EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 32005O0004
Guideline of the European Central Bank of 15 February 2005 amending Guideline ECB/2003/2 concerning certain statistical reporting requirements of the European Central Bank and the procedures for reporting by the national central banks of statistical information in the field of money and banking statistics (ECB/2005/4)
Smernica Evropske centralne banke z dne 15. februarja 2005 o spremembah Smernice ECB/2003/2 o nekaterih zahtevah Evropske centralne banke za statistično poročanje ter postopkih poročanja statističnih informacij nacionalnih centralnih bank s področja denarne in bančne statistike (ECB/2005/4)
Smernica Evropske centralne banke z dne 15. februarja 2005 o spremembah Smernice ECB/2003/2 o nekaterih zahtevah Evropske centralne banke za statistično poročanje ter postopkih poročanja statističnih informacij nacionalnih centralnih bank s področja denarne in bančne statistike (ECB/2005/4)
OJ L 109, 29.4.2005, p. 6–80
(ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, SK, SL, FI, SV)
Special edition in Bulgarian: Chapter 10 Volume 007 P. 8 - 82
Special edition in Romanian: Chapter 10 Volume 007 P. 8 - 82
No longer in force, Date of end of validity: 02/09/2007; implicitno zavrnjeno 32007O0009
|
29.4.2005 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 109/6 |
SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE
z dne 15. februarja 2005
o spremembah Smernice ECB/2003/2 o nekaterih zahtevah Evropske centralne banke za statistično poročanje ter postopkih poročanja statističnih informacij nacionalnih centralnih bank s področja denarne in bančne statistike
(ECB/2005/4)
(2005/326/ES)
SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –
ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 5.1, člena 12.1 in člena 14.3 Statuta,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Po pregledu Smernice ECB/2003/2 z dne 6. februarja 2003 o nekaterih zahtevah Evropske centralne banke za statistično poročanje in postopkih poročanja statističnih informacij nacionalnih centralnih bank s področja denarne in bančne statistike (1) je bilo ugotovljeno, da so potrebne nekatere spremembe. |
|
(2) |
Potrebne so nekatere spremembe besedila členov ter prilog I in II zaradi črtanja Priloge III, ki je vsebovala koledarje za posredovanje različnih vrst statističnih podatkov. Priloga III se črta, ker bo Evropska centralna banka (ECB) v prihodnje te koledarje nacionalnim centralnim bankam (NCB) posredovala vsako leto do konca septembra za posredovanje podatkov v naslednjem letu. |
|
(3) |
Prilogo V je treba spremeniti zaradi uskladitve sheme poročanja za kreditne institucije s shemami poročanja, ki se uporabljajo za NCB in druge monetarne finančne institucije. |
|
(4) |
V Prilogi VI je izraz „strukturni statistični indikatorji“ treba nadomestiti s „strukturni finančni indikatorji“, da ne bi prišlo do zmede. Ta bi lahko nastala zato, ker Statistični urad Evropskih skupnosti pripravlja nabor strukturnih indikatorjev, ki so prav tako shranjeni v bazi podatkov ECB. |
|
(5) |
Prilogo VII je treba spremeniti tako, da izraz „imetje eurobankovcev in kovancev centralne države“ postane pojasnjevalna postavka visoke prioritete. To bo prispevalo k izboljšanju izračunavanja denarnih agregatov. |
|
(6) |
Prilogo IX je treba spremeniti tako, da se vključi zahteva za poročanje pojasnjevalnih postavk denarne in bančne statistike, ki so potrebne za četrtletno pripravo finančnih računov monetarne unije (monetary union financial accounts – MUFA). |
|
(7) |
Prilogo X je treba spremeniti po spremembi Uredbe ECB/2001/13 z dne 22. novembra 2001 o konsolidirani bilanci stanja v sektorju monetarnih finančnih institucij (2) glede pravil vrednotenja, ki se uporabljajo za vrednotenje določenih finančnih instrumentov. Poleg tega je treba tabelo 5 spremeniti, da se vključijo četrtletni popravki pojasnjevalnih postavk. |
|
(8) |
Prilogo XIII je treba spremeniti, da se upoštevajo novi četrtletni popravki pojasnjevalnih postavk, ki jih sedaj zahteva Priloga X. |
|
(9) |
Prilogo XVI je treba spremeniti tako, da so koledarji za posredovanje podatkov, ki jih zahteva ta priloga, usklajeni z roki za statistične podatke o osnovi za obvezne rezerve. |
|
(10) |
Prilogo XVIII je treba spremeniti, da se vključi nova zahteva, da se posredujejo podatki o transakcijah in podatki o prodaji in ponovnem nakupu enot oziroma delnic, ki jih izdajo investicijski skladi. Poleg tega je treba vključiti tudi zahtevo za novo časovno vrsto, ki se bo uporabljala pri pripravi MUFA. |
|
(11) |
Prilogo XIX je treba spremeniti, da se vključi obrazce za ovrednotenje brezkuponskih obveznic. |
|
(12) |
Po pregledu je potrebnih tudi nekaj dodatnih sprememb, med drugim zaradi pristopa novih držav članic 1. maja 2004 in zaradi izteka nekaterih prehodnih ureditev poročanja in odstopanj. |
|
(13) |
V skladu s členom 12.1 in členom 14.3 Statuta so smernice ECB sestavni del prava Skupnosti – |
SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO:
Člen 1
Smernica ECB/2003/2 se spremeni, kot sledi:
|
1. |
Člen 2(1) se nadomesti z naslednjim: „1. NCB pripravijo in poročajo agregatni bilanci stanja za podsektorja ‚centralna banka’ ter ‚druge MFI’ za svojo državo članico v skladu z Uredbo ECB/2001/13. Zahtevane statistične informacije glede bilance stanja centralne banke so še posebej nadalje opredeljene v premostitvenih tabelah za denarno in bančno statistiko, navedenih v Prilogi I. ECB za namen statističnega poročanja izpelje iz lastne bilance stanja podatke, ki odgovarjajo podatkom, ki jih NCB izpeljejo iz svojih bilanc stanja. Kot pripravljavke lastnih bilanc stanja NCB upoštevajo postopek, določen v Prilogi II, pri svojem rednem spremljanju skladnosti med agregirano bilanco stanja Eurosistema ob koncu meseca za statistične namene in tedenskimi računovodskimi izkazi Eurosistema ter pri svojem rednem poročanju ECB o rezultatih tega spremljanja. ECB kot pripravljavka lastnih bilanc stanja upošteva isti postopek. Te statistične informacije je treba poročati v skladu z letnim koledarjem, ki ga določi ECB in posreduje NCB vsako leto do konca septembra.“ |
|
2. |
Člen 7(1) se nadomesti z naslednjim: „1. Za redno pripravo statističnih podatkov ECB o obrestnih merah MFI NCB poročajo statistične informacije v skladu s Prilogo XX. Te statistične informacije je treba poročati v skladu z letnim koledarjem, ki ga določi ECB in posreduje NCB vsako leto do konca septembra.“ |
|
3. |
Priloge I, II, V, VII, X, XV, XVI, XIX in XX se spremenijo v skladu s Prilogo I k tej smernici. |
|
4. |
Priloga III se črta. |
|
5. |
Priloga VI se nadomesti s Prilogo II k tej smernici. |
|
6. |
Priloga IX se nadomesti s Prilogo III k tej smernici. |
|
7. |
Priloga XIII se nadomesti s Prilogo IV k tej smernici. |
|
8. |
Priloga XVIII (razen (i) tabele z naslovom „Nizi podatkov o DFP razen investicijskih skladih, ki jih je potrebno posredovati ECB (ključni indikatorji/pojasnjevalne postavke)“ v Dodatku 1; in (ii) Dodatka 2) se nadomesti s Prilogo V k tej smernici. |
Člen 2
Ta smernica začne veljati 17. februarja 2005.
Člen 3
Ta smernica je naslovljena na NCB držav članic, ki so uvedle enotno valuto v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.
V Frankfurtu na Majni, 15. februarja 2005
Za Svet ECB
Predsednik ECB
Jean-Claude TRICHET
(1) UL L 241, 26.9.2003, str. 1. Smernica, kakor je bila spremenjena s Smernico ECB/2004/1 (UL L 83, 20.3.2004, str. 29).
(2) UL L 333, 17.12.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo ECB/2004/21 (UL L 371, 18.12.2004, str. 42).
