba ali vzajemna družba) in so lahko odprtega ali zaprte vrste. Nadalje so lahko ustanovljeni kot posamezni investicijski sklad ali kot krovni sklad (večoddelčni sklad, ki je sestavljen iz več različnih pod-skladov).

Podatki v zvezi z investicijskimi skladi se zagotavljajo za naslednje kategorije:

Investicijski skladi skupaj: Podatki, ki se zagotavljajo za celotne investicijske sklade, pokrivajo vse vrste investicijskih skladov, ki delujejo v določeni državi. Zanje je potrebno zagotoviti ključne indikatorje ter vrsto pojasnjevalnih postavk.

Investicijski skladi po vrstah: Posredovani podatki morajo zagotoviti razčlenitev podatkov po posameznih vrstah investicijskega sklada:

- Investicijski skladi, razčlenjeni po vrsti investicije:

Podatke za investicijske sklade po vrsti investicije je potrebno ločeno poročati za 1) delniške sklade, 2) obvezniške sklade, 3) mešane sklade, 4) nepremičninske sklade in 5) druge sklade.

Načeloma so investicijski skladi glede na vrsto investicije razvrščeni glede na vrsto aktiv, katera pretežno sestavljajo njihov investicijski portfelj. Če je investicijski portfelj sklada sestavljen pretežno iz delnic in drugega lastniškega kapitala, je tak sklad razvrščen v kategorijo "delniških skladov"; če je sestavljen iz dolžniških vrednostnih papirjev, v kategorijo "obvezniških skladov"; če so pa to nepremičnine, pa gre za "nepremičninski sklad". Skladi, ki investirajo tako v lastniški kapital kot v obveznice, pri čemer investicijska politika sklada ne daje prednosti eni ali drugi obliki instrumenta, so razvrščeni v kategorijo "mešani skladi" [6]. Kjer nobena od naštetih klasifikacij ne ustreza, so skladi razvrščeni v rezidualno kategorijo "drugi skladi".

Glede "skladov skladov" (skladov, ki prvenstveno investirajo v delnice investicijskih skladov), naj bo vodilo, da se taki skladi razvrstijo v isto kategorijo kot skladi, v katere prvenstveno investirajo. Če se taka razvrstitev ne zdi izvedljiva, se sklade skladov razvrsti v rezidualno kategorijo "drugi skladi".

Kriterij za razvrstitev investicijskih skladov po vrsti je izveden iz javnega prospekta, pravil sklada, ustanovitvenega akta, sprejetih statutov in predpisov, vpisnih dokumentov ali investicijskih pogodb, tržnih dokumentov ali kakršnih koli drugih izjav s podobnimi posledicami.

Pozneje se bo lahko presodilo tudi, ali naj se zbira podatke v zvezi s številom investicijskih skladov, razčlenjenih po vrsti investicije.

- Investicijski skladi razčlenjeni po vrsti vlagateljev:

Podatke za investicijske skladi razčlenjene po vrsti vlagateljev je potrebno poročati za: 1) splošne javne sklade, katerega delnice/točke so prodane širši javnosti; in 2) posebni investicijski skladi, katerih delnice/točke so rezervirane za določene vrste vlagateljev. Podatke za te vrste skladov je potrebno poročati kot pojasnjevalne postavke.

b. Trgovci z vrednostnimi papirji in izvedenimi instrumenti

TVP, ki so razvrščeni med DFI, so finančne družbe, katerih primarna dejavnost je finančno posredništvo:

- trgovanje z vrednostnimi papirji za lasten račun, prek nakupov in prodaj teh vrednostnih papirjev za račun in s tveganjem posrednika, z edinim namenom okoristiti se z razliko med prodajno in nakupno ceno,

- trgovanje za lasten račun, prek finančnega posrednika, ki je pooblaščen za trgovanje na borzi vrednostnih papirjev ali na drugih organiziranih trgih.

Z ozirom na TVP je potrebno zagotavljati ključne indikatorje. Podrobnosti o razčlenitvah so podane in ilustrirane v pričujoči prilogi.

c. Finančne družbe, ki se ukvarjajo s posojanjem

Te finančne družbe, ki so razvrščene med DFI, so primarno specializirane za financiranje sredstev gospodinjstev in nefinančnih družb. V to kategorijo so razvrščene družbe, katerih primarna dejavnost je finančni lizing [7], posojanje na hipoteko ter dajanje potrošniških posojil. Te finančne družbe lahko delujejo kot vzajemne organizacije za financiranje izgradnje, nakupa stanovanj, komunalne kreditne institucije, družbe, ki se ukvarja s prenosom finančnih sredstev, ustanovljene z namenom imetja olistnjenih sredstev, itd.

Z ozirom na FDP je potrebno zagotavljati ključne indikatorje. Podrobnosti o razčlenitvah so podane in ilustrirane v pričujoči prilogi.

d. Druge kategorije DFI

Finančne družbe, ki so vključene v to rezidualno kategorijo, so druge vrste finančnih družb, ki niso specializirane za nobeno od področij dejavnosti, ki se uporabljajo za ostale tri kategorije DFI. V to kategorijo so vključene, na primer, finančne holdinške družbe, družbe, ki se ukvarjajo z zagotavljanjem tveganega kapitala ali razvojne družbe. NCB morajo podati opis družb, ki so vključene v to kategorijo v priloženem pisnem pojasnilu.

Z ozirom na to podkategorijo DFI je potrebno poročati le o postavki celotna aktiva med pojasnjevalnimi postavkami.

4. Statistične zahteve za poročanje

4.1 Postavke bilance stanja

Za pripravo ključnih statističnih indikatorjev za sektor DFI je potrebna posebna razčlenitev finančnih instrumentov. Kolikor je le mogoče, razčlenitve po instrumentih, geografski lokaciji in sektorju sledijo shemi poročanja, kot je le-ta opredeljena za sektor MFI. Vendar je v praksi ta razčlenitev manj podrobna kot je zahtevana razčlenitev za statistiko bilanc stanja MFI.

Nadalje, z vidika heterogenosti dejavnosti, ki jih opravljajo finančne družbe, ki so razvrščene med DFI, ter razlik v trenutno razpoložljivih podatkih po posameznih podkategorijah DFI, se zahtevane razčlenitve razlikujejo po posameznih podkategorijah DFI.

Razčlenitev po instrumentih in zapadlosti: Spodnja tabela podaja pregled zahtevanih razčlenitev po instrumentih za posamezne podkategorije DFI. Podroben opis teh razčlenitev po instrumentih je podan v odstavkih v nadaljevanju. Načeloma se razčlenitev po instrumentih zagotavlja v obliki ključnih indikatorjev za vse podkategorije DFI (razen za "investicijske sklade glede na vrsto vlagateljev" ter "druge DFI").

Pregled razčlenitev po instrumentih in zapadlosti

A: Investicijski skladi

B: TVP

C: FDP

D: Drugi DFI

KATEGORIJE INSTRUMENTOV IN ZAPADLOSTI |

AKTIVA | PASIVA |

1.Vloge (poročata A in B)2.Vrsta posojila (poroča C)3.Vrednostni papirji razen delnic (poročajo A, B in C)do 1 leta (poroča A)nad 1 leto (poroča A)4.Delnice in drug lastniški kapital (poročajo A, B in C)5.Delnice/točkeinvesticijskih skladov (poročata A in B)6.Opredmetena osnovna sredstva (poroča A)7.Izvedeni finančni instrumenti (poročata A in B)8.Druga aktiva (poročajo A, B in C) | 1.Najeta vrstoosojila in vloge (poročajo A, B in C)2.Izdani dolžniški vrednostni papirji (poročata B in C)3.Kapital in rezerve (poročata B in C)4.Izdane delnice/točkeinvesticijskih skladov (poroča A)5.Izvedeni finančni instrumenti (poročata A in B)6.Druge obveznosti (poročajo A, B in C) |

Celotna aktiva = Celotne obveznosti (poročane za vse kategorije) |

AKTIVAA.Domači rezidentiMFINe-MFIOd tega nefinančne družbe (S.11)Od tega gospodinjstva, itd. (S.14)B.Rezidenti drugih držav članicMFINe-MFIOd tega nefinančne družbe (S.11)Od tega gospodinjstva, itd. (S.14)C.Rezidenti ostalega sveta | PASIVAA.Domači rezidentiMFINe-MFIB.Rezidenti drugih držav članicMFINe-MFIC.Rezidenti ostalega sveta |

Pozicija v ključu | Koncept (okrajšava) | Ime koncepta | Format vrednosti | Šifrant (okrajšava) | Ime šifranta |

Dimenzije

1 | FREQ | Frekvenca | AN1 | CL_FREQ | Šifrant frekvence (BIS, ECB) |

2 | REF_AREA | Referenčno območje | AN2 | CL_AREA_EE | Šifrant območja (Eurostat BoP, ECB) |

3 | ADJUSTMENT | Kazalec popravka | AN1 | CL_ADJUSTMENT | Šifrant kazalcev popravka (BIS, ECB) |

4 | OFI_REP_SECTOR | Razčlenitev DFI glede na referenčni sektor | AN2 | CL_OFI_REP_SECTOR | Šifrant razčlenitve DFI glede na referenčni sektor (ECB) |

5 | OFI_ITEM | Postavka bilance stanja DFI | AN3 | CL_OFI_ITEM | Šifrant postavk bilanc stanja DFI (ECB) |

6 | MATURITY_ORIG | Prvotna zapadlost | AN1 | CL_MATURITY_ORIG | Šifrant prvotne zapadlosti (ECB) |

7 | DATA_TYPE | Vrsta podatke | AN1 | CL_DATA_TYPE | Denarna in bančna vrsta podatka, tokovi in pozicije (ECB, BIS) |

8 | COUNT_AREA | Območje nasprotne stranke | AN2 | CL_AREA_EE | Šifrant območja (Eurostat BoP, ECB) |

9 | BS_COUNT_SECTOR | Sektor nasprotne stranke bilance stanja | AN4 | CL_BS_COUNT_SECTOR | Šifrant sektorja nasprotne stranke bilance stanja (ECB, BIS) |

10 | CURRENCY_TRANS | Valuta transakcije | AN3 | CL_CURRENCY | Šifrant za valute (ECB, BIS, Eurostat BoP) |

11 | SERIES_DENOM | Denominacija podatka ali posebnega preračuna | AN1 | CL_SERIES_DENOM | Šifrant za denominacijo podatka ali posebnega preračuna (ECB) |

Vsaka izmed enajstih statističnih dimenzij zajema svoje vrednosti iz ustreznega šifranta. Na primer, v skladu z zgornjo tabelo zajema dimenzija REF_AREA (referenčno območje) svoje vrednosti iz šifranta CL_AREA_EE. Dimenzije družine ključev DFI so opisane v nadaljevanju, v istem vrstnem redu kot si sledijo v ključu.

Dimenzija št. 1: Frekvenca (FREQ; dolžina: en znak)

Dimenzija označuje frekvenco poročanja za določeno časovno vrsto. Kodna vrednost, ki se uporablja pri družini ključev DFI je "Q" za četrtletne podatke in predstavljajo podmnožico vseh vrednosti, vsebovanih na šifrantu CL_FREQ. Ko so nacionalni podatki na voljo z manjšo frekvenco (t.j polletno ali letno), NCB oceni četrtletne podatke. Kjer četrtletne ocene niso izvedljive, se ne glede na to zagotavlja podatke kot četrtletno časovno vrsto (t.j. letni podatki so podani kot yyyyQ4, polletni podatki so podani kot yyyyQ2 in yyyyQ4, medtem ko se podatkov za ostala četrtletja bodisi ne poroča ali se jih poroča kot manjkajoče podatke s statusom opazovanja "L". [18].

Dimenzija št. 2: Referenčno območje (REF_AREA; dolžina: dva znaka)

Dimenzija predstavlja državo, v kateri ima institucija, ki je obveznik za poročanje, svoj sedež. Uporabljen šifrant je CL_AREA_EE, ki vsebuje standarden ISO šifrant držav in nekatere dodatne kodne vrednosti (dimenzija št. 8: območje nasprotne stranke). Za opredelitev referenčnega območja v družini ključev DFI se uporablja le podmnožica kod iz šifranta, ki ustreza petnajstim državam članicam Evropske unije (EU).

Dimenzija št. 3: Kazalec popravka (ADJUSTMENT; dolžina: en znak)

Dimenzija kaže, ali je bil uporabljen sezonski popravek in/ali popravek za delovni dan. Ustrezen šifrant je CL_ADJUSTMENT. Kodne vrednosti, ki se trenutno uporabljajo v družini ključev BSI no "N", če ni bil uporabljen niti sezonski niti popravek za delovni dan in "Y" če je podatek sezonsko popravljen ali popravljen za delovni dan.

Dimenzija št. 4: Razčlenitev bilance stanja glede na referenčni sektor (OFI_REP_SECTOR; dolžina: en znak)

Dimenzija označuje vrsta DFI, ki poroča in je povezana s šifrantom CL_OFI_REP_SECTOR. Opredeljenih je naslednjih 11 vrednosti: investicijski skladi skupaj ("10"); investicijski skladi, razčlenjeni glede na vrsto investicij: delniški skladi ("11"), obvezniški skladi ("12"), mešani skladi ("13"), nepremičninski skladi ("14") in drugi skladi ("15"); investicijski skladi, razčlenjeni glede na vrsto vlagatelja: splošni javni skladi ("1G") in skladi posebnih vlagateljev ("1S"); TVP ("20"); FDP ("30") in druge kategorije DFI ("40").