PRILOGA I
Priloge I, II, V, VII, X, XV, XVI, XIX in XX k Smernici ECB/2003/2 se spremenijo, kot sledi:
|
1. |
V Prilogi I se prvi odstavek nadomesti z naslednjim: „Nacionalne centralne banke (NCB) ter Evropska centralna banka (ECB) kot pripravljavke statističnih informacij o lastnih bilancah stanja uporabljajo pri svojem rednem poročanju o skladnosti med agregirano bilanco stanja Eurosistema ob koncu meseca za statistične namene ter dnevnimi računovodskimi izkazi za potrebe računovodstva in upravljanja z likvidnostjo naslednje premostitvene tabele. Te statistične informacije je treba poročati v skladu z letnim koledarjem, ki ga določi ECB in posreduje NCB vsako leto do konca septembra.“ |
|
2. |
Priloga II se spremeni, kot sledi:
|
|
3. |
Priloga V se spremeni, kot sledi:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
4. |
Priloga VII se spremeni, kot sledi:
|
|
5. |
Priloga X se spremeni, kot sledi:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
6. |
Priloga XV se spremeni, kot sledi:
|
|
7. |
V Prilogi XVI se razdelek z naslovom „Redno poročanje podatkov“ se nadomesti z naslednjim: „Vse tri časovne vrste podatkov za kreditne institucije, ki se nanašajo na stanja ob koncu meseca, se mesečno posredujejo ECB do zadnjega delovnega dne NCB pred začetkom obdobja izpolnjevanja. Vrste podatkov se posredujejo, tudi če se z njimi povezane BSI ne uporabljajo v določeni državi članici, da bi se zagotovila enotna obravnava postavk v okviru konsolidirane bilance stanja (3). (3) Pravilno poročanje BSI, ki se ne uporabljajo, je očrtano v Prilogi XIII.“" |
|
8. |
Priloga XIX se spremeni, kot sledi:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
9. |
Priloga XX se spremeni na naslednji način:
|
(5) V tem stolpcu so vključene valute drugih držav članic EU (razen DKK, SEK, GBP).“
PRILOGA II
"PRILOGA VI
STRUKTURNI FINANČNI INDIKATORJI
SHEMA POROČANJA IN NAVODILA ZA PRIPRAVLJANJE
Uvod
|
1. |
Odbor za bančni nadzor potrebuje za redno analizo bančnih struktur v Evropski uniji (EU) podatke za pripravo vrste strukturnih indikatorjev. Seznam strukturnih indikatorjev vsebuje 29 naborov. Dvanajst od teh je mogoče pripraviti na podlagi podatkov, ki so že na voljo v Evropski centralni banki (ECB). Nadaljnjih 14 indikatorjev je mogoče pripraviti samo z uporabo dodatnih podatkov, zbranih od nacionalnih centralnih bank (NCB), medtem ko preostale tri indikatorje pripravi Delovna skupina za razvoj v bančništvu z uporabo drugih neharmoniziranih virov podatkov. |
|
2. |
Ta priloga določa shemo poročanja in navodila za pripravljanje za 14 indikatorjev, ki temeljijo na podatkih NCB. Zbiranje teh podatkov bo temeljilo na informacijah, ki so že na voljo znotraj Evropskega sistema centralnih bank (ESCB). |
|
3. |
Seznam vseh indikatorjev je podan spodaj. Indikatorji, ki so pripravljeni na podlagi dodatnih podatkov, ki jih zagotavljajo NCB, so navedeni v krepkem tisku. TABELA 1 Strukturni indikatorji, razčlenjeni glede na kategorijo virov podatkov
|
Razdelek 1. Shema poročanja
|
4. |
Za posredovanje opisanih podatkov se uporablja shema poročanja, priložena v Dodatku 1. Podatke za izračun strukturnih indikatorjev o KI je treba poročati letno. Podatke je treba poročati do konca marca vsakega leta za preteklo leto. Pričakovati je, da bo to zahtevo po pravočasnosti mogoče upoštevati za vse indikatorje, razen za indikator št. 3 ‚Število zaposlenih v KI’, kjer je treba podatke, če je le mogoče, poročati do konca maja vsakega leta za preteklo leto. |
|
5. |
Statistične zahteve so sestavljene iz podatkov v obliki stanj, absolutnih vrednosti ali razmerij, kakor označeno. Poleg podatkov o stanjih je treba poročati tudi podatke o popravkih tokov, če so le-ti na voljo. Pri podatkih o bilancah stanja se popravki tokov nanašajo na prevrednotenje cene in deviznih tečajev, odpise, delne odpise in prerazvrstitve. Z namenom poenostavitve sheme poročanja je treba podatke o popravkih tokov poročati združeno kot skupno vrednost, brez nadaljnje razčlenitve glede na vrsto popravka. Če popravki tokov niso na voljo, naj se uporabniki zanašajo na razlike v stanjih, popravljene za spremembe deviznih tečajev (ki jih izračunava ECB). Popravki tokov se ne uporabljajo za absolutne vrednosti ali razmerja. |
|
6. |
Načeloma naj bi zbrani podatki pokrili 100 % institucij, ki so opredeljene kot KI (glej razdelek I.2 dela 1 Priloge I k Uredbi ECB/2001/13). V primerih, ko je dejansko zajetje poročila zaradi izvzetja malih kreditnih institucij od polnega poročanja manjše od 100 %, morajo NCB izračunati oceno celotne vrednosti, da se zagotovi 100 % zajetje. To zagotavlja primerljivost indikatorjev med posameznimi državami članicami in skladnost s podatki bilance stanja sektorja MFI, za katere je ocena celotne vrednosti izračunana v skladu s Prilogo XIV. |
|
7. |
ECB bo po prejemu podatkov opravila preprosto preverjanje skladnosti. Na primer, če je indikator št. 18 enak nič, mora biti tudi indikator št. 19 enak nič. Enako velja tudi za pare indikatorjev 20-21, 23-24 in 25-26. Poleg tega se lahko izvedejo tudi križna preverjanja med indikatorjema 18 in 23 ter seznamom MFI. Navodila za posredovanje podatkov so priložena v Dodatku 2. |
Razdelek 2. Navodila za pripravljanje
|
8. |
NCB zagotovijo podatke za 14 indikatorjev (druga skupina v tabeli 1) skladno s konceptualnimi in metodološkimi pravili, podanimi v nadaljevanju. Splošen cilj je zagotoviti kar se da ustrezno ujemanje s statističnimi načeli, sprejetimi za pripravljanje podatkov DBS (ki so uporabljeni za večino indikatorjev iz prve skupine v tabeli 1). Na primer, podatke je treba agregirati in ne konsolidirati; princip rezidenčnosti bi moral slediti tako imenovanemu ‚pristopu države gostiteljice’; podatke o bilancah stanja je treba poročati kot bruto podatke; itd. |
|
9. |
Podatki, ki jih morajo zagotavljati NCB, so opisani v nadaljevanju. NCB morajo ECB sporočiti vsako odstopanje od opredelitev in spodaj opisanih pravil, da bi se zagotovilo spremljanje prakse v posameznih državah. Informacije o morebitnih odstopanjih je treba poročati v zadnjem stolpcu sheme poročanja. |
|
10. |
Indikator št. 2: Število lokalnih enot (podružnic) KI. Ta indikator se nanaša na število podružnic ob koncu referenčnega obdobja. Definicija podružnice je podana v Uredbi ECB/2001/13: ‚podružnice [so] registrirani subjekti (brez neodvisnega pravnega statusa), ki so v popolni lasti matične družbe’ (1) Ta indikator naj vključuje le tiste podružnice, ki pripadajo KI. Pisarne institucionalnih enot, ki same niso KI, je treba izločiti, čeprav spadajo v isto skupino kot KI. To je potrebno, da bi se izognili napakam v primerjavah med tem indikatorjem in, na primer, indikatorjem št. 7 o celotni aktivi KI. |
|
11. |
Da bi se zagotovilo skladnost, morajo vse NCB uporabljati opredelitev podružnice, kot jo podaja ECB. |
|
12. |
Indikator št. 3: Število zaposlenih v KI. Ta indikator se nanaša na povprečno število zaposlenih v referenčnem letu. Uporabljena opredelitev indikatorja je blizu opredelitvi, ki jo uporablja Eurostat (2). Vendar je pri podatkih za ta indikator treba upoštevati le tisto osebje, ki je zaposleno pri KI. Zaposlene v finančnih institucijah, ki same niso KI, je treba izključiti, čeprav spadajo v isto skupino kot KI. |
|
13. |
Indikator št. 5: Delež petih največjih KI v celotni aktivi (CR5). Ta indikator se nanaša na koncentracijo bančne dejavnosti. Uporabniki so izrazili željo po uporabi konsolidiranega ‚skupinskega pristopa’ pri izračunavanju tega indikatorja, kjer se dve ali več institucij, ki spadajo v isto skupino, štejejo kot ena sama institucija. Uporaba tega pristopa na podatkih DBS zaenkrat ni mogoča iz dveh razlogov. Prvič, podatki DBS so nekonsolidirani (3), torej ne bi bilo mogoče vključiti bilanc stanja drugih institucij v skupini, niti neto izravnati sredstev in obveznosti znotraj skupine. Drugič, podatki o lastništvu lahko v nobenem primeru ne bi bili na voljo in bi jih bilo treba pridobiti od nadzornih virov. |
|
14. |
Zaradi navedenih vzrokov bi morale NCB pri izračunavanju indikatorja št. 5 uporabljati nekonsolidiran ‚agregiran’ pristop, torej bi morale 1) razvrstiti bilančne vsote poročanih KI po velikosti; 2) izračunati vsoto petih največjih bilančnih vsot in vsoto vseh bilančnih vsot; in 3) deliti obe dobljeni vsoti. Podatki, ki jih je treba poročati ECB, naj bodo izraženi v odstotkih (npr. vrednost 72,4296 % mobi morala biti poročana kot 72,4296 in ne kot 0,7243). Čeprav se lahko sestava petih največjih bank v času spreminja, naj NCB vedno zagotavljajo podatke o deležu petih največjih KI v določenem trenutku (konec decembra referenčnega leta). |
|
15. |
Indikator št. 6: Herfindahlov indeks za celotno aktivo KI. Podoben je prejšnjemu indikatorju, nanaša se na koncentracijo bančne dejavnosti. NCB naj bi, kolikor je le mogoče, uporabljale ‚agregiran’ pristop. Izračun tega indikatorja bi bil popolnoma natančen le, če bi bile na voljo posamezne bilance stanja vsake KI. Vendar, ker okvir DBS izjemoma dovoljuje skupinam KI poročanje na konsolidirani osnovi, vse potrebne informacije niso nujno na voljo (tak primer je lahko Rabobank na Nizozemskem). V takih primerih bi moral izračun Herfindahlovega indeksa vključiti agregirane bilance stanja vsake KI v skupini, morda z uporabo računovodskih informacij, vsebovanih v letnih računovodskih izkazih teh institucij. Poleg tega je mogoče, da vse KI v repu ne poročajo podatkov po stanju ob koncu leta. V tem primeru je treba izračunati oceno celotne vrednosti. |
|
16. |
Herfindhalov indeks se izračuna tako, da se seštejejo kvadrati tržnih deležev vseh KI v bančnem sektorju, in se ECB poroča po naslednjem obrazcu: 
kjer je: n = število KI v državi Xi = celotna aktiva KI
|
= celotna aktiva vseh KI v državi.|
17. |
Indikator št. 15: Celotne investicije zavarovalnih družb. Za potrebe izračunavanja tega indikatorja (4) je zavarovalna družba definirana kot podjetje, ki je prejelo uradno dovoljenje v skladu s členom 6 Prve direktive Sveta 73/239/EGS z dne 24. julija 1973 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja razen življenjskega zavarovanja (5) ali členom 6 Prve direktive Sveta 79/267/EGS o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega življenjskega zavarovanja (6). Pozavarovalništvo je izključeno. Informacija se nanaša na celotna finančna sredstva teh družb, ki se jih dobi tako, da se od celotne bilančne vsote odšteje vrednost nefinančnih sredstev (kot so opredmetena osnovna sredstva). Če je to potrebno, se izračuna ocena celotne vrednosti do 100 % zajetja. Če ločene informacije o zavarovalniških družbah niso na voljo, se ta indikator lahko združi z indikatorjem št. 17 ‚Celotna sredstva, s katerimi upravljajo pokojninski skladi’ v en indikator. NCB posebej označijo, če gre za podatke, pri katerih je sprejeto ‚združeno’ beleženje. |
|
18. |
Indikator št. 17: Celotna sredstva, s katerimi upravljajo pokojninski skladi. Ta informacija se nanaša na agregiranebilančne vsote tako imenovanih ‚avtonomnih pokojninskih skladov’, t. j. ločenih institucionalnih enot, katerih glavna dejavnost je financiranje pokojnin; to niso zavarovalne družbe (7). Če ločene informacije o pokojninskih skladih niso na voljo, se ta indikator lahko združi z indikatorjem št. 15 v en indikator. V tem primeru mora indikator št. 17 zavzeti vrednost nič. |
|
19. |
Indikator št. 18: Število podružnic KI iz držav EGP. Ta indikator se nanaša na število podružnic KI, ki so rezidenčne v drugih državah EGP, t. j. brez domačih podružnic. Tudi če ima KI v določeni državi več kot eno podružnico, se šteje kot ena. Ker so podatki, zbrani za potrebe seznama MFI, na voljo ECB šele od januarja 1999, naj NCB zagotovijo manjkajoče podatke ob koncu let 1997 in 1998. NCB naj zagotovijo, da so podatki, poročani od konca leta 1999 dalje, skladni s podatki, poročanimi v okviru seznama MFI. |
|
20. |
Indikator št. 19: Celotna aktiva podružnic KI iz držav EGP. Ta indikator se nanaša na agregirano bilančno vsoto podružnic, zajetih z indikatorjem št. 18. |
|
21. |
Indikator št. 20: Število hčerinskih družb KI iz držav EGP. Ta indikator se nanaša na število hčerinskih družb, ki jih obvladujejo KI, rezidenčne v drugih državah EGP, t. j. brez domačih hčerinskih družb. Opredelitev hčerinske družbe, ki jo uporablja ECB, je zajeta v Uredbi ECB/2001/13: hčerinske ‚družbe so ločeni registrirani subjekti, v katerih ima drugi subjekt večinski ali polni delež […]’ Ne upoštevajo se vse hčerinske družbe, ampak le tiste, ki so tudi same KI. |
|
22. |
Indikator št. 21: Celotna aktiva hčerinskih družb KI iz držav EGP. Ta indikator se nanaša na agregirano bilančno vsoto hčerinskih družb iz indikatorja št. 20. |
|
23. |
Indikator št. 23. Število podružnic KI iz tretjih držav. Ta indikator se nanaša na število rezidenčnih podružnic, ki pripadajo KI iz tretjih držav. Tretje države so države, ki niso del EGP. Tudi če ima banka v določeni državi več kot eno podružnico, se šteje kot ena. NCB naj tudi v tem primeru zagotovijo, da so podatki skladni s podatki, poročanimi v okviru seznama MFI. |
|
24. |
Indikator št. 24: Celotna aktiva podružnic KI iz tretjih držav. Ta indikator se nanaša na agregirano bilančno vsoto podružnic iz indikatorja št. 23. |
|
25. |
Indikator št. 25: Število hčerinskih družb KI iz tretjih držav. Ta indikator se nanaša na število hčerinskih družb, ki so rezidenčne območju posamezne države in ki jih obvladujejo KI iz tretjih držav. |
|
26. |
Indikator št. 26: Celotna aktiva hčerinskih družb KI iz tretjih držav. Ta indikator se nanaša na agregirano bilančno vsoto hčerinskih družb iz indikatorja št. 25. |
Dodatek 1
Shema poročanja za 14 strukturnih finančnih indikatorjev, pripravljenih s pomočjo podatkov NCB
Država: …
Referenčno leto: …
|
Indikator |
Stanje |
Popravek toka |
Odstopanja od opredelitev |
||
|
|
n. p. |
|
||
|
|
n. p. |
|
||
|
|
n. p. |
|
||
|
|
n. p. |
|
||
|
|
|
|
||
|
|
|
|
||
|
|
n. p. |
|
||
|
|
|
|
||
|
|
n. p. |
|
||
|
|
|
|
||
|
|
n. p. |
|
||
|
|
|
|
||
|
|
n. p. |
|
||
|
|
|
|
Dodatek 2
Elektronsko posredovanje bančnih strukturnih finančnih indikatorjev – identifikator družine ključev: ECB_SSI1
Družina ključev strukturnih finančnih indikatorjev se nanaša na strukturne indikatorje sektorjev kreditnih institucij (KI), zavarovalnih družb in pokojninskih skladov držav članic Evropske unije (EU). Oblikovana je bila s kar največjim upoštevanjem šifrantov in vrednosti družine ključev, že definiranih za statistiko postavk bilanc stanja (BSI).
Razdelek 1. Dimenzije
Tabela spodaj prikazuje dimenzije, ki jih uporablja družina ključev ECB_SSI1. Za potrebe te statistike je bilo osem dimenzij določenih kot ključne za identifikacijo časovne vrste.
TABELA 1
Dimenzije, uporabljene v družini ključev ECB_SSI1
|
Položaj v ključu |
Koncept (okrajšava) |
Ime koncepta |
Format vrednosti |
Šifrant (okrajšava) |
Ime šifranta |
|
1 |
FREQ |
Frekvenca |
AN1 |
CL_FREQ |
Šifrant za frekvence (BIS, ECB) |
|
2 |
REF_AREA |
Referenčno območje |
AN2 |
CL_AREA_EE |
Šifrant za referenčna območja (Eurostat BoP, ECB) |
|
3 |
REF_SECTOR |
Referenčna sektorska razčlenitev ESR 95 |
AN4 |
CL_ESA95_SECTOR |
Šifrant za referenčno sektorsko razčlenitev ESR 95 (ECB) |
|
4 |
SSI_INDICATOR |
‚Ime’ strukturnega finančnega indikatorja |
AN3 |
CL_SSI_INDICATOR |
Šifrant za strukturne finančne indikatorje (ECB) |
|
5 |
DATA_TYPE |
Vrsta podatka |
AN1 |
CL_DATA_TYPE |
Denarna in bančna vrsta podatkov, tokov in pozicij (ECB, BIS) |
|
6 |
COUNT_AREA |
Območje nasprotne stranke |
AN2 |
CL_AREA_EE |
Šifrant za območja (Eurostat BoP, ECB) |
|
7 |
CURRENCY_TRANS |
Valuta transakcije |
AN3 |
CL_CURRENCY |
Šifrant za valute (ECB, BIS, Eurostat BoP) |
|
8 |
SERIES_DENOM |
Denominacija podatkov ali posebnega preračuna |
AN1 |
CL_SERIES_DENOM |
Šifrant za denominacije podatkov ali posebnega preračuna (ECB) |
Vsaka izmed osmih statističnih dimenzij črpa vrednosti iz ustreznega šifranta. Na primer, skladno z zgornjo tabelo črpa dimenzija REF_AREA (referenčno območje) vrednosti iz šifranta CL_AREA_EE. Opis posameznih dimenzij družine ključev ECB_SSI1 je predstavljen v nadaljevanju v istem zaporedju, kot si sledijo v ključu.
Dimenzija št. 1: Frekvenca (FREQ; dolžina: en znak)
Dimenzija označuje frekvenco poročane časovne vrste. Uporabljena vrednost v družini ključev ECB_SSI1 je ‚A’ za letne podatke in je privzeta iz šifranta CL_FREQ.
Dimenzija št. 2: Referenčno območje (REF_AREA; dolžina: dva znaka)
Dimenzija predstavlja rezidenčno državo institucije, ki je obveznik za poročanje. Ustrezni šifrant CL_AREA_EE vsebuje standardne oznake držav ISO ter nekatere dodatne vrednosti, ki so opisane v odstavku 6 (dimenzija št. 6: Območje nasprotne stranke). Podmnožica vrednosti, uporabljenih v družini ključev ECB_SSI1 ustreza državam članicam EU.
Dimenzija št. 3: Referenčna sektorska razčlenitev ESR 95 (REF_SECTOR; dolžina: štirje znaki)
Dimenzija označuje referenčni sektor strukturnega indikatorja in je povezana s šifrantom CL_ESA95_SECTOR. Trenutno je v uporabi podmnožica štirih vrednosti: kreditne institucije (kot jih opredeljuje pravo Skupnosti) (‚122C’), zavarovalne družbe in pokojninski skladi (‚1250’), in posebej zavarovalne družbe (‚1251’) in pokojninski skladi (‚1252’).
Dimenzija št. 4: ‚Ime’ strukturnega finančnega indikatorja (SSI_INDICATOR; dolžina: trije znaki)
Dimenzija predstavlja seznam indikatorjev in je povezana s šifrantom CL_SSI_INDICATOR. Vrednosti, določene posameznim indikatorjem, so označene s predpono. Vrednost ‚H’ se uporablja za Herfindhalov indeks, vrednost ‚N’ za vse indikatorje, ki so predstavljeni z absolutnimi števili, vrednost ‚S’ za tiste, ki so predstavljeni z deleži, in nazadnje vrednost ‚T’ za celotno aktivo.
Dimenzija št. 5: Vrsta podatka (DATA_TYPE; dolžina: en znak)
Dimenzija je opisana v šifrantu CL_DATA_TYPE in označuje vrsto podatka, ki ga je treba poročati: bruto stanja (‚1’), prerazvrstitve in drugi popravki (‚5’), drugi prevrednotovalni popravki (‚7’) in nedoločeno (‚X’). Vrednost ‚X’, nedoločeno, se uporablja za razmerja in indekse, medtem ko se vrednost ‚1’, stanja, uporablja za poročanje absolutnih števil in stanj (npr. število zaposlenih; celotna aktiva).
Popravki se uporabljajo samo za podatke BSI, ne uporabljajo pa se in se niti ne poročajo za absolutna števila, razmerja in indekse.
Prerazvrstitve in drugi popravki so pripravljeni iz sprememb v aktivi in pasivi bilanc stanja sektorjev, ki so obvezniki za poročanje, in ki nastanejo zaradi: 1) sprememb v sestavi poročevalske populacije; 2) prestrukturiranja družb; 3) prerazvrstitev v aktivi in pasivi; 4) popravkov napak v poročanju, ki jih iz tehničnih razlogov ni mogoče odstraniti iz podatkov o stanjih za celotno upoštevno obdobje. Prerazvrstitve za leto 2001 bodo še posebej morale upoštevati spremembe zaradi vstopa Grčije v euroobmočje.
Drugi prevrednotovalni popravki zajemajo spremembe v ceni izdanih vrednostnih papirjev, prodanih ali zadržanih, ter spremembe zaradi odstranitve posojil iz bilance stanja zaradi odpisa/delnega odpisa.