Dimenzija št. 5: Postavke bilance stanja DFI (OFI_ITEM; dolžina: trije znaki)

Dimenzija predstavlja BSI za bilanco stanja DFI in črpa svoje vrednosti iz šifranta CL_OFI_ITEM. Kodne vrednosti za pasivne postavke so označene s predpono "L", kodne vrednosti za aktivne postavke pa s predpono "A", vse pa so organizirane in kodirane tako, da, kolikor je le mogoče, sledijo hierarhični razporeditvi postavk. Ker se DFI osredotočajo na različne finančne aktivnosti, odvisno od njihove vrste, se vse PDS ne uporabljajo za vse vrste DFI. Še posebej sta na aktivni strani opredeljeni dve različni postavki za "druga aktiva":

- druga aktiva (vključno s posojila) ("A8A") se uporablja za vse kategorije DFI razen za FDP, in

- druga aktiva (vključno z vlogami, gotovino, delnicami investicijskih skladov, stalnimi sredstvi in izvedenimi finančnimi instrumenti) ("A8B") se uporablja za FDP.

Na pasivni strani so posebej opredeljene tri različne postavke za "druge obveznosti":

- druge obveznosti (razen dolžniških vrednostnih papirjev, kapitala in rezerv ter izvedenih finančnih instrumentov) ("L6A") se uporablja za TVP,

- druge obveznosti (vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti) ("L6B") se uporablja za FDP, in

- druge obveznosti (vključno z dolžniškimi vrednostnimi papirji ter kapitalom in rezervami) ("L6C") ki se uporablja za investicijske sklade.

Dimenzija št. 6: Prvotna zapadlost (MATURITY_ORIG; dolžina: en znak)

Ta dimenzija predstavlja prvotno zapadlost za BSI v bilanci stanja MFI in je povezana s šifrantom CL_MATURITY_ORIG. Razčlenitev na do enega leta ("F") in nad eno leto ("K") se uporablja za postavko "vrednostni papirji razen delni" za kategorije investicijskih skladov. V zasnovi se, čeprav se v tem kontekstu razčlenitve po zapadlosti ne zahteva v tem kontekstu, uporablja tudi za aktivne postavke "posojila" in "vloge" in pasivne postavke "prejeti posojila in vloge" ter "izdani dolžniški vrednostni papirji". V tem primeru se uporabi kodno vrednost "A", ki se uporablja za vse zapadlosti. Ostale postavke prikazujejo vrednost "X" za se ne uporablja.

Dimenzija št. 7: Vrsta podatkov (DATA_TYPE; dolžina: en znak)

Dimenzija je opisana v šifrantu CL_DATA_TYPE in označuje vrsto podatka, ki se poroča: bruto stanje ("1") ter prerazvrstitve in drugi popravki ("5"). Prerazvrstitve in drugi popravki zajemajo spremembe na aktivni in pasivni strani bilance stanja poročajočega sektorja DFI, ki so posledica 1) sprememb v poročevalski populaciji; 2) prestrukturiranja družb; 3) prerazvrstitve sredstev in obveznosti; 4) popravkov tistih napak v poročanju, ki jih, zaradi tehničnih razlogov, ni bilo mogoče odstraniti iz podatkov o stanjih za celotno relevantno obdobje.

Dimenzija št. 8: Območje nasprotne stranke (COUNT_AREA; dolžina: dva znaka)

Dimenzija predstavlja območje, na katerem ima sedež nasprotna stranka BSI DFI. Za ta koncept se uporablja šifrant CL_AREA_EE, ki vsebuje standarden ISO šifrant držav in nekatere dodatne kodne vrednosti (npr. U6 — "domač" — se uporablja, ko je sedež nasprotne stranke v isti državi kot sedež DFI, zavezane poročanju). Za potrebe družine ključev DFI se uporablja naslednja podmnožica vrednosti: domač (domače ali referenčno območje) ("U6"); druga država članica euroobmočja (vse države razen referenčnega območja) ("U5"); ostali svet (vse osebe) ("A1"). Ko država postane članica euroobmočja, se zgodovinski podatki, ki se nanašajo na obdobje pred vključitvijo zagotavljajo z oznakami območja nasprotne stranke monetarna unija ("U2") in vsa ostala območja, ki niso države članice euroobmočja ali referenčno/domače območje ("U8") [19].

Dimenzija št. 9: Sektor nasprotne stranke bilance stanja (BS_COUNT_SECTOR; dolžina: štirje znaki)

Dimenzija predstavlja razčlenitev nasprotnih strank BSI DFI glede na sektor in je povezana s šifrantom CL_BS_COUNT_SECT. Peterica zahtevanih sektorjev je: MFI ("1000"); ne-MFI ("2000"); drugi domači sektorji — od tega nefinančne družbe ("2240"); drugi domači sektorji — od tega gospodinjstva ("2251") ter nedoločen sektor ("0000").

Dimenzija št. 10: Valuta transakcije (CURRENCY_TRANS; dolžina: trije znaki)

Dimenzija označuje valuto, v kateri je denominirana BSI DFI in je povezana s šifrantom CL_CURRENCY. Uporablja se le vrednost "Z01" za vse valute skupaj.

Dimenzija št. 11: Valuta denominacije podatka (SERIES_DENOM; dolžina: en znak)

Dimenzija označuje ali so poročani podatki izraženi v nacionalni ali skupni (euro) valuti. Zavzame lahko dve vrednosti ("N", nacionalna in "E", euro), ki so predstavljene v šifrantu CL_SERIES_DENOM. Oznako "E" uporabljajo države članice euroobmočja, medtem ko oznako "N" uporabljajo nove države članice euroobmočja za zgodovinske podatke za obdobja pred vstopom [20].

5.2 Atributi

Poleg enajstih dimenzij, ki opredeljujejo ključ, je določen tudi nabor atributov [21]. Ti so dodane na različnih nivojih izmenjanih informacij:

Družina ključev postavk bilanc stanja (ECB_OFI): Kodirani in nekodirani atributi

Nivo določitve | Statistični koncept | Format vrednosti | Šifrant | | |

| | | |

Atributi na sorodstveni ravni

(izmenjava z uporabo skupine FNS)

Sorodstven | TITLE_COMPL | Dopolnilo naslova | AN..350 | Nekodiran | |

Sorodstven | UNIT | Enota | AN..12 | CL_UNIT | Šifrant enot (BIS, ECB, Eurostat BoP) |

Sorodstven | UNIT_MULT | Množitelj enote | AN..2 | CL_UNIT_MULT | Šifrant množiteljev enot (BIS, ECB, Eurostat BoP) |

Sorodstven | DECIMALS | Decimalna mesta | N1 | CL_DECIMALS | Šifrant decimalnih mest (BIS, ECB) |

Sorodstven | TITLE | Naslov | AN..70 | Nekodiran | |

Sorodstven | NAT_TITLE | Naslov v nacionalnem jeziku | AN..350 | Nekodiran | |

Sorodstven | COMPILATION | Pripravljanje | AN..1050 | Nekodiran | |

Sorodstven | COVERAGE | Zajetje | AN..350 | Nekodiran | |

Atributi na ravni časovne vrste

(izmenjava z uporabo skupine FNS)

Časovna vrsta | COLLECTION | Kazalec zbiranja | AN1 | CL_COLLECTION | Šifrant kazalcev zbiranja (BIS, ECB) |

Časovna vrsta | AVAILABILITY | Razpoložljivost | AN1 | CL_AVAILABILITY | Šifrant razpoložljivosti v organizacijah (BIS, ECB) |

Časovna vrsta | DOM_SER_IDS | Oznake domačih naborov | AN..70 | Nekodiran | |

Časovna vrsta | BREAKS | Prekinitve v opazovanju | AN..350 | Nekodiran | |

Atributi na ravni opazovanja

(izmenjani skupaj s podatki glavnega dela ARR)

Opazovanje | OBS_STATUS | Status opazovanja | AN1 | CL_OBS_STATUS | Šifrant statusa opazovanja (BIS, ECB, Eurostat BoP) |

Opazovanje | OBS_CONF | Zaupnost opazovanja | AN1 | CL_OBS_CONF | Šifrant zaupnosti opazovanja (Eurostat BoP, ECB) |

Opazovanje | OBS_PRE_BREAK | Vrednost opazovanja pred prekinitvijo | AN..15 | Nekodiran | |

Opazovanje | OBS_COM | Komentar opazovanja | AN..350 | Nekodiran | |

Poleg tega je vsak atribut določen z določenimi tehničnimi lastnostmi, ki so predstavljene v spodnji tabeli.

Poročanje NCB ECB

Skupne lastnosti atributov družine ključev ECB_DFI

| Status | Prvo vrednost določi … | NCB ga lahko spremeni |

TITLE_COMPL | M | ECB | Ne |

UNIT | M | ECB | Ne |

UNIT_MULT | M | ECB | Ne |

DECIMALS | M | ECB | Ne |

TITLE | C | ECB | Ne |

NAT_TITLE | C | NCB | Da |

COMPILATION | C | NCB | Da |

COVERAGE | C | NCB | Da |

COLLECTION | M | ECB | Ne |

AVAILABILITY | M | ECB/NCB | Da |

DOM_SER_IDS | C | NCB | Da |

BREAKS | C | NCB | Da |

OBS_STATUS | M | NCB | Da |

OBS_CONF | C | NCB | Da |

OBS_PRE_BREAK | C | NCB | Da |

OBS_COM | C | NCB/ECB | Da |

| M: Obvezen, C: Pogojen | | |

[1] UL L 333, 17.12.2001, str. 1.

[2] UL L 330, 6.12.2002, str. 29.

[3] Glej dodatek 2.

[4] Vsebuje ga Priloga A Uredbe Sveta (ES) št. 2223/96 z dne 25. junija 1996 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti, UL L 310, 30.11.1996, str. 1, zadnjič spremenjena z Uredbo (ES) št. 359/2002 Evropskega parlamenta in Sveta, UL L 58, 28.2.2002, str. 1.

[5] UL L 318, 27.11.1998, str. 8.

[6] V primerih ko so na nacionalnem nivoju skladi, ki investirajo tako v prenosljive vrednostne papirje kot nepremičnine razvrščeni med "mešane sklade", morajo biti tudi poročani v tej kategoriji.

[7] Za statistične namene je lizing opredeljen kot finančni lizing, ko obdobje lizinga zajema celotno ali večino ekonomske življenske dobe trajne dobrine. Po izteku obdobja lizinga ima najemnik pogosto možnost nakupa dobrine po nominalni ceni (ESA 95, Priloga II).

[18] Glej tudi razdelek 6.2, "Zahtevani podatki".

[19] Na primer, v primeru Grčije se oznake območja "U2" in "U8" uporabljajo za podatke, ki se nanašajo na obdobja do vključno 2000Q4, oznake "U5", in "U4" pa za obdobja od 2001Q1 dalje.

[20] Na primer, v primeru Grčije se oznake "N" uporablja za podatke, ki se nanašajo na obdobja do vključno 2000Q4, oznaka "E" pa za obdobja od 2001Q1 dalje.

[21] Atributi so statistični koncepti, ki dajejo dodatne kodirane (npr. enoto) ali nekodirane (npr. način pripravljanja) informacije o izmenjanih podatkih. "Obvezni" se nanaša na tiste atribute, za katere vse strani poznajo vrednosti. "Pogojni" se nanaša na atribute, ki so določeni le če so znani instituciji, ki je zavezanec za poročanje (npr. oznake domačih naborov) ali ko so relevantni (npr. pripravljaje, manjkajoča opazovanja). Vrednosti atributov se izmenjajo le, ko so določene prvič vsakokrat, ko se spremenijo. Samo status opazovanja je prisoten v vsaki izmenjav, pridan k vsakemu opazovanju.

--------------------------------------------------

PRILOGA XIX

STATISTIKA IZDAJ VREDNOSTNIH PAPIRJEV NAVODILA ZA POROČANJE ZA PRIPRAVO STATISTIČNIH PODATKOV Z UPOŠTEVANJEM KRATKOROČNEGA PRISTOPA

1. Cilj

Informacije o izdajah vrednostnih papirjev so pomemben element denarne in finančne analize. Za posojilojemalce je izdaja vrednostnih papirjev alternativa "bančnemu financiranju". Imetniki finančnih sredstev lahko na vrednostne papirje, ki jih izdajajo ne-banke, gledajo kot na delne substitute za bančne vloge in tržne instrumente, ki jih izdajajo banke. Statistični podatki o izdajah vrednostnih papirjev torej dopolnjujejo denarno statistiko. Sčasoma lahko premiki med neposrednim financiranjem (prek trga vrednostnih papirjev) in posrednim financiranjem (prek bančnega sistema) vplivajo na mehanizem prenosa monetarne politike, saj lahko taki premiki pomenijo spremembo finančne strukture euroobmočja. Razčlenitev izdajateljske aktivnosti po sektorjih poudari relativni pomen povpraševanja javnih in zasebnih sektorjev na trgu kapitala in pomaga pri vodenju evidence o premikih v tržnih obrestnih merah, še posebej v primeru srednje- in dolgoročnih zapadlosti. Podatki o obstoječih zneskih vrednostnih papirjev odražajo tudi globino trga kapitala. Nadalje so informacije o izdajah vrednostnih papirjev v eurih (s strani rezidentov in nerezidentov euroobmočja) uporabne tudi za oceno pomena eura na mednarodnih finančnih trgih.

Statistika izdaj vrednostnih papirjev za euroobmočje zagotavlja dva osnovna agregata:

- vse izdaje vrednostnih papirjev rezidentov euroobmočja v kateri koli valuti, in

- vse izdaje po vsem svetu v eurih, tako domače kot tudi mednarodne.

Statistika izdaj vrednostnih papirjev temelji, kolikor je le mogoče, na podatkih, ki so že na voljo na nacionalni ali mednarodni ravni. Podatki niso vedno na voljo popolnoma v skladu z opredelitvami in razčlenitvami, kot jih podaja pričujoča priloga. V primerih, ko poročani podatki odstopajo od opredelitev v tej prilogi, morajo nacionalne centralne banke (NCB) podati pisno pojasnilo o tem Evropski centralni banki (ECB) [1].

2. Konceptualni okvir in zbiranje podatkov

Slika 1 vsebuje povzetek konceptualnega okvirja, znotraj katerega NCB pošiljajo statistične podatke o izdajah vrednostnih papirjev ECB. Osnovno razlikovanje je glede na rezidenčnost izdajatelja [2]. NCB poročajo o vseh izdajah. 12 NCB-jev Eurosistema skupaj zajema vse izdaje vrednostnih papirjev rezidentov euroobmočja. Banka za mednarodne poravnave (Bank for International Settlements (BIS)) poroča o izdajah rezidentov "ostalega sveta" (v nadaljnjem besedilu ATS), ki se nanašajo na izdaje vseh nerezidentov euroobmočja, z izdajami rezidentov treh držav članic EU, ki niso del euroobmočja, ločeno od drugih držav ATS [3].

Izdaje so nadalje analizirane glede na valuto denominacije [4]: "euro/nacionalne denominacije" ali "druge valute". Pred 1. januarjem 1999 se "euro/nacionalne denominacije" nanašajo na ECU in nacionalne valute držav članic euroobmočja. Po 1. januarju 1999 pa se to nanaša na euro in njegove nacionalne denominacije. NCB poročajo o izdajah svojih domačih rezidentov, ne glede na valuto izdaje. BIS poroča samo o izdajah rezidentov ATS v euro/nacionalnih denominacijah [5].

Slika 1: Povzetek konceptualnega okvirja

+++++ TIFF +++++

Osnovne agregate lahko izpeljemo kot vsote sklopov podatkov: vsota A in B podaja celotne izdaje v eurih, vsota A in C pa celotne izdaje rezidentov euroobmočja. Sklop D ni potreben za izpeljavo zahtevanih agregatov.

Rezidenčnost izdajatelja se uporablja kot osnovno razlikovanje, saj je nedvoumno in odseva relativni pomen institucij, ki zagotavljajo podatke: NCB glede domačih izdajateljev in BIS glede mednarodnih izdaj. Na podlagi konceptualnega pristopa so bili predvideni ločeni obrazci poročanja za BIS in NCB. Priloženi so v dodatku 2.

NCB imajo lahko nepopolne podatke o izdajah domačih rezidentov na tujih trgih, posebej še tistih, ki so bile izvedene v valutah, ki niso euro (sklop C). NCB dopolnijo te podatke, kolikor je le mogoče, iz obstoječih nacionalnih virov podatkov ter zmanjšajo ali zapolnijo luknje s pomočjo sekundarnih virov. To zagotavljanje podatkov lahko sčasoma postane pomembnejše, če bo monetarna unija vodila k večji integraciji finančnih trgov in povečani konkurenci med finančnimi posredniki za upravljanje novih izdaj. BSI je ponudila NCB pomoč pri izboljšanju zajema podatkov na bilateralni osnovi.

3. Rezidenčnost izdajatelja

3.1 Opredelitev

Izdajateljska enota je opredeljena kot rezident določene države poročanja, ko ima osrednji ekonomski interes na ekonomskem območju države poročanja — to je, ko se daljše časovno obdobje (eno leto ali več) ukvarja z ekonomskimi dejavnostmi na tem območju [6]. Nerezidenti so enote, ki so ali 1) locirane na ekonomskem teritoriju države poročanja, vendar se ne in se tudi ne nameravajo ukvarjati z ekonomskimi dejavnostmi ali transakcijami na teritoriju te države v obdobju eno leto ali več; ali 2) locirane izven ekonomskega teritorija države poročanja.

Izdaje s strani hčerinskih družb, ki so v lasti nerezidentov države poročanja, a ki delujejo na ekonomskem območju države poročanja, so uvrščene med izdaje rezidenčnih enot države poročanja. Izdaje s strani sedeža, lociranega na ekonomskem območju države poročanja, ki posluje mednarodno, se tudi smatrajo kot izdaje rezidenčnih enot. Izdaje s strani sedeža ali hčerinskih družb, lociranih izven ekonomskega območja države poročanja, vendar ki so v lasti rezidentov države poročanja, se smatrajo kot izdaje nerezidenčnih enot. Na primer, izdaje Volkswagna Brazil se smatrajo, kot da so jih izvedli rezidenti Brazilije in ne na območju države poročanja.

3.2 Zahteve za poročanje

Kot je opisano v razdelku 1 in ponazorjeno v sliki 1, je zahteva za poročanje v splošnem osnovana na državi rezidenčnosti. NCB poročajo o vseh izdajah svojih domačih rezidentov (ne glede na valuto izdaje); uvedeno je razlikovanje med rezidenti lastne države, t.j. domačimi rezidenti in rezidenti tretjih držav. Za vsako NCB so "rezidenti države poročanja" izdajatelji v tej državi poročanja, npr. za Portugalsko so to izdajatelji, ki so rezidenti Portugalske. Nerezidenčni izdajatelji so tisti izdajatelji, ki so locirani izven države poročanja, npr. za Portugalsko so to izdajatelji izven Portugalske (ne glede na državo sedeča).

BIS zagotavlja podatke za rezidente ostalega sveta v euro/nacionalnih denominacijah. Zahtevajo se štirje nizi podatkov: po eden za vsako izmed držav članic EU, ki niso del euroobmočja (Danska, Švedska in Združeno kraljestvo) ter en niz podatkov za rezidente ostalega sveta (ki predstavlja vse države izven Evropske unije (EU)). Za BIS je "rezident države poročanja" odvisen od perspektive poročanja. Na primer, na Danskem obrazcu za poročanje se nanaša na rezidente Danske, na obrazcu za poročanje "rezidenti drugega ATS" pa se nanaša na izdajatelje z rezidenco izven EU.

Da bi se izognili dvojnemu štetju ali izostanku podatkov, se poročanje o izdajah družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev [7] naslovi bilateralno, z vključitvijo BIS in zadevne NCB. Družbe, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev, kot je na primer Toyota Motor Finance Netherlands BV, izpolnjujejo rezidenčni kriterij po ESR 95, in so torej uvrščene med rezidente euroobmočja, v konkretnem primeru med rezidente Nizozemske. O izdajah s strani takih institucij poročajo NCB in ne BIS.

Če država poročanja ni sposobna zagotavljati podatkov v skladu z opredelitvijo rezidenčnosti po ESR 95 (in Mednarodnega denarnega sklada (MDS)), je NCB zadevne države dolžna v priloženem pisnem pojasnilu podati polno pojasnilo v zvezi z dejansko uporabljenimi kriteriji. Na primer, Deutsche Bundesbank je poudarila, da zajema vse rezidenčne izdajatelje, ki se ukvarjajo z ekonomskimi dejavnostmi v Nemčiji, ne glede na trajanje njihove rezidenčnosti ("koncept pravne rezidenčnosti").

4. Razčlenitev izdajateljev po sektorjih

4.1 Opredelitev

Izdajatelji vrednostnih papirjev so opredeljeni kot tiste družbe in neprave družbe, ki se ukvarjajo z izdajo vrednostnih papirjev in ki prevzemajo pravne obveze do prinositeljev teh instrumentov v skladu z določili izdaje.

Potrebna je razčlenitev rezidenčnih in nerezidenčnih izdajateljev po sektorjih. Izdajatelji so razvrščeni glede na sektor, ki prevzema obveznosti za izdane vrednostne papirje. Torej, če investicijska banka plasira na trg vrednostne papirje lokalnih oblasti, se izdaja uvrsti med izdaje regionalnih in lokalnih oblasti. V primeru vrednostnih papirjev, izdanih prek družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev, kjer obveznosti za izdajo ne prevzema družba, ki se ukvarja s prenosom finančnih sredstev, temveč matična organizacija, je izdaja pripisana matični organizaciji in ne družbi, ki se ukvarja s prenosom finančnih sredstev. Na primer, izdaje s strani družbe, ki se ukvarja s prenosom finančnih sredstev družbe Philips, so uvrščene v sektor nefinančnih družb in poročane s strani Nizozemske. Vendar se to pravilo upošteva le, če sta družba, ki se ukvarja s prenosom finančnih sredstev, in matična družba locirani v isti državi. Torej, če matična družba ni rezident države poročanja, se družba, ki se ukvarja s prenosom finančnih sredstev, smatra kot namišljen rezident [8] države poročanja in izdajateljev sektor je "drugi finančni posredniki" (DFI). Na primer, izdaje s strani Toyota Motor Finance Netherlands BV so pripisane DFI iz Nizozemske, ker matična družba "Toyota" ni rezident Nizozemske.

Sektorska klasifikacija je sestavljena iz naslednjih devetih vrst izdajateljev [9]:

- ECB/NCB

- Monetarne finančne institucije (MFI) razen centralne banke obsegajo rezidenčne kreditne institucije kot so opredeljene v pravu Skupnosti, in vse ostale rezidenčne finančne institucije, katerih posel je sprejemanje vlog in/ali bližnjih substitutov zanje od pravnih oseb, ki niso MFI ter odobravanje posojil in/ali investiranje v vrednostne papirje za lasten račun (vsaj v ekonomskem pogledu) [10].

- Drugi finančni posredniki obsegajo nemonetarne finančne družbe in neprave družbe (razen zavarovalnic in pokojninskih skladov), katerih glavna dejavnost je finančno posredništvom s prevzemanjem obveznosti v oblikah, ki niso gotovina, vloge in/ali bližnji substituti zanje, od institucionalnih enot, ki niso MFI. Podjetja v pomožnih finančnih dejavnostih, ki sama niso finančni posredniki, so tudi vključena [11].

- Zavarovalnice in pokojninski skladi obsegajo nemonetarne finančne družbe in neprave družbe, katerih osnovna dejavnost je finančno posredništvo kot posledica združevanja tveganj [12].

- Nefinančne družbe obsegajo družbe in neprave družbe, katerih osnovna dejavnost ni finančno posredništvo temveč proizvodnja dobrin in opravljanje nefinančnih storitev [13].

- Centralna država obsega administrativne oddelke centralne vlade in drugih centralnih agencij, katerih pristojnosti se nanašajo na celotno ekonomsko območje države poročanja, razen administracije skladov socialnega zavarovanja [14].

- Regionalna in lokalna raven države: Regionalna raven države obsega ločene institucionalne enote, ki izvajajo določene funkcij države na ravni, ki je pod ravnjo centralne države, a nad ravnjo lokalnih oblasti, razen administracije skladov socialnega zavarovanja. Lokalna raven države obsegajo javno upravo, katere pristojnosti so omejene na lokalni del ekonomskega območja države poročanja, razen lokalnih agencij, ki zagotavljajo socialne prejemke [15].

- Skladi socialnega zavarovanja so opredeljeni kot centralne, fregionalne in lokalne institucije, katerih osnovna dejavnost je zagotavljanje socialnih prejemkov [16].

- Mednarodne institucije obsegajo nadnacionalne in mednarodne organizacije, kot so Evropska investicijska banka, MDS in Svetovna banka.

Če se javna družba privatizira s pomočjo izdaje kotirajočih delnic, je sektor izdajatelja v tem primeru "nefinančne družbe". Podobno če se javna kreditna institucija privatizira, je izdajateljski sektor "MFI razen centralne banke". V redkih primerih izdaj s strani gospodinjstev ali nepridobitnih organizacij, ki opravljajo storitve za gospodinjstva so za potrebe omenjenih nalog te izdaje uvrščene med izdaje "nefinančnih družb".

4.2 Zahteva za poročanje

Če država poročanja odstopa od zgoraj navedene klasifikacije ali ne more ločeno identificirati vseh izdaj glede na sektor izdajatelja, potem poda kar najbolj podrobno razčlenitev v skladu z navedeno klasifikacijo ter pisno pojasnilo, v katerem opozori na vsa odstopanja ter na tiste sektorje, katerih ni mogoče ločeno identificirati. Na primer, če izdaj s strani DFI ni mogoče ločevati od izdaj nefinančnih družb, potem se posreduje celotno vrednost izdaj za sektorja skupaj kot izdaje s strani DFI ali izdaje s strani nefinančnih družb. Klasifikacija je dokumentirana v nacionalnem pisnem pojasnilu.

BIS uporablja spodaj navedeno preslikavo med sektorsko razčlenitvijo, ki je na bojo v bazi podatkov BIS in razčlenitvijo, ki je zahtevana v obrazcih poročanja:

Slika 2: Preslikava med sektorji glede baze podatkov BIS

+++++ TIFF +++++

5. Čas evidentiranja izdaje

Za potrebe statističnih podatkov, ki se zbirajo tukaj, se smatra, da je do izdaje prišlo v trenutku, ko je izdajatelj prejel plačilo, in ne v trenutku, ko sindikat sprejme obvezo. BIS o teh izdajah poroča kot o "dokončanih" izdajah [17].