Dimenzija št. 6: Območje nasprotne stranke (COUNT_AREA; dolžina: dva znaka)
Dimenzija označuje rezidenčno območje nasprotne stranke strukturnega indikatorja. Šifrant, povezan s tem konceptom, je CL_AREA_EE, ki vsebuje standardni seznam držav ISO ter dodatne vrednosti (npr. ‚U6’ – ‚Domač: ista država kot država KI, ki poroča’). Za potrebe družine ključev ECB_SSI1 se uporablja naslednja podmnožica vrednosti: domač (domače ali referenčno območje) (‚U6’), druge države Evropskega gospodarskega prostora (vse države razen referenčnega območja) (‚A0’) in območja zunaj Evropskega gospodarskeag prostora (‚A7’) tako v primeru poročevalcev iz euroobmočja kot tudi poročevalcev zunaj euroobmočja.
Dimenzija št. 7: Valuta transakcije (CURRENCY_TRANS; dolžina: trije znaki)
Dimenzija označuje valuto, v kateri so denominirani strukturni indikatorji, in je povezana s šifrantom CL_CURRENCY. V družini ključev ECB_SSI1 se uporabljata le vrednosti ‚Z01’ za vse valute združeno in ‚Z0Z’ za se ne uporablja.
Dimenzija št. 8: Denominacija podatkov ali posebnega preračuna (SERIES_DENOM; dolžina: en znak)
Ta dimenzija določa, ali so poročani podatki izraženi v nacionalni ali v skupni valuti (euro). Koncept se uporablja le za podatke BSI (npr. celotna aktiva). Le tri vrednosti iz šifranta CL_SERIES_DENOM se uporabljajo za družino ključev ECB_SSI1 – ‚N’nacionalna valuta, ‚E’euro in ‚Z’se ne uporablja). Nesodelujoče države članice in Grčija (do vključno leta 2000) bodo uporabljale kodo ‚N’, medtem ko bodo države članice euroobmočja (vključno z Grčijo po letu 2001) uporabljale kodo ‚E’.
Celoten seznam ključev, uporabljenih v podatkih, ki jih je treba poročati ECB, je podan v Dodatku 3.
Razdelek 2. Atributi
Poleg osmih dimenzij, ki določajo ključ, je opredeljen tudi nabor atributov (8 13). Ti so pridani različnim ravnem izmenjanih informacij:
TABELA 2
Družina ključev strukturnih finančnih indikatorjev (ECB_SSI1): Kodirani in nekodirani atributi
|
Raven določitve |
Statistični koncept |
Format vrednosti |
Šifrant |
||
|
Atributi na sorodstveni ravni (izmenjava z uporabo skupine FNS) |
|||||
|
Sorodstvena |
TITLE_COMPL |
Dopolnilo naslova |
AN..1050 |
Nekodiran |
|
|
Sorodstvena |
UNIT |
Enota |
AN..12 |
CL_UNIT |
Šifrant enot (BIS, ECB, Eurostat BoP) |
|
Sorodstvena |
UNIT_MULT |
Množitelj enote |
AN..2 |
CL_UNIT_MULT |
Šifrant množiteljev enot (BIS, ECB, Eurostat BoP) |
|
Sorodstvena |
DECIMALS |
Decimalna mesta |
N1 |
CL_DECIMALS |
Šifrant decimalnih mest (BIS, ECB) |
|
Sorodstvena |
TITLE |
Naslov |
AN..70 |
Nekodiran |
|
|
Sorodstvena |
NAT_TITLE |
Naslov v nacionalnem jeziku |
AN..350 |
Nekodiran |
|
|
Sorodstvena |
COMPILATION |
Pripravljanje |
AN..1050 |
Nekodiran |
|
|
Sorodstvena |
COVERAGE |
Zajetje |
AN..350 |
Nekodiran |
|
|
Atributi na ravni časovne vrste (izmenjava z uporabo skupine FNS) |
|||||
|
Časovna vrsta |
COLLECTION |
Kazalec zbiranja |
AN1 |
CL_COLLECTION |
Šifrant kazalcev zbiranja (BIS, ECB) |
|
Časovna vrsta |
AVAILABILITY |
Razpoložljivost |
AN1 |
CL_AVAILABILITY |
Šifrant razpoložljivosti v organizacijah (BIS, ECB) |
|
Časovna vrsta |
DOM_SER_IDS |
Oznake domačih naborov |
AN..70 |
Nekodiran |
|
|
Časovna vrsta |
BREAKS |
Prekinitve v opazovanju |
AN..350 |
Nekodiran |
|
|
Atributi na ravni opazovanja (izmenjani skupaj s podatki glavnega dela ARR) |
|||||
|
Opazovanje |
OBS_STATUS |
Status opazovanja |
AN1 |
CL_OBS_STATUS |
Šifrant statusa opazovanja (ECB, BIS, Eurostat BoP) |
|
Opazovanje |
OBS_CONF |
Zaupnost opazovanja |
AN1 |
CL_OBS_CONF |
Šifrant zaupnosti opazovanja (Eurostat BoP, ECB) |
|
Opazovanje |
OBS_PRE_BREAK |
Vrednost opazovanja pred prekinitvijo |
AN..15 |
Nekodiran |
|
|
Opazovanje |
OBS_COM |
Komentar opazovanja |
AN..350 |
Nekodiran |
|
Poleg tega je vsak atribut označen z določenimi tehničnimi lastnostmi, ki so predstavljeni v spodnji tabeli.
TABELA 3
Poročanje NCB ECB. Skupne lastnosti atributov družine ključev ECB_SSI1
|
|
Status |
Prvo vrednost določi … (9) |
NBC ga lahko spremeni |
|
TITLE_COMPL |
M |
ECB |
Ne |
|
UNIT |
M |
ECB |
Ne |
|
UNIT_MULT |
M |
ECB |
Ne |
|
DECIMALS |
M |
ECB |
Ne |
|
TITLE |
C |
ECB |
Ne |
|
NAT_TITLE |
C |
NCB |
Da |
|
COMPILATION |
C |
NCB |
Da (**) |
|
COVERAGE |
C |
NCB |
Da (**) |
|
COLLECTION |
M |
ECB |
Ne |
|
AVAILABILITY |
M |
ECB/NCB |
Da |
|
DOM_SER_IDS |
C |
NCB |
Da |
|
BREAKS |
C |
NCB |
Da |
|
OBS_STATUS |
M |
NCB |
Da |
|
OBS_CONF |
C |
NCB |
Da |
|
OBS_PRE_BREAK |
C |
NCB |
Da |
|
OBS_COM |
C |
NCB/ECB |
Da |
|
|
M: Obvezen, C: Pogojen |
|
|
V nadaljevanju je podan opis vsakega od atributov, vključno s šifrantom (označenim z velikimi črkami kot CL_****), kjer se ta uporablja.
Razdelek 2.1. Atributi na sorodstveni ravni
Obvezni:
|
— |
TITLE_COMPL (nekodiran): Ta atribut določi, hrani in diseminira ECB (atribut je v angleščini in največje dolžine 1 050 znakov). Če NCB želi spremembo tega atributa, je to mogoče narediti po predhodnem posvetovanju z ECB, vendar pa to spremembo potem opravi ECB. |
|
— |
UNIT (šifrant: CL_UNIT): Ta atribut podaja enoto mere poročanih podatkov. Sodelujoče države članice poročajo podatke v eurih, kjer se to uporablja, ECB pa bo določila vrednost tega atributa ‚EUR’ (DENOM = ‚EUR’). V primeru nesodelujočih držav članic je vrednost tega atributa enaka ustrezni nacionalni valuti. Za podatke, ki se poročajo v absolutnih številkah, in za indeks bo ECB določila vrednost atributa ‚UNITS’, za podatke, ki se poročajo v odstotkih, pa ‚PC’. |
|
— |
UNIT_MULT (šifrant: CL_UNIT_MULT): Ta atribut podaja informacijo o tem, ali je podatek izražen v milijonih (UNIT_MULT = ‚6’), milijardah (UNIT_MULT = ‚9’) itd. NCB poročajo podatke, ki se nanašajo na postavke bilanc stanja KI, v milijonih, zato bo ECB določila vrednost 6 (UNIT_MULT = ‚6’). Za podatke, ki se poročajo kot absolutna števila, odstotki ali indeksi, bo ECB določila vrednost atributa 0 (UNIT_MULT = ‚0’). |
|
— |
DECIMALS (šifrant: CL_DECIMALS): Ta atribut kaže število decimalnih mest za posamezno vrednost opazovanja. NCB poročajo podatke BSI in podatke, ki so absolutna števila brez decimalnih mest, in ECB bo za te podatke določila vrednost atributa 0 (torej DECIMALS = ‚0’). Serije indeksov ter podatki, ki predstavljajo odstotke, se poročajo z natančnostjo štirih decimalnih mest, torej ECB za te podatke določi vrednost atributa 4 (torej DECIMALS = ‚4’). |
Pogojni:
|
— |
TITLE (nekodiran): Naslov serije podatkov dovoljuje največ 70 znakov. Zaradi omejitve prostora se namesto njega uporablja atribut TITLE COMPLEMENT kot obvezen atribut. Atribut TITLE bi se v prihodnosti lahko uporabljal za kratke naslove. |
|
— |
NAT_TITLE (nekodiran): NCB lahko uporabijo ta atribut za podajanje natančnega opisa in drugih dodatnih ali značilnih specifikacij v nacionalnih jezikih. Čeprav uporaba malih in velikih črk ne povzroča problemov, je treba izmenjavo znakov z naglasi in razširjenih naborov alfanumeričnih simbolov pred redno uporabo testirati. |
|
— |
COMPILATION (nekodiran): Ta atribut se uporablja za podrobna tekstovna pojasnila o metodah pripravljanja, uteževanju, statističnih postopkih, vrsti indeksa itd.:
|
|
— |
COVERAGE (nekodiran): Ta atribut opisuje poročevalsko populacijo in njeno zajetje po posameznih kategorijah posrednikov. Opisuje naj vrste posrednikov za različne indikatorje. Če je znano, da je zajetje le delno, mora biti podana ocena tržnih deležev. Označiti mora tudi, ali so številke dobljene z izračunom ocene celotne vrednosti. |
Razdelek 2.2 Atributi na ravni časovne vrste
Obvezni:
|
— |
COLLECTION (šifrant: CL_COLLECTION): Ta atribut podaja pojasnilo o času, v katerem so bila opazovanja zbrana (npr. začetek, sredina ali konec obdobja), ali oznako tega, ali so podatki povprečne, najmanjše ali največje vrednosti v danem obdobju itd. ECB bo za podatke SSI določila vrednost atributa ‚konec obdobja’ (COLLECTION = ‚E’.) |
|
— |
AVAILABILITY (šifrant: CL_AVAILABILITY): Ta atribut označuje vrste institucij, katerim so lahko ti podatki dani na razpolago. Če je za posamezno opazovanje potrebno posebno ravnanje, se lahko uporabi atribut OBSERVATION CONFIDENTIALITY (glej v nadaljevanju). |
Pogojni:
|
— |
DOM_SER_IDS (nekodiran): Ta atribut omogoča, pri identifikaciji ustreznih vrst, sklicevanje na kodo, uporabljeno v nacionalnih bazah podatkov (mogoče je specificirati tudi obrazce z uporabo nacionalnih referenčnih kod). |
|
— |
BREAKS (nekodiran): Ta atribut podaja opis prekinitev in večjih sprememb v časovnem obdobju glede zbiranja podatkov, zajetja poročanja in pripravljanja podatkov. V primeru prekinitev je zaželeno, da se poda ocena o tem, koliko se lahko novi in stari podatki štejejo za medsebojno primerljive (do 350 znakov). |
Razdelek 2.3 Atributi na ravni opazovanja
Obvezni:
|
— |
OBS_STATUS (šifrant: CL_OBS_STATUS): NCB poročajo o stanju opazovanja skupaj z vsakim izmenjanim opazovanjem. Atribut je obvezen in mora biti poslan skupaj z vsakim posredovanjem podatkov za vsako posamezno opazovanje. Če NCB spremenijo vrednost tega atributa, se tako vrednost opazovanja (četudi nespremenjena) kot nova oznaka statusa opazovanja ponovno pošljeta. Seznam v nadaljevanju podaja pričakovane vrednosti (skladno z dogovorjeno hierarhijo) za te atribute za potrebe te statistike:
|
|
— |
Če opazovanje določata dve lastnosti, se poroča pomembnejšo od obeh. Če je neko opazovanje, na primer, tako začasna vrednost kot tudi rezultat ocene, je dana prednost lastnosti ‚ocenjena vrednost’, torej se uporabi oznako ‚E’. |
Pogojni:
|
— |
OBS_CONF (šifrant: CL_OBS_CONF): Če želi NCB ločevati med različnimi statusi zaupnosti za eno ali več opazovanj, lahko uporabi atribut OBSERVATION CONFIDENTIALITY. Vrednost tega atributa (če obstaja) lahko spremeni pošiljatelj informacije s posredovanjem podatkov. |
|
— |
OBS_PRE_BREAK (nekodiran): Ta atribut vsebuje vrednost pred prekinitvijo, ki je tako kot opazovanje številsko polje. Podan je takrat, ko pride do prekinitve podatkov. |
|
— |
OBS_COM (nekodiran): Ta atribut se lahko uporablja za podajanje tekstovnih komentarjev na ravni opazovanja (npr. opis ocen ali predpostavk, uporabljenih pri posameznem opazovanju zaradi pomanjkanja podatkov, razlaga vzroka za možno nenormalno opazovanje ali podrobnosti o spremembi v poročani časovni vrsti). |
Podatke o popravkih tokov se poroča, če so na voljo, za indikatorje št. 17, 19, 21, 24 in 26. Popravki tokov se nanašajo na prevrednotenja cene, odpise, delne odpise in prerazvrstitve.