6. Valuta izdaje

6.1 Opredelitev

Valuta izdaje je opredeljena kot valuta denominacije vrednostnega papirja. Obveznice v dveh valutah, pri katerih je obveznica poplačana ali kupon izplačan v valuti, ki ni ista kot valuta denominacije, so razvrščene glede na valuto denominacije.

Svetovne obveznice [18] so običajno denominirane v eni sami valuti, v največji meri v ameriških dolarjih. Če je svetovna obveznica izdana v več kot eni valuti, se vsak del poroča kot posebna izdaja, v skladu z valuto te izdaje.

Kjer so izdaje denominirane v dveh valutah, na primer 70 % v eurih in 30 % v ameriških dolarjih, se v idealnem primeru ustrezni deli izdaje poročajo ločeno glede na valuto denominacije. Tako se 70 % izdaje poroča kot izdaja v euro/nacionalni denominaciji [19] in 30 % izdaje v drugih valutah [20]. Kjer ni mogoče ločeno identificirati valutnih komponent izdaje, je dejanska razčlenitev, ki jo je naredila država poročanja, pojasnjena v nacionalnem pisnem pojasnilu.

Za kotirajoče delnice se privzame, da so izdane v valuti države rezidenčnosti družbe, izdaje delnic v drugih valutah so zanemarljive ali neobstoječe. Torej se podatki o kotirajočih delnicah nanašajo samo na izdaje rezidentov euroobmočja.

6.2 Zahteva za poročanje

Za zgodovinske podatke pred 1. januarjem 1999 se "euro/nacionalne denominacije" nanaša na ECU in na nacionalne valute držav članic euroobmočja. Od 1. januarja 1999 dalje pa se nanaša na euro in nacionalne denominacije. "Druge valute" se nanašajo na vse ostale valute, vključno z nacionalnimi valutami držav članic EU, ki niso del euroobmočja (DKK, SEK, GBP).

NCB razlikuje med izdajami domačih rezidentov v euro/nacionalni denominaciji (sklop A) in v drugih valutah (sklop C). Na primer, Nemčija poroča vse izdaje vrednostnih papirjev v eurih, DEM in ECU [21] in v nacionalnih valutah drugih držav euroobmočja (FRF, ITL, ATS, itd.) kot o izdajah v euro/nacionalni denominaciji (sklop A). O vseh ostalih izdajah domačih rezidentov, denominiranih v vseh ostalih valutah (GBP, CHF, USD, JPY, itd.) poroča kot sklop C.

Za zgodovinske podatke pred 1. januarjem 1999 morajo NCB, ki niso sposobne razlikovati med izdajami v euro/nacionalnih denominacijah razen lokalne valute (vključno z ECU-jem) in izdajami v drugih valutah, v pisnem pojasnilu opisati, kam so bile posamezne izdaje uvrščene ter nakazati celoten znesek izdaj, ki niso bile pravilno razvrščene, da se omogoči ocena velikosti nastale motnje.

BIS poroča o izdajah rezidentov ostalega sveta v euro/nacionalnih denominacijah (sklop B), ne pa tudi v drugih valutah. Baza podatkov BIS vsebuje informacije o posameznih izdajah in jih je torej mogoče uporabiti za razlikovanje med izdajami v euro/nacionalnih denominacijah in izdajami v drugih valutah.

7. Klasifikacija izdaj

Izdaje so analizirane v dveh širokih skupinah: 1) vrednostni papirji razen delnic (izključujoč izvedene finančne instrumente) [22]; in 2) kotirajoče delnice (izključujoč delnice vzajemnih skladov) [23]. Zasebne prodaje so zajete, kolikor je le mogoče. Papirji denarnega trga so zajeti kot del vrednostnih papirjev razen delnic, medtem ko izvedeni finančni instrumenti ter delnice vzajemnih skladov niso zajete v tem okvirju poročanja. Nadalje so nekotirajoče delnice in drug lastniški kapital ravno tako izključene, saj taki podatki niso širše na voljo znotraj obstoječega okvirja statistike izdaj vrednostnih papirjev [24]. Nadalje obstajajo tudi dvomi o koristnosti zajemanja nekotirajočih delnic in drugega lastniškega kapitala, saj so take izdaje lahko neprenosne.

7.1 Vrednostni papirji (razen delnic) [25]

Kategorijo vrednostnih papirjev razen delnic [26] (izključujoč izvedene finančne instrumente) vsa finančna sredstva, ki so prinosniški instrumenti, ki so običajno prenosni in se z njimi trguje na sekundarnih trgih, ter ki ne dajejo imetniku nikakršnih lastniških pravic nad institucionalno enoto, ki jih je izdala. Kategorija zajema finančna sredstva, ki jih tipično predstavljajo dokumenti, ki so namenjeni kroženju in katerih nominalna vrednost je določena ob izdaji. Vključuje izdaje menic, blagajniških zapisov, obveznic in podobnih instrumentov, s katerimi se običajno trguje na finančnih trgih. Instrumente v tej kategoriji odlikuje brezpogojna pravica do fiksnega ali pogodbeno določenega variabilnega prihodka v denarju v obliki izplačil kuponov (obresti) in/ali določenega fiksnega zneska na določen prihodnji datum ali od določenega datuma dalje, kot je določeno ob izdaji. Zasebne prodaje so zajete, kolikor je le mogoče. Svetovne obveznice so tudi zajete.

Glede izdaj vrednostnih papirjev s strani MFI, mora NCB, ki poroča, zagotoviti skladnost med statistiko izdaj vrednostnih papirjev in statistiko bilanc stanja MFI, saj je zajetje instrumentov in MFI, ki jih izdajajo, enako v obeh primerih [27].

Naslednji instrumenti iz baze podatkov BSI so uvrščeni med vrednostne papirje razen delnic:

- potrdila o vlogi,

- komercialni zapisi,

- zakladne menice,

- obveznice,

- Eurokomercialni zapisi (ECP),

- srednjeročni zapisi,

- drugi kratkoročni papirji.

V nacionalnih pisnih pojasnilih mora NCB podati informacije o vrstah vrednostnih papirjev, ki so zajeti v nacionalnih podatkih, vključno z nacionalnimi pogoji. Kjer je za poročane podatke znano, da je zajetje le delno, mora država poročanja naznaniti, kje nastajajo luknje. Nadalje mora NCB podati še grobe nacionalne ocene zajetja vrednostnih papirjev za vsako izmed kategorij izdaj domačih rezidentov [28].

Kategorijo vrednostnih papirjev, ki niso delnice, delimo v dve podpoziciji:

7.1.1 Kratkoročni vrednostni papirji (razen delnic) [29]

Podpozicijo kratkoročnih vrednostnih papirjev razen delnic sestavljajo vse izdaje vrednostnih papirjev razen delnic s kratkoročno osnovno zapadlostjo; kratkoročni vrednostni papirji se običajno prodajajo z diskontom. Ta podpozicija ne vključuje vrednostnih papirjev, katerih prenosnost je, čeprav teoretično mogoča, v praksi zelo omejena.

Vključeni so naslednji instrumenti [30]:

- zakladne menice in drugi kratkoročni papirji, ki jih izdaja državni sektor,

- prenosni kratkoročni papirji, ki jih izdajajo finančne in nefinančne družbe. Za take papirje se uporabljajo različni nazivi, vključno z komercialnimi zapisi, trgovskimi menicami, zadolžnicami, trasiranimi menicami in potrdili o vlogah,

- kratkoročni vrednostni papirji, izdani v okviru dolgoročnega instrumenta zajamčenega vpisa vrednostnih papirjev, in,

- bančni akcepti.

Če so bančni akcepti prenosni in vključeni v poročane podatke o kratkoročnih vrednostnih papirjih razen delnic, mora država poročanja v nacionalnem pisnem pojasnilu razložiti postopek za poročanje teh instrumentov in naravo teh instrumentov.

7.1.2 Dolgoročni vrednostni papirji (razen delnic) [31]

Podpozicijo dolgoročnih vrednostnih papirjev razen delnic sestavljajo vse izdaje vrednostnih papirjev razen delnic z dolgoročno osnovno zapadlostjo; dolgoročni vrednostni papirji so običajno izdani s kuponi.

Vključeni so naslednji instrumenti [32]:

- prinosniške obveznice,

- podrejene obveznice; zanje se pogosto uporablja termin podrejeni dolg,

- obveznice z opcijsko zapadlostjo, pri čemer je zadnji datum zapadlosti oddaljen več kot eno leto,

- obveznice brez datuma ali brez dospetja,

- zapisi s spremenljivo stopnjo,

- vrednostni papirji vezani na indeks, pri čemer je vrednost glavnice vezana na indeks cene, ceno določene dobrine ali tečajni indeks,

- močno diskontirane obveznice in brezkuponske obveznice,

- euroobveznice. Obveznice, ki so hkrati plasirane na trg v vsaj dveh državah in ki so denominirane v valuti, ki ni nujno valuta katere od teh držav, običajno prek sindikata finančnih družb iz več držav,

- svetovne obveznice. Obveznice, ki so hkrati izdane na domačem in na eurotržišču,

- zasebno izdane obveznice. Obveznice, ki so omejene na bilateralne sporazume med določenimi investitorji, če so vsaj deloma prenosne,

- vrednostni papirji, ki izhajajo iz spremembe posojil,

- posojila, ki so dejansko postala prenosna,

- zadolžnice in podjetniške obveznice, zamenljive v delnice, bodisi za delnice izdajatelja ali za delnice druge družbe, če le niso bile že zamenjane. Kjer jo je mogoče ločiti od osnovne obveznice, je opcija za zamenjavo izločena [33],

- delnice, ki prinašajo fiksen prihodek, toda ki ne zagotavljajo sodelovanja pri razdelitvi preostale vrednosti družbe ob razkroju, vključno z neparticipativnimi prednostnimi delnicami,

- finančna sredstva, izdana kot del listinjenja posojil, hipotek, dolgov s kreditnih kartic, terjatev do kupcev in drugih sredstev.

Naslednji instrumenti niso vključeni:

- transakcije z vrednostnimi papirji, ki so del pogodb o začasnem nakupu,

- izdaje vrednostnih papirjev, ki niso prenosni,

- neprenosna posojila.

7.1.3 Analiza dolgoročnih vrednostnih papirjev (razen delnic) glede na vrsto instrumentov

Celotne izdaje dolgoročnih vrednostnih papirjev razen delnic nadalje analiziramo glede na naslednje kategorije instrumentov:

- Izdaje s fiksno stopnjo vključujejo vse izdaje, pri katerih se kupon ne spreminja v življenjski dobi izdaje. V skladu z bazo podatkov BSI so sem vključeni tudi vrednostni papirji, ki niso izdani niti s pravo fiksno niti s pravo spremenljivo stopnjo ("izdaje z mešano stopnjo") [34], na primer izdaje z najprej fiksno in potem spremenljivo stopnjo, ali izdaje z najprej spremenljivo in potem fiksno stopnjo, ali izdaje, ki nimajo enakih kuponskih izplačil skozi celotno življenjsko dobo vrednostnega papirja, nadalje vrednostni papirji s postopno naraščajočo ali postopno padajočo stopnjo.

- Izdaje z variabilno stopnjo vključujejo vse izdaje, pri katerih je kupon periodično ponovno fiksiran v skladu z neodvisno obrestno mero, vključno z indeksiranimi kuponi.

- Brezkuponske obveznice vključujejo vse izdaje, ki ne izplačujejo kuponov. Običajo so take obveznice prodane z diskontom in odkupljene po nominalni vrednosti. Vključujejo tudi obveznice, ki so prodane po nominalni vrednosti in odkupljene s premijo, na primer obveznice, katerih vrednost ob odkupu je vezana na devizni tečaj ali nek indeks. Večina diskontov in premij je enaka obračunanim obrestim v življenjski dobi obveznice.

Navedena razčlenitev dolgoročnih vrednostnih papirjev se zagotavlja za vsakega izmed sektorjev izdajateljev. Vsota vseh treh zgoraj prikazanih kategorij je načeloma enaka celotnim vrednostnim papirjem razen delnic. Ker je taka razčlenitev lahko na voljo za večino, ne pa nujno za vse dolgoročne dolžniške vrednostne papirje, se pripozna, da je vsota obveznic s fiksno in spremenljivo mero ter brezkuponskih obveznic lahko manjša od celotnih vrednostnih papirjev razen delnic. Država poročanja naznači v pisnem pojasnilu vrsto in vrednost dolgoročnih vrednostnih papirjev, za katere je taka razčlenitev na voljo.

Za kratkoročne vrednostne papirje razen delnic taka razčlenitev ni potrebna. Vsi kratkoročni vrednosni papirji so diskontirani vrednostni papirji, ki se smatrajo za izdaje s fiksno stopnjo.

7.2 Kotirajoče delnice [35]

Kategorija kotirajočih (uvrščenih) delnic zajema vse delnice, katerih cene kotirajo na priznanih borzah vrednostnih papirjev ali drugi obliki reguliranega trga. Delnice zajemajo vsa finančna sredstva, ki predstavljajo lastniško pravico nad družbami in nepravimi družbami. Ta finančna sredstva v splošnem dajejo imetnikom pravico do deleža v dobičku družbe ali neprave družbe in do deleža v neto sredstvih v primeru likvidacije družbe. Nekotirajoče delnice in drug lastniški kapital so izključeni.