Razdelek 3. Politika popravkov
NCB bodo morda morale popraviti poročane podatke. Pri tem se uporabljajo naslednja splošna načela:
|
— |
med vsemi rednimi letnimi posredovanji podatkov se lahko, poleg podatkov, ki se nanašajo na zadnje leto, pošljejo tako ‚redni’ (t. j. popravki podatkov preteklega leta) kot tudi ‚zgodovinski’ popravki; |
|
— |
izjemoma se lahko zgodovinski popravki, ki bistveno izboljšajo kakovost podatkov, sprejmejo tudi med letom; |
|
— |
v primeru znatnih popravkov morajo biti ECB podana pojasnila. |
Dodatek 3
TABELA 1
Podatki o stanjih
Ključi za strukturne finančne indikatorje
|
Indikatorji |
1. Domače območje |
2. Druge države EGP |
3. Zunaj EGP |
|||
|
KI |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
KI |
KI |
|||
|
Skupaj |
Zavarovalne družbe |
Pokojninski skladi |
||||
|
Število zaposlenih v KI |
S1 |
|
||||
|
Število podružnic KI |
S2 |
|
S3 |
S4 |
||
|
Število hčerinskih družb KI |
|
S5 |
S6 |
|||
|
Herfindahlov indeks za celotno aktivo KI (CR5) |
S7 |
|
||||
|
Delež petih največjih KI v celotni aktivi |
S8 |
|
||||
|
Celotna aktiva (8 13) |
|
S9* |
S10 |
S11 |
|
|
|
Celotna aktiva podružnic |
|
S12 |
S13 |
|||
|
Celotna aktiva hčerinskih družb |
|
S14 |
S15 |
|||
TABELA 2
Podatki o popravkih
Ključi za strukturne finančne indikatorje
|
Indikatorji |
1. Domače območje |
2. Druge države EGP |
3. Zunaj EGP |
|||
|
KI |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
KI |
KI |
|||
|
Skupaj |
Zavarovalne družbe |
Pokojninski skladi |
||||
|
Prerazvrstitve in drugi popravki |
||||||
|
Celotna aktiva |
|
S16 |
S17 |
S18 |
|
|
|
Celotna aktiva podružnic |
|
S19 |
S20 |
|||
|
Celotna aktiva hčerinskih družb |
|
S21 |
S22 |
|||
|
Drugi prevrednotovalni popravki |
||||||
|
Celotna aktiva |
|
S23 |
S24 |
S25 |
|
|
|
Celotna aktiva podružnic |
|
S26 |
S27 |
|||
|
Celotna aktiva hčerinskih družb |
|
S28 |
S29 |
|||
|
Za države, ki še niso v monetarni uniji, in Grčijo pred 2001 se za ‚valuto denominacije’ uporablja koda N v zadnji dimenziji ključev namesto E. |
||||||
(1) To spremenljivko zbira tudi Eurostat, a z dolgim zamikom. Eurostat uporablja naslednjo opredelitev lokalne enote: ‚Podjetje ali del podjetja (npr. delavnica, tovarna, skladišče, pisarna, rudnik ali depo), ki se nahaja na geografsko določenem prostoru. Na tem prostoru ali iz njega se izvajajo ekonomske aktivnosti, za katere – razen določenih izjem – dela ena ali več oseb (četudi s krajšim delovnim časom) za eno in isto podjetje.’ Glej Eurostat, Methodological manual for statistics on credit institutions (Metodološki priročnik za statistiko kreditnih institucij), verzija 1.8, december 2001, str. 11 in 23. Priročnik je na zahtevo na voljo pri Eurostatu, vendar le v angleškem jeziku.
(2) To spremenljivko zbira tudi Eurostat, ki uporablja naslednjo definicijo: ‚Število oseb, ki delajo, je opredeljeno kot skupno število oseb, ki delajo v opazovani enoti (vključno z lastniki, ki delajo, partnerji, ki redno delajo v enoti, in neplačanimi družinskimi člani), kakor tudi vse osebe, ki delajo izven enote in ki ji pripadajo in ki jih enota plačuje (npr. prodajni zastopniki, osebe, ki dobavljajo, skupine za popravila in vzdrževanje). Vključuje osebe, odsotne za kratko obdobje (npr. bolniško, plačani dopust ali posebni dopust), in tudi tiste, ki stavkajo, vendar ne tistih, ki so odsotni za nedoločeno obdobjes. Vključuje tudi delavce s krajšim delovnim časom, ki so tako obravnavani v skladu z zakoni zadevne države in ki so na plačilni listi, kakor tudi sezonske delavce, vajence in delavce na domu, ki so na plačilni listi. Število oseb, ki delajo, izključuje delovno silo, ki jo enoti posredujejo druga podjetja, osebe, ki opravljajo popravila in vzdrževalna dela v enot preiskovanjai v imenu drugih podjetij, kot tudi tiste, ki so na obveznem služenju vojaškega roka. Neplačani družinski člani so osebe, ki živijo z lastnikom enote in redno delajo za enoto, ne prejemajo pa fiksnega zneska za delo, ki ga opravijo. To je omejeno na osebe, ki niso vključene na plačilno listo druge enote, kot da je to njihova glavna zaposlitev. Opomba:Da bi se preverila primerljivost podatkov, je treba označiti, ali so prostovoljni delavci vključeni pod to točko ali ne.[Uredba Komisije (ES)št. 2700/98 o opredelitvah karakteristik strukturne statistike podjetij, Koda 16110]. Komentar: Razporeditev na ravni podjetja mora biti zagotovljena s pomočjo ključa razporeditve v primeru skupine podjetij (člane uprave je treba vključiti; agente, ki niso zaposleni, je treba izključiti). Število oseb, ki delajo, se meri kot letno povprečje.’ Glej Eurostat, Methodological manual for statistics on credit institutions (Metodološki priročnik za statistiko kreditnih institucij), verzija 1.8, december 2001, str. 34.
(3) Vendar Uredba ECB/2001/13 dovoljuje eno izjemo, po kateri je dovoljeno poročati podatke o konsolidiranih bilancah stanja za skupine kreditnih institucij (npr. primer skupine Rabobank na Nizozemskem).
(4) Za ta indikator je ustrezen sektor ESR 95 S. 125a. ‚ESR 95’ je Evropski sistem računov (European System of Accounts) 1995, vsebovan v Prilogi A k Uredbi Sveta (ES) št. 2223/96 z dne 25. junija 1996 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti (UL L 310, 30.11.1996, str. 1).
(5) UL L 228, 16.8.1973, str. 3. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu 2003.
(6) UL L 63, 13.3.1979, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu 2003.
(7) Za ta indikator je ustrezen sektor ESR 95 S. 125b.
(8) Atributi so statistični koncepti, ki dajejo dodatne kodirane (npr. enoto) ali nekodirane (npr. način pripravljanja) informacije o izmenjanih podatkih. ‚Obvezni’ se nanaša na tiste atribute, za katere vse strani poznajo vrednosti. ‚Pogojni’ se nanaša na atribute, ki so določeni le, če so znani instituciji, ki je obveznik za poročanje (npr. oznake domačih naborov), ali ko so relevantni (npr. pripravljanje, prekinitve). Vrednosti atributov se izmenjajo le, ko so določene prvič in ko se spremenijo. Samo status opazovanja je prisoten v vsaki izmenjavi, pridan k vsakemu opazovanju.
(**) Spremembe morajo biti sporočene pristojnemu poslovnemu področju ECB po faksu ali elektronski pošti
(9) ECB se nanaša Generalni direktorat ECB za statistiko.
(10) Ko se zaradi lokalne tržne prakse ali pravnega okvirja časovna vrsta (ali del le-te) ne uporablja (pojav, ki ga opisuje, ne obstaja), se sporoči manjkajočo vrednost (‚-’) z oznako statusa opazovanja ‚M’.
(11) Ko se zaradi lokalnih statističnih pogojev določena časovna vrsta ne zbira bodisi na določen datum ali za celotno dolžino časovne vrste (ekonomski pojav, ki ga opisuje, obstaja, a se ne spremlja statistično), se sporoči manjkajočo vrednost (‚-’) z oznako statusa opazovanja ‚L’ za vsako obdobje.
(12) Taka opazovanja dobijo dokončno vrednost (z oznako stanja ‚A’) pozneje. Nove, popravljene vrednosti nadomestijo predhodna začasna opazovanja.
(13) Za države, ki še niso v monetarni uniji, in Grčijo pred 2001 se za ‚valuto denominacije’ uporablja koda N v zadnji dimenziji ključev namesto E.
PRILOGA III
„PRILOGA IX
POJASNJEVALNE POSTAVKE, KI JIH JE TREBA POROČATI
SHEMA POROČANJA
|
1. |
Pojasnjevalne postavke, navedene v tej prilogi, spadajo v družino ključev postavk bilanc stanja (BSI), ki je opisana v Prilogi XIII. Podatke je treba poročati mesečno (postavke razdelkov I in II) ali četrtletno (postavke razdelka III) in v enakih rokih kot obvezne mesečne in četrtletne statistične podatke o bilancah stanja monetarnih finančnih institucij (MFI) skladno z Uredbo ECB/2003/13. |
I. Pojasnjevalne postavke za izpeljavo in oceno denarnih agregatov in protipostavk
|
2. |
Za potrebe pripravljanja denarnih agregatov in finančnih računov monetarne unije (MUFA) za euroobmočje poročajo nacionalne centralne banke (NCB) statistične informacije o dodatni razčlenitvi postavk ‚denar v obtoku’, ‚izdani dolžniški vrednostni papirji’ in ‚ostala aktiva/pasiva’. Te pojasnjevalne postavke visoke prioritete so označene s krepko obrobljenimi polji v tabelah A in B ter opredeljene v nadaljevanju. Ostale pojasnjevalne postavke so potrebne za podrobnejšo analizo statističnih podatkov bilanc stanja MFI. |
3. Denar v obtoku, od tega eurobankovci, bankovci, denominirani v nacionalni valuti, kovanci, kovanci, denominirani v eurih, in kovanci, denominirani v nacionalni valuti (M1 do M5)
|
— |
Eurobankovci (M1) so izdani eurobankovci, kot so vključeni v postavko ‚denar v obtoku’. |
|
— |
Bankovci, denominirani v nacionalni valuti (M2), so bankovci, denominirani v prejšnjih valutah, ki so jih NCB izdale pred 1. januarjem 2002 in jih NCB še niso pridobile nazaj. O tej postavki se poroča od januarja 2002, vsaj med letom 2002. |
|
— |
Kovanci (M3) se nanašajo na znesek kovancev v eurih, ki so jih izdale nacionalne oblasti (NCB/centralne države) in o katerih se poroča znotraj postavke ‚denar v obtoku’ v bilanci stanja NCB. |
|
— |
Kovanci, denominirani v eurih (M4), so kovanci, denominirani v eurih, ki so jih izdale nacionalne oblasti (NCB/centralne države). |
|
— |
Kovanci, denominirani v nacionalnih valutah (M5), so kovanci, denominirani v prejšnjih valutah, ki so jih nacionalne oblasti (NCB/centralne države) izdale pred 1. januarjem 2002 in jih NCB še niso pridobile nazaj. |
4. Imetniki tržnih vrednostnih papirjev, ki jih je izdala Evropska centralna banka (ECB)/NCB (M6 do M8)
Dolžniški vrednostni papirji, ki jih izdajajo ECB/NCB, razčlenjeni glede na rezidenčnost imetnikov po naslednji razdelitvi na tri dele: domači/druge sodelujoče države članice/ostali svet.
5. Obračunane obveznosti na vloge (M9, M38)
Obresti na vloge se beležijo, ko se obračunajo (torej po obračunskem načelu), in ne šele takrat, ko so dejansko plačane (torej po načelu zajemanja v trenutku plačila).
6. Obračunane terjatve na posojila (M38, M42)
Obresti na posojila se beležijo, ko se obračunajo (torej po obračunskem načelu), in ne šele takrat, ko so dejansko prejete (torej po načelu zajemanja v trenutku plačila).
TABELA A
Podatki ECB/NCB (stanja) (1)
|
|
Domači |
Druge sodelujoče države članice |
Ostali svet |
Nerazporejeno |
||
|
PASIVA |
||||||
|
8 Denar v obtoku |
||||||
|
Od tega bankovci |
|
|||||
|
|
M1 |
||||
|
|
M2 |
||||
|
Od tega kovanci |
|
M3 |
||||
|
|
M4 |
||||
|
|
M5 |
||||
|
11 Izdani dolžniški vrednostni papirji |
||||||
|
Do 1 leta |
M6 |
M7 |
M8 |
|
||
|
14 Ostala pasiva |
||||||
|
Od tega obračunane obveznosti na vloge |
|
M9 |
||||
|
Od tega tranzitne postavke |
|
M10 |
||||
|
Od tega pasivne časovne razmejitve |
|
M11 |
||||
|
Od tega izvedeni finančni instrumenti |
|
M12 |
||||
|
Od tega obveznosti znotraj Eurosistema, povezane z alokacijo eurobankovcev |
M13 |
|
||||
|
AKTIVA |
||||||
|
7 Ostala aktiva |
||||||
|
Od tega obračunane terjatve na posojila |
|
M14 |
||||
|
Od tega tranzitne postavke |
|
M15 |
||||
|
Od tega aktivne časovne razmejitve |
|
M16 |
||||
|
Od tega izvedeni finančni instrumenti |
|
M17 |
||||
|
Od tega terjatve znotraj Eurosistema, povezane z alokacijo eurobankovcev |
M18 |
|
||||
TABELA B
Podatki drugih MFI (stanja) (4)
|
|
Domači |
Druge sodelujoče države članice |
Ostali svet |
Nerazporejeno |
|
PASIVA |
||||
|
11 Izdani dolžniški vrednostni papirji |
||||
|
Do 1 leta |
M19 |
M20 |
M21 |
|
|
Euro |
M22↑ |
M23↑ |
M24↑ |
|
|
Tuje valute |
M25↑ |
M26↑ |
M27↑ |
|
|
Nad 1 in do 2 leti |
M28 |
M29 |
M30 |
|
|
Euro |
M31↑ |
M32↑ |
M33↑ |
|
|
Tuje valute |
M34↑ |
M35↑ |
M36↑ |
|
|
13 Kapital in rezerve |
||||
|
Od tega rezervacije |
|
M37 |
||
|
14 Ostala pasiva |
||||
|
Od tega obračunane obveznosti na vloge |
|
M38 |
||
|
Od tega tranzitne postavke |
|
M39 |
||
|
Od tega pasivne časovne razmejitve |
|
M40 |
||
|
Od tega izvedeni finančni instrumenti |
|
M41 |
||
|
AKTIVA |
||||
|
7 Ostala aktiva |
||||
|
Od tega obračunane terjatve na posojila |
|
M42 |
||
|
Od tega tranzitne postavke |
|
M43 |
||
|
Od tega aktivne časovne razmejitve |
|
M44 |
||
|
Od tega izvedeni finančni instrumenti |
|
M45 |
||
7. Ostala aktiva/pasiva, od tega obveznosti (postavka M13)/ terjatve (postavka M18) znotraj Eurosistema, povezane z alokacijo eurobankovcev
Neto pozicije nasproti Eurosistemu so nastale z 1) distribucijo eurobankovcev, ki jih izdaja ECB (8 % celotnih izdaj); in 2) uporabo mehanizma deleža v kapitalu. Alokacija neto dolžniške ali upniške pozicije posameznih NCB in ECB na pasivno ali aktivno stran bilance se izvede skladno s predznakom, t. j. pozitivne neto pozicije nasproti Eurosistemu se bodo poročale na aktivni strani, negativne neto pozicije pa na pasivni strani.
8. Imetniki tržnih vrednostnih papirjev, ki jih izdajajo druge MFI, z razčlenitvijo po zapadlosti (postavke M19 do M21 in M28 do M30) in nadalje po valuti (postavke M22 do M27 in M31 do M36)
Dolžniški vrednostni papirji in vrednostni papirji denarnega trga, ki jih izdajajo MFI, ki so razčlenjeni glede na rezidenčnost imetnikov po naslednji razdelitvi na tri dele: domači/druge sodelujoče države članice/ostali svet. Podatki o dolžniških vrednostnih papirjih in papirjih denarnega trga se posredujejo razčlenjeni po zapadlosti (do enega leta, nad eno in do dveh let) in nadalje podrobno po valuti (euro, tuje valute).