Kotirajoče delnice zajemajo:

- kapitalske delnice, ki jih izdajajo družbe z omejeno odgovornostjo: to so vrednostni papirji ki imetnikom podeljujejo status solastnika in jim dajejo pravico tako do deleža v celotnem razdeljenem dobičku kot tudi do deleža v neto sredstvih v primeru likvidacije družbe,

- odkupljene delnice v družbah z omejeno odgovornostjo: to so delnice, katerih kapital je bil odplačan, vendar so jih imetniki zadržali in so tako še naprej solastniki ter upravičeni do preostalega dobička družbe po izplačilu dividend in tudi do deleža v morebitnem presežku, ki ostane ob likvidaciji družbe,

- dividendne delnice, ki jih izdajajo družbe z omejeno odgovornostjo: to so vrednostni papirji, ki

imajo, glede na okoliščine, v katerih so nastale, različna imena kot so na primer ustanoviteljske delnice, profitne delnice, dividendne delnice, itd., in ki niso del delniškega kapitala,

imetnikom ne podeljujejo statusa solastnika v strogem pomenu besede,

dajejo imetnikom pravico do preostalega dobička družbe po izplačilu dividend in tudi do deleža v morebitnem presežku, ki ostane ob likvidaciji družbe,

- prednostne (preferenčne) delnice ki zagotavljajo participacijo v razdelitvi preostale vrednosti pri razkroju družbe. Lahko so kotirajoče ali pa nekotirajoče na priznani borzi,

- zasebne prodaje (t.j. izdaje lastniških vrednostnih papirjev enemu samemu kupcu ali omejenemu številu kupcev brez javne ponudbe) so vključene, kjer je možno.

Kotirajoče delnice ne vključujejo:

- delnice, ponujene, ne pa tudi prevzete ob izdaji,

- zadolžnice in podjetniške obveznice, zamenljive za delnice: te so vključene po tem, ko so bile dejansko zamenjane v delnice,

- lastniški kapital partnerjev z neomejeno odgovornostjo in korporativnih partnerskih organizacij,

- investicije države v kapital mednarodnih organizacij, ki so pravno organizirane kot družbe z delniškim kapitalom,

- izdaje premijskih delnic (samo v trenutku izdaje), to je izdaja novih delnic obstoječim delničarjem, proporcionalno glede na njihova obstoječa imetja. Isto velja ob izdaji razcepljenih delnic, kjer družba ali neprava družba poveča število delnic za določeno razmerje ali večkratnik. O izdaji takih delnic se ne poroča, vendar so take delnice nerazločno vključene v celotno stanje kotirajočih delnic [36].

Če je družba privatizirana in država obdrži del delnic, medtem ko preostali del kotira na reguliranem trgu, je celotna vrednost kapitala družbe zabeležena kot kotirajoče delnice, saj se potencialno lahko z vsemi delnicami kadar koli trguje po tržni vrednosti. Isto velja če je del delnic prodan velikim investitorjem in se samo z preostalim delom trguje na borzi vrednostnih papirjev.

NCB v nacionalnem pisnem pojasnilu naznači vse znane luknje v zajemu kotirajočih delnic. Če na primer kotirajočih in nekotirajočih delnic ni mogoče ločeno identificirati, se poroča podatke za vse delnice. To dejstvo se pojasni v pojasnilu in se hkrati poda ocena zneska nekotirajočih delnic, da se ilustrira velikost motnje.

8. Zapadlost izdaj

Izdaje vrednostnih papirjev razen delnic so razvrščene glede na to, ali so kratkoročne ali dolgoročne narave:

- Kratkoročni vrednostni papirji razen delnic zajemajo vrednostne papirje z osnovno zapadlostjo eno leto ali manj, četudi so izdane v okviru dolgoročnejših aranžmajev.

- Dolgoročni vrednostni papirji razen delnic zajemajo vrednostne papirje z osnovno zapadlostjo več kot eno leto. Izdaje z opcijsko zapadlostjo, pri čemer je najpoznejši datum zapadlosti oddaljen več kot eno leto, ter izdaje brez določene zapadlosti, so uvrščene med dolgoročne.

Načeloma poročanje NCB glede razčlenitve po zapadlosti skladno med statističnimi podatki izdaj vrednostnih papirjev in statističnimi podatki bilanc stanja MFI [37]. Če ni mogoče strogi opredelitvi dolgega in kratkega roka, mora NCB v nacionalnem pisnem pojasnilu označiti, kje poročani podatki odstopajo. Kot predlaga ESR 95 v odstavku 5.22, je dovoljena določena fleksibilnost glede razčlenitve po zapadlosti, torej v izjemnih primerih kratkoročnih vrednostnih papirjev, katerih osnovna zapadlost je dve leti.

Metodologija, ki je trenutno uporablja BIS, je drugačna. BIS smatra vse ECP in druge europapirje, črpane po kratkoročnem programu, kot kratkoročne instrumente, in vse instrumente, izdane po dolgoročni dokumentaciji, kot dolgoročne instrumente, ne glede na njihovo osnovno zapadlost.

Razčlenitev zapadlosti pri dveh letih kot v primeru statistike bilanc stanja MFI pri kratkoročnem pristopu ni potrebna.

9. Uskladitev stanj in tokov

NCB pošilja informacije o obstoječih zneskih, (bruto) izdajah in odkupih kratkoročnih in dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev in o kotirajočih delnicah. Kjer podatki o izdajah in odkupih vrednostnih papirjev znotraj obdobja poročanja niso na voljo ločeno, NCB namesto tega poroča o "neto izdajah".

Slika 3 na shematičen način ilustrira povezavo med stanju (obstoječimi zneski) in tokovi (bruto izdajami, odkupi in neto izdajami). V praksi je povezava bolj kompleksna zaradi sprememb vrednotenja zaradi sprememb cen in deviznih tečajev, reinvestiranja (obračunanih) obresti, prerazvrstitev, sprememb in drugih popravkov [38].

Slika 3: Povezava med tokovi in stanji

+++++ TIFF +++++

Načeloma, če pustimo ob strani vse popravke, so obstoječe izdaje ob koncu obdobja poročanja enake obstoječim izdajam ob koncu predhodnega obdobja poročanja plus vsoti (bruto) izdaj minus odkupi med obdobjem poročanja. Podobno so obstoječe izdaje ob koncu obdobja poročanja enake obstoječim izdajam ob koncu predhodnega obdobja poročanja plus neto izdaje med obdobjem poročanja.

(Bruto) izdaje med obdobjem poročanja vključujejo vse izdaje dolžniških vrednostnih papirjev in kotirajočih delnic, pri katerih izdajatelj prodaja vrednostne papirje za denar. Zadevajo običajno nastanek novih instrumentov. Zajemajo delnice delniških družb ki prvič postajajo kotirajoče na borzi vrednostnih papirjev, tako novonastalih družb kot tudi zaprtih družb, ki tako postanejo javne. To vključuje tudi privatizacije javnih družb, če njihove delnice po tem pričnejo kotirati na delniški borzi. Izdaje premijskih delnic so izključene [39]. Izmenjava ali prenos vrednostnih papirjev med postopkom združevanja ni zajet [40], razen če so pri tem ustvarjeni novi instrumenti. Izdaje vrednostnih papirjev, ki jih je pozneje mogoče zamenjati za druge instrumente, so zabeležene kot izdaje v kategoriji osnovnega instrumenta, ob zamenjavi pa so odkupljene iz te kategorije instrumentov v enakem znesku, kot so ponovno izdani v novi kategoriji [41]. Čas, v katerem je izdaja zaključena, je opredeljen kot čas, v katerem je bilo opravljeno plačilo; beleženje izdaj torej odseva kar se da natančno čas plačila za osnovno izdajo.

Odkupi znotraj obdobja poročanja zajemajo vse ponovne odkupe dolžniških vrednostnih papirjev in kotirajočih delnic, pri katerih vlagatelj prejme denar za vrednostne papirje. Zadevajo običajen izbris instrumentov. Zajemajo vse dolžniške vrednostne papirje ki dosežejo datum zapadlosti, kot tudi predčasne odkupe. Zajeti so tudi odkupi delnic družb s stani izdajatelja, če družba odkupi vse delnice za denar pred spremembo svoje pravne oblike, ali če odkupi del delnic za denar, kar vodi v zmanjšanje kapitala družbe. Odkupi delnic družb s strani izdajatelja niso zajete, če vodijo v investicije v lastne delnice [42].

Neto izdaje so saldo vseh opravljenih izdaj minus vsi odkupi, ki so se zgodili znotraj obdobja poročanja. Neto izdaje se podaja samo v primerih, ko izdaj in odkupov ni mogoče ločeno identificirati.

10. Vrednotenje

Vrednost izdaj vrednostnih papirjev je sestavljeno iz cenovne komponente in, kjer so izdaje denominirane v valuti, ki ni valuta države poročanja, komponente deviznega tečaja.

10.1 Vrednotenje cene

Stanja in tokovi za kotirajoče delnice se poročajo po tržnih vrednostih, stanja in tokovi vrednostnih papirjev razen delnic pa po nominalni (imenski) vrednosti. Edino odstopanje od beleženja stanj in tokov vrednostnih papirjev razen delnic po nominalni (imenski) vrednosti je narejeno v primeru globoko diskontiranih in brezkuponskih obveznic, kjer so izdaje zabeležene po efektivno plačanem znesku, tj. ceni v času nakupa, odkupi ob času zapadlosti pa po nominalni vrednosti. Obstoječi zneski globoko diskontiranih in brezkuponskih obveznic so enaki efektivno plačanem znesku plus obračunanim obrestim. Predčasni odkupi so zabeleženi po vrednosti, ki je enaka plačanemu znesku plus obračunanim obrestim do trenutka odkupa.

Določene razlike pri vrednotenju cene med državami so sprejemljive. Vsaka država poročanja podrobno specificira v nacionalnem pisnem pojasnilu postopek vrednotenja, ki se uporablja za 1) kratkoročne dolžniške vrednostne papirje; 2) dolgoročne dolžniške vrednostne papirje; 3) diskontirane obveznice in 4) kotirajoče delnice. Če se vrednotenje stanj in tokov razlikuje, je to potrebno tudi pojasniti.

Vrednotenje cene v skladu z ESR 95, ki zahteva beleženje tokov dolžniških vrednostnih papirjev in delnic po vrednosti transakcije, beleženje stanj pa po tržni vrednosti, se v tem kontekstu ne uporablja.

Obstoječa pravila vrednotenja BIS-a so nominalna (imenska) vrednost za dolžniške vrednostne papirje in cena ob izdaji za kotirajoče delnice. Za globoko diskontirane in brezkuponske obveznice se izračuna obračunane obresti.

10.2 Poročanje o valuti in vrednotenju menjalnega tečaja

NCB poroča vse podatke ECB-ju izražene v eurih, vključno z nizi zgodovinskih podatkov.

Za preračun izdaj vrednostnih papirjev, ki so jih domači rezidenti izdali v drugih valutah (sklop C) [43] v eure, se NCB kar se da tesno drži principov vrednotenja menjalnega tečaja, ki temeljijo na ESR 95 [44]:

- Obstoječe izdaje so preračunane v euro/nacionalne denominacije po ustreznih srednjih deviznih tečajih ob koncu obdobja poročanja, tj. ob zaključku poslov na zadnji delovni dan obdobja poročanja.

- Izdaje in odkupi so preračunane v euro/nacionalne denominacije po ustreznih srednjih deviznih tečajih ob času plačila. Če ni mogoče identificirati natančnega deviznega tečaja za uporabo pri tem preračunu, se lahko uporabi devizni tečaj, ki je kar se da blizu srednjemu deviznemu tečaju v trenutku plačila.

Za obdobja prej 1. januarjem 1999 se NCB, pri preračunu vseh izdaj, odkupov in obstoječih zneskov v nedomačih valutah v euro/nacionalno denominacijo države poročanja, kar se da tesno držijo standardov ESR 95. Za potrebe pošiljanja podatkov ECB se celotna časovna vrsta podatkov preračuna v eure z uporabo nepovratnega deviznega tečaja z dne 31. december 1998.

BIS poroča ECB o vseh izdajah rezidentov ostalega sveta v euro/nacionalnih denominacijah (sklop B) v ameriških dolarjih po menjalnem tečaju ob koncu obdobja za vse obstoječe zneske ter po povprečnem tečaju za obdobje za nove izdaje in odkupe. ECB preračuna vse podatke v eure z uporabo enakih načel, kot jih je v osnovi uporabil BIS. Prej 1. januarjem 1999 se kot približek uporablja devizni tečaj med ECU in ameriškim dolarjem.

11. Konceptualna skladnost

Statistika izdaj vrednotnih papirjev in statistka bilanc stanja MFI sta povezani glede izdaj prenosnih instrumentov [45] s strani MFI. Zajetje instrumentov in MFI, ki jih izdajajo, sta konceptualno skladna, kot je skladna tudi uvrstitev posameznih instrumentov v ustrezne pasove zapadlosti in v razčlenitev po valutah. Razlike obstajajo glede načel vrednotenja, saj za se statistiko izdaj vrednostnih papirjev uporablja vrednotenje po nominalni vrednosti, za statistiko bilanc stanja MFI pa po tržni vrednosti. Razen razlik v vrednotenju, obstoječi zneski vrednostnih papirjev izdanih s strani MFI, ki se za vsako državo pročajo v okviru statistike izdaj vrednotnih papirjev, ustrezajo postavkama 11 ("izdani dolžniški vrednostni papirji") in 12 ("papirji denarnega trga") na pasivni strani bilance MFI. Kratkoročni vrednostni papirji, kot so opredeljeni za statistiko izdaj vrednostnih papirjev, ustrezajo vsoti papirjev denarnega trga in dolžniških vrednostnih papirjev do enega leta [46]. Dolgoročni vrednostni papirji, kot so opredeljeni za statistiko izdaj vrednostnih papirjev, so enaki vsoti dolžniških vrednostnih papirjev izdanih z zapadlostjo nad eno in do dve leti in dolžniških vrednostnih papirjev izdanih z zapadlostjo nad dve leti.