II. Pojasnjevalne postavke za izpeljavo informacij o uteževanju za statistiko obrestnih mer MFI
|
9. |
Za redno izdelavo statistike obrestnih mer MFI (v nadaljevanju: ‚OMM’) (5) so za agregiranje nacionalne statistike OMM v statistične podatke o OMM za euroobmočje potrebne informacije o uteževanju. Da bi se zmanjšalo breme poročanja NCB, je bila sprejeta odločitev, da se kot primarni vir za izpeljavo uteži za statistiko OMM za obstoječe posle kot tudi za statistiko OMM za izbrane nove posle uporabljajo statistične informacije, ki jih NCB že poročajo v okviru statistike BSI. |
|
10. |
Na podlagi razpoložljivosti podatkov v skladu z Uredbo ECB/2001/13 se informacije o uteževanju za relevantne kategorije vlog, ki se nanašajo na nove posle in obstoječe posle, lahko z lahkoto pripravijo iz statističnih podatkov bilanc stanja MFI. Vendar pa obvezni podatki BSI ne omogočajo natančne preslikave za kategorije posojilnih instrumentov v polju obstoječi posli. (6) |
|
11. |
Za te kategorije posojilnih instrumentov (obvezni) podatki BSI pokrivajo vse valute transakcij, medtem ko statistika OMM upošteva le posojila, denominirana v eurih. Podatki BSI, ki se nanašajo na euro kot valuto transakcije skladno z Uredbo ECB/2001/13, so na voljo z zahtevano razčlenitvijo po sektorjih, vendar ne z razlikovanjem po zapadlosti (znotraj sektorja gospodinjstev) ali vrsti posojila. |
|
12. |
Za te kategorije posojil zato uteževanje temelji na podatkih BSI, ki se nanašajo na posojila v vseh valutah. Vendar so ti podatki popravljeni za delež transakcij v eurih znotraj transakcij v vseh valutah. |
|
13. |
Po bilateralnih stikih je vrsta NCB (doslej: Belgija, Španija, Francija, Irska, Italija, Luksemburg, Avstrija, Portugalska, Finska in Nizozemska za posojila nefinančnim družbam) sposobna zagotavljati zahtevano razčlenitev za posojila, denominirana v eurih. V ta namen so predvidene naslednje pojasnjevalne postavke: |
TABELA C
Podatki drugih MFI (stanja)
|
Posojila, denominirana v eurih, ki jih druge MFI odobravajo podkategorijam ‚drugi domači sektorji’ |
||||
|
AKTIVA |
Nefinančne družbe (S.11) |
Gospodinjstva itd. (S.14 + S.15) |
||
|
Potrošniška posojila |
Posojila za nakup nepremičnin |
Drugo (ostanek) |
||
|
A. Domači |
||||
|
Posojila |
|
|||
|
Od tega euro |
|
|||
|
Do 1 leta |
M46 |
M47 |
M48 |
M49 |
|
Nad 1 in do 5 let |
M50 |
M51 |
M52 |
M53 |
|
Nad 5 let |
M54 |
M55 |
M56 |
M57 |
|
B. Druge sodelujoče države članice |
||||
|
Posojila |
|
|||
|
Od tega euro |
|
|||
|
Do 1 leta |
M58 |
M59 |
M60 |
M61 |
|
Nad 1 in do 5 let |
M62 |
M63 |
M64 |
M65 |
|
Nad 5 let |
M66 |
M67 |
M68 |
M69 |
III. Pojasnjevalne postavke za pripravljanje MUFA
|
14. |
Za redno četrtletno pripravo MUFA so potrebne pojasnjevalne postavke denarne in bančne statistike (DBS). S podatki, ki se posredujejo v skladu z obstoječimi zahtevami za poročanje DBS, je treba posredovati dodatne razčlenitve po instrumentih in rezidenčnosti za potrebe finančnih računov. |
|
15. |
Za potrebe finančnih računov so potrebni podatki o stanjih in transakcijah. Za vključitev zahtev finančnih računov v okvir DBS so potrebni popravki tokov, t. j. prerazvrstitve, prevrednotenja in popravki zaradi deviznega tečaja, ki se nanašajo na dodatne podatke finančnih računov. |
|
16. |
Glede pravil vrednotenja je treba dodatne podatke, se jih zahteva ta razdelek, poročati v skladu z istimi pravili vrednotenja in računovodskimi pravili kot za podatke v skladu z Uredbo ECB/2001/13. Končno, izdelane so bile nove identifikacijske kode v okviru DBS in ustrezna pravila poročanja (npr. glede pravočasnosti) in v zvezi z drugimi obstoječimi podatki so opredeljene kontrole. V ta namen so predvidene naslednje pojasnjevalne postavke: |
TABELA D
Četrtletni podatki: Podatki NCB/ECB/drugih MFI (stanja)
|
|
Domači |
Druge sodelujoče države članice |
Ostali svet |
Nerazporejeno |
||
|
Skupaj |
Od tega: centralna država |
Skupaj |
Od tega: centralna država |
|||
|
14 Ostala pasiva |
||||||
|
Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervah pokojninskih skladov |
|
M70 |
||||
|
AKTIVA |
||||||
|
3 Vrednostni papirji razen delnic |
||||||
|
Do 1 leta |
|
M71 |
|
M72 |
M73 |
|
|
Od tega: euro |
|
M74 |
|
M75 |
M76 |
|
|
Nad 1 leto |
|
M77 |
|
M78 |
M79 |
|
|
Od tega: euro |
|
M80 |
|
M81 |
M82 |
|
|
5 Delnice in drug lastniški kapital |
||||||
|
Kotirajoče delnice |
M83 |
|
M84 |
|
M85 |
|
|
Delnice investicijskih skladov (ne SDT) |
M86 |
|
M87 |
|
M88 |
|
|
7 Ostala aktiva |
||||||
|
Prenosne premije in škodne rezervacije |
|
M89 |
||||
17. Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervah pokojninskih skladov (M70)
Obveznosti MFI do gospodinjstev v obliki tehničnih rezervacij, oblikovanih za zagotavljanje pokojnin za zaposlene. To se navadno nanaša na pokojninske sklade zaposlenih, ki niso eksternalizirani neodvisni ustanovi.
18. Vrednostni papirji razen delnic
Zahtevata se razčlenitvi glede na sektor in zapadlost, ki ju Uredba ECB/2001/13 ne vsebuje. To vključuje imetja vrednostnih papirjev razen delnic z zapadlostjo do enega leta, ki jih izdajo centralna država (Domači M71, M72, druge sodelujoče države članice M74, M75) in ostali svet (M73, M76), ter vrednostnih papirjev razen delnic z zapadlostjo nad enim letom, ki jih izdajo centralna država (Domači M77, M80, druge sodelujoče države članice M78, M81) in ostali svet (M79, M82).
19. Delnice in drug lastniški kapital
Ločene informacije, razčlenjene glede na rezidenčnost, glede kotirajočih delnic in delnic investicijskih skladov razen delnic skladov denarnega trga. Kotirajoče delnice (M83-M85) so delnice, katerih tečaji kotirajo na priznani borzi ali drugi obliki sekundarnega trga. Delnice investicijskih skladov (M86-M88), ki se imenujejo tudi delnice vzajemnih skladov, so delnice, izdane v okviru organiziranega finančnega aranžmaja, ki združuje sredstva investitorjev za namen pridobitve finančnih ali nefinančnih sredstev, razen tistih, ki so vključeni v sektor MFI.
20. Prenosne premije in škodne rezervacije (M89)
Ta postavka predstavlja tisti del bruto premij, ki jih plačajo MFI, ki se prenese v naslednje obračunsko obdobje, povečan za terjatve MFI, ki še niso poravnane.“
(1) Po bilateralnem dogovoru med ECB in NCB se lahko posredujejo podatki o tokovih.
(2) Poroča se, če je podatek na voljo.
(3) Poroča se, če je podatek na voljo.
Krepko obrobljena polja označujejo postavke visoke prioritete.
(4) Po bilateralnem dogovoru med ECB in NCB se lahko posredujejo podatki o tokovih.
Krepko obrobljena polja označujejo postavke visoke prioritete.
Po dogovoru med ECB in NCB krepko označenih polj s puščico (↑) morda ni treba poročati, če ECB lahko najde nadomestne vire za te podatke.
(5) V skladu z Uredbo ECB/2001/18.
(6) Glej Uredbo ECB/2001/18, Priloga II, Dodatek 1: kazalniki 6-14.
PRILOGA IV
„PRILOGA XIII
STANDARDI POROČANJA ZA ELEKTRONSKO IZMENJAVO STATISTIČNIH PODATKOV
STATISTIKA POSTAVK BILANC STANJA ECB
IDENTIFIKATOR DRUŽINE KLJUČEV: ECB_BSI1
Statistika bilanc stanja MFI za potrebe izdelave konsolidirane bilance stanja
1. Družina ključev ECB_BSI1 in ustrezni šifranti
Družina ključev za postavke bilanc stanja (BSI) se nanaša na harmonizirane statistične podatke bilanc stanja euroobmočja, ki jih poroča sektor monetarnih finančnih institucij (MFI) Evropski centralni banki (ECB). Podatke posameznih MFI (razen nacionalnih centralnih bank (NCB)) o BSI zbira in agregira na nacionalni ravni NCB. NCB in ECB tudi izračunavajo lastne statistike BSI. NCB poročajo ECB statistične podatke BSI NCB/ECB in podatke drugih MFI (v nadaljevanju: ‚DMFI’) ločeno po bruto načelu, ECB pa nato najprej izdela agregatne bilance stanja sektorja MFI po posameznih državah in nato konsolidirano bilanco stanja sektorja MFI v euroobmočju (1) ter ustrezne denarne agregate euroobmočja (2).
ECB uporablja konsolidirane mesečne podatke o bilanci stanja sektorja MFI pri pripravi denarnih agregatov euroobmočja in njihovih protipostavk. Nadaljnje razčlenitve ključnih BSI se poročajo četrtletno kot dodatna informacija v pomoč pri denarni analizi.
Dimenzije in atributi, ki so določeni za družino ključev BSI, so podrobno opisani v nadaljevanju.
Za potrebe statistike BSI, je določenih 11 dimenzij, ki so nujno potrebne za opredelitev časovne vrste (3):
TABELA 1
Družina ključev BSI (ECB_BSI1): Dimenzije podatkovnih vrst
|
Položaj v ključu: |
Koncept (okrajšava) |
Ime koncepta |
Format vrednosti |
Šifrant (okrajšava) |
Ime šifranta |
|
|
Dimenzije |
||||
|
1 |
FREQ |
Frekvenca |
AN1 |
CL_FREQ |
Šifrant za frekvence (BIS, ECB) |
|
2 |
REF_AREA |
Referenčno območje |
AN2 |
CL_AREA_EE |
Šifrant za območja (Eurostat BoP, ECB) |
|
3 |
ADJUSTMENT |
Kazalec popravka |
AN1 |
CL_ADJUSTMENT |
Šifrant kazalcev popravka (BIS, ECB) |
|
4 |
BS_REP_SECTOR |
Razčlenitev bilance stanja glede na referenčni sektor |
AN1 |
CL_BS_REP_SECTOR |
Šifrant razčlenitve bilance stanja glede na referenčni sektor (ECB) |
|
5 |
BS_ITEM |
Postavka bilance stanja |
AN3 |
CL_BS_ITEM |
Šifrant postavk bilanc stanja (ECB) |
|
6 |
MATURITY_ORIG |
Prvotna zapadlost |
AN1 |
CL_MATURITY_ORIG |
Šifrant prvotne zapadlosti (ECB) |
|
7 |
DATA_TYPE |
Vrsta podatka |
AN1 |
CL_DATA_TYPE |
Denarna in bančna vrsta podatkov, tokov in pozicij (ECB, BIS) |
|
8 |
COUNT_AREA |
Območje nasprotne stranke |
AN2 |
CL_AREA_EE |
Šifrant za območja (Eurostat BoP, ECB) |
|
9 |
BS_COUNT_SECTOR |
Sektor nasprotne stranke bilance stanja |
AN4 |
CL_BS_COUNT_SECTOR |
Šifrant sektorja nasprotne stranke bilance stanja (ECB, BIS) |
|
10 |
CURRENCY_TRANS |
Valuta transakcije |
AN3 |
CL_CURRENCY |
Šifrant za valute (ECB, BIS, Eurostat BoP) |
|
11 |
BS_SUFFIX |
Pripona bilance stanja |
AN..3 |
CL_BS_SUFFIX |
Šifrant za denominacijo podatkov ali posebnega preračuna (ECB) |
Te dimenzije predstavljajo statistične koncepte, ki svoje vrednosti črpajo iz šifrantov. V nekaterih redkih primerih opis kodnih vrednosti v šifrantih ne ustreza natančno dogovorjenemu besedilu Uredbe ECB/2001/13. Temu je primer, ko je šifrant, ali podmnožica njegovih vrednosti, mednarodno dogovorjen šifrant, ki že obstaja (npr. rezidenčnost nasprotne stranke).