NCB pregleda zajetje statistike izdaj vrednostnih papirjev in statistike bilanc stanja MFI in naznači ECB vse morebitne konceptualne razlike. Potrebno je opraviti tri vrste kontrol skladnosti: za izdaje s strani 1) NCB v euro/nacionalnih denominacijah; 2) MFI razen centralnih bank v euro/nacionalnih denominacijah; in 3) MFI razen centralnih bank v drugih valutah. Manjše razlike so mogoče in sprejemljive, saj sta statistika izdaj vrednotnih papirjev in statistka bilanc stanja MFI izvedeni iz različnih sistemov poročanja na nacionalni ravni, ki služijo različnim namenom.

12. Frekvenca poročanja, roki in časovni razpon

Frekvenca poročanja ECB-ju je mesečna.

Statistične podatke o izdajah vrednostnih papirjev je potrebno posredovati ECB ne pozneje kot pet tednov po koncu meseca, na katerega se podatki nanašajo. Natančni datume posredovanj so vnaprej sporočeni NCB v obliki koledarja poročanja.

Načeloma se časovne vrste podatkov, ki so posredovane ECB-ju, začnejo z januarjem 1990. Obstoječ znesek izdaj ob koncu decembra 1989 služi kot izhodišče. Pri zagotavljanju podatkov se razlikuje med "tekočimi podatki" od januarja 1999 dalje, "zgodovinskimi podatki" od januarja 1995 dalje in "daljšo časovno vrsto" od januarja 1990 dalje.

Če je potrebno, nacionalno pisno pojasnilo pojasni razloge za prekinitve v nizih podatkov in popravke.

13. Elektronsko posredovanje statističnih podatkov o izdajah vrednostnih papirjev - identifikator družine ključev: ECB_SEC1

13.1 Securities issues key family and corresponding code lists

Družina ključev ECB_SEC1 se nanaša na statistiko ECB o vrednostnih papirjih razen delnic (kratko- in dolgoročnih) in kotirajočih delnicah. Sestavljena je tako da se naslanja, kolikor je le mogoče, na šifrante in vrednosti družine ključev, ki je že opredeljena za statistiko FRMU in PB, posebej v zvezi s koncepti in opredelitvami ESR 95.

Dimenzije in atributi, uporabljeni v družini ključev izdaj vrednostnih papirjev, so opisani v nadaljevanju. Za potrebe statistike izdaj vrednostnih papirjev je podrobno določenih devet dimenzij, ki so nujno potrebne za opredelitev časovne vrste [47]:

Tabela 1. Družina ključev izdaj vrednostnih papirjev (ECB_SEC1): Dimenzije nizov podatkov

Pozicija | Nivo določitve in status uporabe | Koncept (okrajšava) | Ime koncepta | Format Vrednosti | Šifrant (okrajšava) | Ime šifranta |

DIMENZIJE

1 | | FREQ | Frekvenca | AN1 | CL_FREQ | Šifrant frekvence (BIS, ECB) |

2 | | REF_AREA | Referenčno območje | AN2 | CL_AREA_EE | Šifrant območja (Eurostat BoP, ECB) |

3 | | SEC_ISSUING_SECTOR | Sektor izdajatelja vrednostnega papirja | AN4 | CL_ESA95_SECTOR | Šifrant sektorjev v kontekstu ESR 95 (ECB) |

4 | | SEC_ITEM | Postavka vrednostnih papirjev | AN6 | CL_ESA95_ACCOUNT | Šifrant računov ESR 95 (ECB) |

5 | | SEC_VALUATION | Vrednotenje vrednostnih papirjev | AN1 | CL_MUFA_VALUATION | Šifrant vrednotenja v kontekstu FRMU (ECB) |

6 | | DATA_TYPE_SEC | Vrsta podatkov vrednostnih papirjev | AN1 | CL_DATA_TYPE_SEC | Šifrant vrst podatkov vrednostnih papirjev (ECB) |

7 | | CURRENCY_TRANS | Valuta transakcije | AN3 | CL_CURRENCY | Šifrant za valute (ECB, BIS, Eurostat BoP) |

8 | | SERIES_DENOM | Denominacija podatka ali posebnega preračuna | AN1 | CL_SERIES_DENOM | Šifrant za denominacijo podatka ali posebnega preračuna (ECB) |

9 | | SEC_SUFFIX | Pripona podatka v kontekstu vrednostnih papirjev | AN1 | CL_SEC_SUFFIX | Šifrant pripon vrednostnih papirjev (ECB) |

Vsaka izmed devetih statističnih dimenzij zajema svoje vrednosti iz ustreznega šifranta. Na primer, v skladu z zgornjo tabelo zajema dimenzija REF_AREA (referenčno območje) svoje vrednosti iz šifranta CL_AREA_EE. Dimenzije družine ključev ECB_SEC1 so opisane v nadaljevanju, v istem vrstnem redu kot si sledijo v ključu.

13.1.1 Dimenzija št. 1: Frekvenca (FREQ; dolžina: en znak)

Dimenzija označuje frekvenco poročanja za določeno časovno vrsto. Uporabljen šifrant pri tem je CL_FREQ. Kodne vrednosti, ki se uporabljajo pri družini ključev izdaj vrednostnih papirjev predstavljajo podmnožico vseh vrednosti, vsebovanih na navedenem šifrantu: M za mesečne, Q za četrtletne in A za letne. Zahtevajo se samo mesečni podatki. Če mesečni podatki niso na voljo in ni mogoče narediti ocen, se pošljejo četrtletni ali letni podatki.

13.1.2 Dimenzija št. 2: Referenčno območje (REF_AREA; dolžina: dva znaka)

Dimenzija predstavlja državo rezidenčnosti izdajateljevega sektorja [48]. Uporabljen šifrant za ta koncept je CL_AREA_EE. Za opredelitev referenčnega območja v družini ključev izdaj vrednostnih papirjev se uporablja le podmnožica kod iz šifranta, saj je izdajateljeva država lahko ena od 15 držav članic ali ostali svet.

13.1.3 Dimenzija št. 3: Sektor izdajatelja vrednostnega papirja (SEC_ISSUING_SECTOR; dolžina: štiri znake)

Dimenzija predstavlja razčlenitev izdajateljev po sektorjih in je povezana s šifrantom CL_ESA95_SECTOR.V družini ključev izdaj vrednostnih papirjev se uporablja le podmnožica desetih kodnih vrednosti - razlikujemo med devetimi sektorji izdajatelja, ena vrednost pa predstavlja celotno gospodarstvo.

13.1.4 Dimenzija št. 4: Postavka vrednostnih papirjev (SEC_ITEM; dolžina: šest znakov)

Dimenzija predstavlja seznam postavk, ki je bil v skladu z ESR 95 pripravljen za finančne račune monetarne unije (FRMU). Povezana je s šifrantom CL_ESA95_ACCOUNT. V družini ključev izdaj vrednostnih papirjev se uporablja le podmnožica vrednosti s šifranta, saj se nekaterih kategorij instrumentov ne zahteva v kratkoročnem pristopu k statistiki izdaj vrednostnih papirjev. Dve kategoriji instrumentov v šifrantu se nanašajo na "pojasnjevalne postavke", ki se jih lahko posreduje prostovoljno: "nekotirajoče delnice" in "drug lastniški kapital".

13.1.5 Dimenzija št. 5: Vrednotenje vrednostnih papirjev (SEC_VALUATION; dolžina: en znak)

Dimenzija označuje uporabljeno metodo vrednotenja za statistiko izdaj vrednostnih papirjev in je povezana s šifrantom CL_MUFA_VALUATION. Uporablja se le podmnožica vrednosti, daj niso vse metode vrednotenja relevantne za statistiko izdaj vrednostnih papirjev.

Zahteva kratkoročnega pristopa je, da se poroča o vrednostnih papirjih razen delnic po nominalni (imenski) vrednosti (N) in o kotirajočih delnicah po tržni (transakcijski) vrednosti (M). Nadalje sta opredeljeni še dve metodi vrednotenja: vrednost, ki vključuje obračunane obresti (A) in efektivni plačani znesek (E). Vrednost, ki vključuje obračunane obresti (A) "porazdeli" obresti, ki so določene kot razlika med vrednostjo ob odkupu in vrednostjo ob izdaji, na celotno življenjsko dobo obveznice. Efektivni plačani znesek (E) se nanaša na ceno, plačano v trenutku nakupa. Za odkupe in obstoječe zneske se efektivni plačani znesek nanaša na "zgodovinsko" ceno v trenutku nakupa, tj. za razliko od vrednotenja po tržni ceni, vrednostni papirji tu niso prevrednoteni.

Za dolgoročne vrednostne papirje razen delnic so lahko vrste izdaj (s stalno stopnjo, spremenljivo stopnjo in brezkuponske obveznice) vrednoteni s pomočjo različnih metod, kar ima za posledico mešano vrednotenje celote. Na primer, izdaje s fiksno in spremenljivo stopnjo so običajno vrednotene po nominalni vrednosti, brezkuponske obveznice pa po efektivno plačanem znesku. V splošnem je relativna vrednost brezkuponskih obveznic majhna, torej posebna vrednost za mešano vrednotenje ni podana v šifrantu; celoten znesek dolgoročnih vrednotnih papirjev se poroča po nominalni vrednosti (N). V primerih, ko je obseg pojava znaten, se za oznako vrednotenja celotnega zneska uporablja "nedoločeno" (Z). V splošnem NCB poda, kjer pride do pojava mešanega vrednotenja, podrobnosti o tem na ravni atributov (glej pripravo atributov v razdelku 13.2).

13.1.6 Dimenzija št. 7: Vrsta podatkov vrednostnih papirjev (DATA_TYPE_SEC; dolžina: en znak)

Dimenzija je bila posebej prilagojena, da bi zadostila zahtevam družine ključev izdaj vrednostnih papirjev v skladu s kratkoročnim pristopom. V tem kontekstu označuje vrsto podatkov znotraj statistike izdaj vrednostnih papirjev in je povezana s šifrantom CL_DATA_TYPE_SEC, ki vsebuje štiri vrednosti: 1) obstoječi zneski; 2) (bruto) izdaje; 3) odkupi in 4) neto izdaje. Neto izdaje se podaja samo v primerih, ko izdaj in odkupov ni mogoče ločeno identificirati.

13.1.7 Dimenzija št. 7: Valuta transakcije (CURRENCY_TRANS; dolžina: trije znaki)

Dimenzija opisuje valuto, v kateri so vrednostni papirji izdani in je povezana s šifrantom CL_CURRENCY. Za potrebe družine ključev izdaj vrednostnih papirjev se uporablja le podmnožica vrednosti s šifranta. Vrednostni papirji, izdani v eurih ali njegovih nacionalnih denominacijah se poročajo z valutno dimenzijo EUR [49], medtem ko so vrednostni papirji, izdani v drugih valutah poročani z oznako Z06. Tri dodatne vrednosti (DKK, SEK in GBP) so vključene v šifrant, saj bodo morda potrebne za posredovanje s strani držav EU, ki niso del euroobmočja.

13.1.8 Dimenzija št. 8: Valuta denominacije podatka ali posebnega preračuna (SERIES_DENOM; dolžina: en znak)

Dimenzija označuje valuto denominacije, v kateri je časovna vrsta izražena. Povezana je s šifrantom CL_SERIES_DENOM. Za to družino ključev se uporabljajo tri vrednosti, euro (E), nacionalna valuta (N) in ameriški dolar (U) [50]. Vrednost na nacionalno valuto N je bila vključena, da se omogoči prihodnje poročanje podatkov s strani držav članic, ki še niso prevzele eura, v njihovi lastni nacionalni denominaciji.

13.1.9 Dimenzija št. 9: Pripona podatka v kontekstu vrednostnih papirjev (SEC_SUFFIX; dolžina: en znak)

Dimenzija je bila posebej prilagojena, da bi zadostila zahtevam družine ključev izdaj vrednostnih papirjev v skladu s kratkoročnim pristopom. V tem kontekstu dovoljuje razvoj novih in razširitve obstoječih specifičnih statičnih podatkov izdaj vrednostnih papirjev, ki bodo morda potrebni v prihodnosti. Trenutno v povezavi s šifrantom CL_SEC_SUFFIX obstaja le ena vrednost, ,Z' nedoločeno.

13.1.10 Red dimenzij

Red dimenzij je stalen in določen za vsako družino ključev. Nekaj primerov ključev časovnih vrst je podano v nadaljevanju (glej sklope podatkov predstavljene v sliki 1 in dodatku 2):

- Primer za ključ časovne vrste v sklopu A: M: AT: 1000: F33100: N: 1: EUR: E: Z

Mesečno: Avstrija: Celotno gospodarstvo: Kratkoročni vrednostni papirji razen delnic: Nominalna vrednost: Obstoječi zneski ob koncu obdobja (stanja): Izdano: Pripona nedoločena.

- Primer za ključ časovne vrste v sklopu C: M: AT: 1220: F33200: N: 2: Z06: E: Z

Mesečno: Avstrija: MFI razen centralne banke: Dolgoročni vrednostni papirji razen delnic: Nominalna vrednost: (Bruto) izdaje (tokovi): Izdano v tujih valutah: Pripona nedoločena.

- Primer za ključ časovne vrste v sklopu B: M: Z8: 1230: F33201: N: 3: EUR: U: Z

Mesečno: Ostali svet (nerazporejeno): DFI: Dolgoročni vrednostni papirji razen delnic/izdaje s fiksno stopnjo: Nominalna vrednost: Odkupi (tokovi): Izdano v eurih in njegovih nacionalnih denominacijah: Ameriški dolarji: Pripona nedoločena.

13.2 Atributi

Poleg devetih dimenzij, ki opredeljujejo ključ, je določen tudi nabor atributov [51]. Ti so dodani na različnih nivojih izmenjanih informacij:

Tabela 2. Kodirani in nekodirani atributi, opredeljeni za družino ključev ECB_SEC1

Nivo določitve | Statistični koncept | Format vrednosti | Šifrant |

| | | |

Atributi na sorodstvenem nivoju

(izmenjava z uporabo skupine FNS)

Sorodstven | TITLE | Naslov | AN..70 | Nekodiran | |

Sorodstven | UNIT | Enota | AN..12 | CL_UNIT | Šifrant enot (BIS, ECB, Eurostat BoP) |

Sorodstven | UNIT_MULT | Množitelj enote | AN..2 | CL_UNIT_MULT | Šifrant množiteljev enot (BIS, ECB, Eurostat BoP) |

Sorodstven | DECIMALS | Decimalna mesta | AN1 | CL_DECIMALS | Šifrant decimalnih mest (BIS, ECB) |

Sorodstven | TITLE_COMPL | Dopolnilo naslova | AN..350 | Nekodiran | |

Sorodstven | COVERAGE | Zajetje | AN..350 | Nekodiran | |

Sorodstven | NAT_TITLE | Naslov v nacionalnem jeziku | AN..350 | Nekodiran | |

Sorodstven | COMPILATION | Pripravljanje | AN..350 | Nekodiran | |

Atributi na nivoju časovne vrste

(izmenjava z uporabo skupine FNS)

Časovna vrsta | COLLECTION | Kazalec zbiranja | AN1 | CL_COLLECTION | Šifrant kazalcev zbiranja (BIS, ECB) |

Časovna vrsta | AVAILABILITY | Razpoložljivost | AN1 | CL_AVAILABILITY | Šifrant razpoložljivosti v organizacijah (BIS, ECB) |

Časovna vrsta | DOM_SER_IDS | Oznake domačih naborov | AN..70 | Nekodiran | |

Časovna vrsta | BREAKS | Prekinitve v opazovanju | AN..350 | Nekodiran | |

Atributi na nivoju opazovanja

(izmenjani skupaj s podatki glavnega dela ARR razen OBS_COM, ki je izmenjan skupaj s skupino FNS)

Opazovanje | OBS_STATUS | Status opazovanja | AN1 | CL_OBS_STATUS | Šifrant statusa opazovanja (BIS, ECB, Eurostat BoP) |

Opazovanje | OBS_CONF | Zaupnost opazovanja | AN1 | CL_OBS_CONF | Šifrant zaupnosti opazovanja (Eurostat BoP, ECB) |

Opazovanje | OBS_PRE_BREAK | Vrednost opazovanja pred prekinitvijo | AN..15 | Nekodiran | |

Opazovanje | OBS_COM | Komentar opazovanja | AN..350 | Nekodiran | |

Tabela 3. Poročanje NCB ECB Skupne lastnosti atributov družine ključev ECB_DFI

| Status | Prvo vrednost določi… | NCB ga lahko spremeni |

TITLE | C | ECB | Ne |

UNIT | M | ECB | Ne |

UNIT_MULT | M | ECB | Ne |

DECIMALS | M | ECB | Ne |

TITLE_COMPL | M | ECB | Ne |

NAT_TITLE | C | NCB | Da |

COMPILATION | C | NCB | Da |

COVERAGE | C | NCB | Da |

COLLECTION | M | ECB | Ne |

AVAILABILITY | M | ECB | Ne |

DOM_SER_IDS | C | NCB | Da |

BREAKS | C | NCB | Da |

OBS_STATUS | M | To urejajo institucije, ki poročajo |

OBS_CONF | C |

OBS_PRE_BREAK | C |

OBS_COM | C |

| M: Obvezen, C: Pogojen | | |

[1] Glej dodatek 1 za seznam preverjanj.

[2] Opredeljeni v razdelku 3.

[3] Poročanje BIS-a je vsebovano v pričujoči smernici, kjer koli je potrebno zaradi popolnosti ali jasnosti podatkov. Ta smernica pa vseeno ne naslavlja neposredno BIS.

[4] Opredeljeno v razdelku 6.

[5] To se nanaša na izdaje v nacionalnih denominacijah evra. Izdaje rezidentov ATS v DKK, SEK in GBP so del sklopa D, torej poročanje o takih izdajah ni potrebno znotraj okvirja kratkoročnega pristopa.

[6] Glej Evropski sistem računov 1995 (v nadaljnjem besedilu ESA 95), ki ga vsebuje Priloga A Uredbe Sveta (ES) št. 2223/96 z dne 25. junija 1996 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti, UL L 310, 30.11.1996, str. 1, zadnjič spremenjena in dopolnjena z Uredbo (ES) št. 359/2002 Evropskega parlamenta in Sveta, UL L 58, 28.2.2002, str. 1, odstavek 1.30.

[7] Glej ESA 95, odstavek 2.55(f). Nanaša se tudi na pravne osebe s posebnim namenom ali posebne finančne institucije.

[8] Glej ESA 95, odstavek 2.15.

[9] Glej tudi Priročnik za denarno in bančno statistiko - Usmeritve za statistično klasifikacijo komitentov, Evropska centralna banka, druga izdaja, novembra 1999.

[10] Glej Uredbo ECB/2001/13 z dne 22. novembra 2001 o konsolidiranih bilanc stanja sektorja monetarnih finančnih institucij, Priloga I, Del III, UL L 333, 17.12.2001, spremenjeno in dopolnjeno z Uredbo ECB/2002/8, UL L 330, 6.12.2002, str. 29.

[11] Glej ESA 95, odstavki 2.53 - 2.59.

[12] Glej ESA 95, odstavki 2.60 - 2.67.

[13] Glej ESA 95, odstavki 2.21 - 2.31.

[14] Glej ESA 95, odstavek 2.71.

[15] Glej ESA 95, odstavka 2.72 in 2.73.

[16] Glej ESA 95, odstavek 2.74.

[17] V nasprotju z "objavljenimi" izdajami.

[18] Globalne obveznice so uvrščene med dolgoročne vrednostne papirje (razen delnic); glej razdelek 7.1.2.

[19] Sklop A za NCB in sklop B za BIS.

[20] Sklop C za NCB, medtem ko BIS o tem ne poroča, saj BIS poroča le o izdajah v evro/nacionalni denominaciji.

[21] Pred 1. januarjem 1999.

[22] ESA 95 kategorija F.33.

[23] ESA 95 kategorija F.511.

[24] Kjer podatki so na voljo, se lahko podatke o nekotirajočih delnicah in drugem lastniškem kapitalu poroča prostovoljno kot pojasnjevalne postavke.

[25] Glej ESA 95, odstavki 5.50 — 5.55; ustreza ESA 95 kategoriji F.33.

[26] V tej prilogi se zanje uporablja tudi termin "dolžniški vrednostni papirji".

[27] Glej tudi razdelek 11.

[28] Glej dodatek 1.

[29] Glej ESA 95, odstavki 5.56 - 5.59; ustrezajo ESA 95 kategoriji F.331.

[30] Obstajajo primeri vrednostnih papirjev ki so tipično izdani s kratkoročno zapadlostjo. Ta seznam ni izčrpen. Mogoče je, da so taki tipično kratkoročni vrednostni papirji izdani tudi z dolgoročno osnovno zapadlostjo, ki so potem za potrebe tega razvrščanja uvrščeni med dolgoročne vrednostne papirje razen delnic. Zapadlosti izdaj so opredeljene v razdelku 8.

[31] Glej ESA 95 odstavki 5.60 - 5.64; ustrezajo ESA 95 kategoriji F.332.

[32] To so primeri vrednostnih papirjev ki so tipično izdani z dolgoročno zapadlostjo. Ta seznam ni izčrpen. Mogoče je, da so taki tipično dolgoročni vrednostni papirji izdani tudi s kratkoročno osnovno zapadlostjo, ki so potem za potrebe tega razvrščanja uvrščeni med dolgoročne vrednostne papirje razen delnic. Zapadlosti izdaj so opredeljene v razdelku 8.

[33] Take opcije se smatrajo za izvedene finančne instrumente.

[34] Za dolgoročni pristop je zaželeno imeti ločeno kategorijo za mešano stopnjo.

[35] Glej ESA 95, odstavki 5.86 - 5.93; ustreza ESA 95 kategoriji F.511.

[36] Glej tudi razdelka 9 in 10.1.

[37] Glej tudi razdelek 11.

[38] Čeprav so informacije, kot jih opredeljuje ESA 95 zelo zaželene, da bi se omogočila večja uporaba statistike izdaj vrednostnih papirjev pri delu, ki ga izvajajo poslovna področja finančnih računov monetarne unije (FRMU) in plačilne bilance (PB), se jih tukaj ne zahteva, saj jih ni mogoče izpeljati iz obstoječih informacij.

[39] Niso opredeljene kot finančne transakcije, glej ESA 95, odstavka 5.93 in 6.56, in razdelek 7.2 te priloge.

[40] Transakcije na sekundarnem trgu, ki zadevajo spremembe imetnikov; niso zajete v te statistične podatke.

[41] Smatra se za dve finančni transakciji; glej ESA 95, odstavka 5.62 in 6.54, in razdelek 7.1.2 te priloge.

[42] Transakcije na sekundarnem trgu, ki zadevajo spremembe imetnikov; niso zajete v te statistične podatke.

[43] Od 1. januarja 1999 za izdaje vrednostnih papirjev s strani domačih rezidentov v eurih (del sklopa A) vrednotenje menjalnega tečaja ni potrebno, izdaje vrednostnih papirjev s strani domačih rezidentov v euro/nacionalnih denominacijah (preostali del sklopa A) pa so preračunani v eure z uporabo nepovratnega menjalnega tečaja z dne 31. decembra 1998.

[44] Glej ESA 95, odstavek 6.58.

[45] To se nanaša na dolžniške vrednostne papirje in papirje denarnega trga.

[46] Kjer so bili papirji denarnega trga izdani z zapadlostjo nad eno leto, mora biti ta ustreznost primerno spremenjena.

[47] Združitev konkretnih vrednosti dimenzij da imena časovne vrste (ključe).

[48] Za NCB je država rezidenčnosti izdajateljevega sektorja kar država rezidenčnosti NCB.

[49] To je skladno s statistiko bilanc stanja.

[50] BIS lahko poroča v ameriških dolarjih.

[51] Atributi so statistični koncepti, ki dajejo dodatne kodirane (npr. enoto) ali nekodirane (npr. način pripravljanja) informacije o izmenjanih podatkih. "Obvezni" se nanaša na tiste atribute, za katere vse strani poznajo vrednosti. "Pogojni" se nanaša na atribute, ki so določeni le če so znani instituciji, ki je zavezanec za poročanje (npr. oznake domačih naborov) ali ko so relevantni (npr. pripravljaje, manjkajoča opazovanja). Vrednosti atributov se izmenjajo le, ko so določene prvič vsakokrat, ko se spremenijo. Samo status opazovanja je prisoten v vsaki izmenjav, pridan k vsakemu opazovanju.

--------------------------------------------------

Priloga XX

STANDARDI POROČANJA ZA ELEKTRONSKO IZMENJAVO STATISTIČNIH PODATKOV

OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ

IDENTIFIKATOR DRUŽINE KLJUČEV: ECB_MIR1

1. Cilj

Dne 20. decembra 2001 je Svet Evropske centralne banke (ECB) sprejel Uredbo ECB/2001/18 o statistiki obrestnih mer, ki jih monetarne finančne institucije uporabljajo za vloge in posojila v razmerju do gospodinjstev in nefinančnih družb [1]. Uredba je začela veljati dne 31. januarja 2002.

Obrestne mere monetarnih finančnih institucij (MFI) (v nadaljnjem besedilu "OMI") podajajo končno povezavo v mehanizmu prenosa monetarne politike, ki izhaja iz sprememb v uradnih obrestnih merah, in so torej nujni predpogoj za zanesljivo analizo denarnega razvoja v državi članici euroobmočja. Hkrati so informacije o spremembah v obrestnih merah potrebne Evropskemu sistemu centralnih bank (ESCB), da bi pripomogle h gladkemu izvajanju politik, ki jih izvajajo pristojni organi in ki se nanašajo na bonitetni nadzor kreditnih institucij in na stabilnost finančnega sistema.

Na tej osnovi pričujoča priloga podaja navodila za poročanje za nacionalne centralne banke (NCB) za pošiljanje statističnih podatkov o OMI ECB-ju.

2. Priprava statističnih podatkov OMI

Za potrebe redne izdelave statistike OMI NCB poročajo agregirane nacionalne mesečne statistične informacije, ki se nanašajo na obstoječe zneske in nove posle, kot so ti določeni v dodatkih 1 in 2 Priloge II k Uredbi ECB/2001/18 [2].

3. Standard pošiljanja

NCB pošiljajo podatke ECB prek telekomunikacijskega omrežja "ESCB-Net" z uporabo formata sporočila "GESMES/CB". Vendar pa tale zahteva ne preprečuje uporabe katerega koli drugega načina za pošiljanje statističnih podatkov ECB kot dogovorjene zasilne rešitve.

4. Elektronsko posredovanje statističnih podatkov OMI - identifikator družine ključev: ECB_MIR1

Statistični podatki OMI so statistični podatki, ki se nanašajo na tiste obrestne mere, ki jih rezidenčne kreditne institucije in druge institucije uporabljajo za vloge in posojila gospodinjstvom in nefinančnim družbam s sedežem v državi članici euroobmočja, denominirane v eurih. Družina ključev ECB_MIR1 je bila oblikovana s kar največjim upoštevanjem šifrantov in kodnih vrednosti, ki so že opredeljeni v strukturnih opredelitvah ECB. Vendar je bilo v nekaterih primerih potrebno uvesti dodatne kodne vrednosti v obstoječe šifrante ter dodati nove šifrante za dimenziji "kategorija zneskov" in "vrsta podatkov OMI".

4.1 Dimenzije

Tabela, predstavljena v nadaljevanju, prikazuje dimenzije, ki jih opredeljuje družina ključev ECB_MIR1. Za potrebe statistike OMI se 10 dimenzij smatra kot ključne za identifikacijo časovne vrste.

TABELA 1

Dimenzije, opredeljene za družino ključev ECB_MIR1

Pozicija v ključu: | Koncept (okrajšava) | Ime koncepta | Format Vrednosti | Šifrant (okrajšava) | Ime šifranta |

1 | FREQ | Frekvenca | AN1 | CL_FREQ | Šifrant frekvence |

2 | REF_AREA | Referenčno območje | AN2 | CL_AREA_EE | Šifrant območja |

3 | BS_REP_SECTOR | Razčlenitev bilance stanja glede na referenčni sektor | AN1 | CL_BS_REP_SECTOR | Šifrant razčlenitve bilance stanja glede na referenčni sektor |

4 | BS_ITEM | Postavka bilance stanja | AN3 | CL_BS_ITEM | Šifrant postavk bilanc stanja |

5 | MATURITY_ORIG | Osnovna zapadlost | AN1 | CL_MATURITY_ORIG | Šifrant prvotne zapadlosti |

6 | DATA_TYPE_MIR | Vrsta podatke OMI | AN1 | CL_DATA_TYPE_MIR | Šifrant vrst podatkov MIR |

7 | AMOUNT_CAT | Kategorija zneska | AN1 | CL_AMOUNT_CAT | Šifrant kategorije zneska |

8 | BS_COUNT_SECTOR | Sektor nasprotne stranke bilance stanja | AN4 | CL_BS_COUNT_SECTOR | Šifrant sektorja nasprotne stranke bilance stanja |

9 | CURRENCY_TRANS | Valuta transakcije | AN3 | CL_CURRENCY | Šifrant za valute |

10 | IR_BUS_COV | Zajetje poslov | AN1 | CL_IR_BUS_COV | Šifrant zajetja poslov |

Vsaka izmed osmih statističnih dimenzij črpa vrednosti iz ustreznega šifranta. Na primer, skladno z zgornjo tabelo, dimenzija REF_AREA (referenčno območje) črpa vrednosti iz šifranta CL_AREA_EE. Opis posameznih dimenzij družine ključev ECB_MIR1 je predstavljen v nadaljevanju v istem zaporedju, kot si sledijo v ključu.

Dimenzija št. 1: Frekvenca (FREQ; dolžina: en znak)

Dimenzija označuje frekvenco poročane časovne vrste. Uporabljena vrednost v družini ključev ECB_MIR1 je "M" za mesečne podatke in je privzeta iz šifranta CL_FREQ.

Dimenzija št. 2: Referenčno območje (REF_AREA; dolžina: dva znaka)

Dimenzija predstavlja državo, v kateri ima institucija, ki je obveznik za poročanje, svoj sedež. Uporabljen šifrant je CL_AREA_EE vsebuje standarden ISO šifrant držav. Za opredelitev referenčnega območja v družini ključev ECB_MIR1 se uporablja le podmnožica kod, ki ustrezajo 15 državam članicam Evropske unije.

Dimenzija št. 3: Razčlenitev bilance stanja glede na referenčni sektor (BS_REP_SECTOR; dolžina: en znak)

Dimenzija predstavlja razčlenitev sektorja poročanja (MFI) in je povezana s šifrantom CL_BS_REP_SECTOR. Statistični podatki OMI se nanašajo na tiste obrestne mere, ki jih uporabljajo rezidenčne kreditne institucije in druge institucije, ki sprejemajo vloge in odobravajo posojila gospodinjstvom in nefinančnim družbam. Nova kodna vrednost "B" se torej nanaša na vse MFI razen skladov denarnega trga in NCB.

Dimenzija št. 4: Postavke bilance stanja (BS_ITEM; dolžina: trije znaki)

Dimenzija predstavlja seznam postavk bilanc stanja kot je ta opredeljen v Uredbi ECB/2001/13 z dne 22. novembra 2001 o konsolidirani bilanci stanja sektorja monetarnih finančnih institucij [3], spremenjeni z Uredbo ECB/2002/8 [4] in črpa svoje vrednosti iz šifranta CL_BS_ITEM. Za družino ključev ECB_MIR1 se uporablja samo podmnožica kodnih vrednosti iz šifranta, saj statistika OMI zajema le statistične podatke, ki se nanašajo na obrestne mere, ki jih uporabljajo rezidenčne kreditne institucije in druge institucije uporabljajo za vloge in odobravajo posojila gospodinjstvom in nefinančnim družbam s sedežem v državi članici euroobmočja, denominirane v eurih.

Čeprav kategorije instrumentov za statistiko OMI v veliki meri sledijo razčlenitvi po kategorijah v bilanci stanja MFI, določeni pogledi zahtevajo večje podrobnosti, kot je na primer identifikacija prekoračitve stanj na računih znotraj kategorije posojil. Zato so bile uvedene kode, ki se nanašajo na posojila razen prekoračitev stanj na računi.

Dimenzija št. 5: Osnovna zapadlost (MATURITY_ORIG; dolžina: en znak)

Ta dimenzija predstavlja razčlenitev po osnovni zapadlosti ali dobi obvestila pred odpoklicem za posojila. Poleg tega se za potrebe statistike OMI o novih posojilih nanaša na začetno obdobje fiksiranja. Povezana je s šifrantom CL_MATURITY_ORIG, ki je bil razširjen, tako da zajema tudi obdobja 1) nad pet in do 10 let in 2) nad 10 let.

Dimenzija št. 6: Vrsta podatkov OMI (DATA_TYPE_MIR; dolžina: en znak)

Ta dimenzija razlikuje statistične podatke OMI, ki opisujejo obrestne mere ("R" za dogovorjeno letno obrestno mero oz. natančno opredeljeno efektivno obrestno mero in "C" za letni odstotek stroškov) od podatkov, ki opisujejo obseg novih poslov ali obstoječih zneskov ("B"). Šifrant CL_DATA_TYPE_MIR je bil oblikovan posebej za potrebe statistike OMI.

Dimenzija št. 7: Kategorija zneska (AMOUNT_CAT; dolžina: en znak)

Za nova posojila nefinančnim družbam za kategorija opisuje kategorijo zneska ("0" za posojila do vključno enega milijona EUR;"1" za posojila nad 1 milijon EUR). V vseh ostalih primerih ima ta kategorija kodno vrednost "A", ki označuje celoten znesek. Ustrezen šifrant CL_AMOUNT_CAT je bil oblikovan posebej za potrebe statistike OMI.

Dimenzija št. 8: Sektor nasprotne stranke bilance stanja (BS_COUNT_SECTOR; dolžina: štirje znaki)

Dimenzija predstavlja razčlenitev nasprotnih strank postavk bilanc glede na sektor in je povezana s šifrantom CL_BS_COUNT_SECT. Statistika OMI uporablja le podmnožico vrednosti s tega šifranta, ker se nanaša le na obrestne mere, ki se uporabljajo nasproti gospodinjstvom in nefinančnim družbam.

Dimenzija št. 9: Valuta transakcije (CURRENCY_TRANS; dolžina: trije znaki)

Dimenzija označuje valuto, v kateri so denominirani posojila in posojila. Za države članice euroobmočja se statistični podatki OMI nanašajo na vloge in posojila, denominirane v eurih. Dimenzija uporablja podmnožico vrednosti s šifranta CL_CURRENCY.

Dimenzija št. 10: Zajetje poslov (IR_BUS_COV; dolžina: en znak)

Dimenzija opisuje, ali se statistični podatki OMI nanašajo na obstoječe zneske ("O") ali na nove posle ("N") in je povezana s šifrantom CL_IR_BUS_COV.

4.2 Atributi

Poleg osmih dimenzij, ki določajo ključ, je definiran tudi nabor atributov, ki podaja dodatne kvantitativne informacije in so pridani različnim nivojem časovne vrste.

TABELA 2

Kodirani in nekodirani atributi, opredeljeni za družino ključev statistike OMI (ECB_MIR1)

Nivo Določitve | Statistični koncept | Format vrednosti | Šifrant |

| | | |

Atributi na sorodstvenem nivoju

(izmenjava z uporabo skupine FNS)

Sorodstven | TITLE_COMPL | Dopolnilo naslova | AN..1050 | Nekodiran | |

Sorodstven | UNIT | Enota | AN..12 | CL_UNIT | Šifrant enot (BIS, ECB, Eurostat BoP) |

Sorodstven | UNIT_MULT | Množitelj enote | AN..2 | CL_UNIT_MULT | Šifrant množiteljev enot (BIS, ECB, Eurostat BoP) |

Sorodstven | DECIMALS | Decimalna mesta | N1 | CL_DECIMALS | Šifrant decimalnih mest (BIS, ECB) |

Sorodstven | NAT_TITLE | Naslov v nacionalnem jeziku | AN..350 | Nekodiran | |

Sorodstven | COMPILATION | Pripravljanje | AN..1050 | Nekodiran | |

Sorodstven | COVERAGE | Zajetje | AN..350 | Nekodiran | |

Atributi na nivoju časovne vrste

(izmenjava z uporabo skupine FNS)

Časovna vrsta | COLLECTION | Kazalec zbiranja | AN1 | CL_COLLECTION | Šifrant kazalcev zbiranja (BIS, ECB) |

Časovna vrsta | AVAILABILITY | Razpoložljivost | AN1 | CL_AVAILABILITY | Šifrant razpoložljivosti v organizacijah (BIS, ECB) |

Časovna vrsta | DOM_SER_IDS | Oznake domačih naborov | AN..70 | Nekodiran | |

Časovna vrsta | BREAKS | Prekinitve v opazovanju | AN..350 | Nekodiran | |

Atributi na nivoju opazovanja

(izmenjani skupaj s podatki glavnega dela ARR, razen OBS_COM, izmenjani znotraj skupine FNS)

Opazovanje | OBS_STATUS | Status opazovanja | AN1 | CL_OBS_STATUS | Šifrant statusa opazovanja (BIS, ECB, Eurostat BoP) |

Opazovanje | OBS_CONF | Zaupnost opazovanja | AN1 | CL_OBS_CONF | Šifrant zaupnosti opazovanja (Eurostat BoP, ECB) |

Opazovanje | OBS_PRE_BREAK | Vrednost opazovanja pred prekinitvijo | AN..15 | Nekodiran | |

Opazovanje | OBS_COM | Komentar opazovanja | AN..350 | Nekodiran | |

Poleg tega je vsak atribut določen z določenimi tehničnimi lastnostmi, ki so predstavljeni v spodnji tabeli.

TABELA 3

Poročanje NCB ECB

Skupne lastnosti atributov družine ključev ECB_MIR1

| Status | Prvo vrednost določi… | NCB ga lahko spremeni |

TITLE_COMPL | M | ECB | Ne |

UNIT | M | ECB | Ne |

UNIT_MULT | M | ECB | Ne |

DECIMALS | M | ECB | Ne |

NAT_TITLE | C | NCB | Da |

COMPILATION | C | NCB | Da |

COVERAGE | C | NCB | Da |

COLLECTION | M | ECB | Ne |

AVAILABILITY | M | ECB/NCB | Da |

DOM_SER_IDS | C | NCB | Da |

BREAKS | C | NCB | Da |

OBS_STATUS | M | NCB | Da |

OBS_CONF | C | NCB | Da |

OBS_PRE_BREAK | C | NCB | Da |

OBS_COM | C | NCB/ECB | Da |

| M: Obvezen, C: Pogojen | | |

[1] UL L 10, 12.1.2002, str. 24.

[2] Da bi NCB-jem pomagali pri pripravi statističnih informacij za pošiljanje ECB v skladu z Uredbo ECB/2001/18, so trenutno v pripravi navodila. Ta navodila so usmerjena k zagotavljanju jasnega in skladnega razumevanja statističnih zahtev, ki jih vsebuje navedena uredba.

[3] UL L 333, 17.12.2001, str. 1.

[4] UL L 330, 6.12.2002, str. 29.

--------------------------------------------------