Ista družina ključev omogoča predstavitev dodatnih nizov podatkov, ki so potrebni za pripravo denarnih agregatov euroobmočja: imetja in (bližnji substituti) depozitnih obveznosti centralne države, ki so predstavljeni v Prilogi VII.
2. Dimenzije
V nadaljevanju je podan opis dimenzij družine ključev BSI, ki so navedeni v enakem zaporedju kot v ključih podatkovnih vrst. Podane so tudi informacije o dolžini (format vrednosti, ki kaže število porabljenih znakov) za vsako dimenzijo ter referenčni šifrant (ki je označen z velikimi črkami kot CL_****). Na primer, v skladu s tabelo 1 črpa dimenzija REF_AREA (referenčno območje) svoje vrednosti iz šifranta CL_AREA_EE.
2.1 Dimenzija št. 1: Frekvenca (FREQ; dolžina: en znak)
Dimenzija označuje frekvenco poročanja za poročani podatek. Uporabljen šifrant pri tem je CL_FREQ. Kodne vrednosti, ki se uporabljajo pri družini ključev BSI, so ‚M’ za mesečne podatke in ‚Q’ za četrtletne podatke in predstavljajo podmnožico vseh vrednosti, vsebovanih na navedenem šifrantu.
2.2 Dimenzija št. 2: Referenčno območje (REF_AREA; dolžina: dva znaka)
Dimenzija predstavlja rezidenčno državo institucij, ki so obvezniki za poročanje (MFI). Uporabljen šifrant je CL_AREA_EE, ki vsebuje standarden šifrant držav ISO in nekatere dodatne kodne vrednosti, ki so opisane v razdelku 2.8 (dimenzija št. 8: Območje nasprotne stranke). Za opredelitev referenčnega območja v družini ključev BSI se uporablja le podmnožica vrednosti iz šifranta.
2.3 Dimenzija št. 3: Kazalec popravka (ADJUSTMENT; dolžina: en znak)
Dimenzija kaže, ali je bila uporabljena sezonska prilagoditev in/ali prilagoditev na število delovnih dni. Ustrezen šifrant je CL_ADJUSTMENT. Kodni vrednosti, ki se trenutno uporabljata v družini ključev BSI, sta ‚N’, če ni bila uporabljena niti sezonska prilagoditev niti prilagoditev na število delovnih dni, in ‚Y’, če je podatek sezonsko prilagojen ali prilagojen na število delovnih dni.
2.4 Dimenzija št. 4: Razčlenitev bilance stanja glede na referenčni sektor (BS_REP_SECTOR; dolžina: en znak)
Dimenzija označuje sektor obveznikov za poročanje in je povezana s šifrantom CL_BS_REP_SECTOR. V tem šifrantu so MFI razdeljene na NCB/ECB (‚N’) in DMFI (kreditne institucije, skladi denarnega trga in druge institucije) (‚A’) glede ločenih bilanc stanja, ki jih ECB konsolidira.
Glede na zahtevane podatke o depozitnih obveznostih in imetjih centralne države se za centralno državo uporablja kodna vrednost ‚G’.
Za potrebe izračunavanja in objavljanja podatkov o denarnih agregatih euroobmočja s strani ECB so v ta šifrant vključene tudi druge kodne vrednosti.
2.5 Dimenzija št. 5: Postavka bilance stanja (BS_ITEM; dolžina: trije znaki)
Dimenzija predstavlja BSI za bilanco stanja MFI, kot jo opredeljuje Uredba ECB/2001/13, in črpa svoje vrednosti iz šifranta CL_BS_ITEM. Ta dimenzija je osrednja dimenzija družine ključev BSI. Kodne vrednosti za aktivne in pasivne postavke so označene s predpono ‚A’ in ‚L’, tudi v tem primeru pa so vse organizirane in kodirane tako, da, kjer je to le mogoče, sledijo hierarhičnemu razmerju med postavkami. Dodatne BSI, ki so specifične za NCB (in ECB), so označene s črko ‚C’, ki sledi predponi ‚A’ za aktivne in ‚L’ za pasivne postavke.
2.6 Dimenzija št. 6: Prvotna zapadlost (MATURITY_ORIG; dolžina: en znak)
Ta dimenzija predstavlja prvotno zapadlost za BSI v bilanci stanja MFI in je povezana s šifrantom CL_MATURITY_ORIG.
2.7 Dimenzija št. 7: Vrsta podatka (DATA_TYPE; dolžina: en znak)
Dimenzija je opisana v šifrantu CL_DATA_TYPE in označuje vrsto podatka, ki se poroča: neporavnani zneski ob koncu obdobja (stanje) (‚1’), prerazvrstitve in drugi popravki (‚5’), spremembe deviznega tečaja (‚6’) (4) ter drugi popravki (‚7’) (druga prevrednotenja in odpisi/delni odpisi posojil). Da bi se omogočila izpeljava tokov iz stanj in ustreznih popravkov ter za izračun indeksa hipotetičnih stanj, ki se uporablja za izpeljavo letnih stopenj rasti, so opredeljene še druge kodne vrednosti. Te dodatne kodne vrednosti ECB uporablja pri objavljanju agregatov euroobmočja.
2.8 Dimenzija št. 8: Območje nasprotne stranke (COUNT_AREA; dolžina: dva znaka)
Dimenzija predstavlja rezidenčno območje nasprotne stranke BSI MFI. Za ta koncept se uporablja šifrant CL_AREA_EE, ki vsebuje standarden šifrant držav ISO in dodatne kodne vrednosti, ki se uporabljajo posebej za euroobmočje (npr. U6 – ‚domač’ – se uporablja, ko je območje nasprotne stranke ista država kot država MFI, ki je obveznik za poročanje). Za potrebe statistike BSI se uporablja le podmnožica kodnih vrednosti: vrednosti držav članic Evropske unije (EU) in nekatere dodatne oznake območij.
2.9 Dimenzija št. 9: Sektor nasprotne stranke bilance stanja (BS_COUNT_SECTOR; dolžina: štirje znaki)
Dimenzija predstavlja razčlenitev nasprotnih strank BSI glede na sektor in je povezana s šifrantom CL_BS_COUNT_SECT. Ta šifrant je vzet strogo iz zahteve po sektorski razčlenitvi za BSI, ki jo je najprej določila Uredba ECB/1998/16 z dne 1. decembra 1998 o konsolidirani bilanci stanja v sektorju monetarnih finančnih institucij in nato Uredba ECB/2001/13. Vrednosti so organizirane in kodirane glede na hierarhično strukturo sektorjev z namenom služenja uporabniku ter zagotovitve orodja za preprosto delo s podatki.
V tabelah 2 in 4 Priloge I k Uredbi ECB/2001/13 razdelitev na ‚banke/ne-banke’, ko se ta uporabi za nasprotne stranke, rezidenčne v nesodelujočih državah članicah, ustreza razčlenitvi na ‚MFI/ne-MFI’, kot jo določa omenjena uredba. V tabeli 3 se namesto tega uporablja razdelitev na ‚MFI/ne-MFI’ pri razvrščanju nasprotnih strank, rezidenčnih v nesodelujočih državah članicah EU.
2.10 Dimenzija št. 10: Valuta transakcije (CURRENCY_TRANS; dolžina: trije znaki)
Dimenzija označuje valuto, v kateri so denominirane BSI MFI in je povezana s šifrantom CL_CURRENCY. Za potrebe BSI MFI se uporablja podmnožica kodnih vrednosti.
2.11 Dimenzija št. 11: Valuta denominacije podatkov (BS_SUFFIX; dolžina: do treh znakov)
Dimenzija označuje, ali so poročani podatki izraženi v nacionalni ali skupni valuti (euro). Zavzame lahko dve vrednosti (‚N’, nacionalna in ‚E’, euro), ki sta predstavljeni v šifrantu CL_BS_SUFFIX. Ta dimenzija je ključna za ločevanje podatkov, ki predstavljajo isti ekonomski pojav in so poročani v različnih stopnjah ekonomske in monetarne unije (EMU). Na primer, za države EU, ki niso članice EMU, se podatki poročajo v nacionalni valuti. Od trenutka, ko vstopijo v EMU, so podatki o isti vrsti BSI izraženi in poročani v eurih.
3. Atributi
Poleg enajstih dimenzij, ki opredeljujejo ključ, je opredeljen tudi nabor atributov (5). Ti so dodani na različnih ravneh izmenjanih informacij. Tabela 2 podaja seznam kodiranih in nekodiranih atributov za družino ključev za statistiko BSI, skupaj z njihovo ravnijo določitve, formatom in šifranti, iz katerih črpajo vrednosti kodirani atributi.
Poleg tega je vsak atribut določen z določenimi tehničnimi lastnostmi, ki so predstavljeni v tabeli 3.
TABELA 2
Kodirani in nekodirani atributi, opredeljeni za družino ključev ECB_BSI1
|
Raven določitve |
Statistični koncept |
Format |
Šifrant |
||
|
Atributi na sorodstveni ravni (izmenjava z uporabo skupine FNS) |
|||||
|
Sorodstvena |
TITLE |
Naslov |
AN..70 |
Nekodiran |
|
|
Sorodstvena |
UNIT |
Enota |
AN..12 |
CL_UNIT |
Šifrant enot (BIS, ECB, Eurostat BoP) |
|
Sorodstvena |
UNIT_MULT |
Množitelj enote |
AN..2 |
CL_UNIT_MULT |
Šifrant množiteljev enot (BIS, ECB, Eurostat BoP) |
|
Sorodstvena |
DECIMALS |
Decimalna mesta |
AN1 |
CL_DECIMALS |
Šifrant decimalnih mest (BIS, ECB) |
|
Sorodstvena |
TITLE_COMPL |
Dopolnilo naslova |
AN..1050 |
Nekodiran |
|
|
Sorodstvena |
NAT_TITLE |
Naslov v nacionalnem jeziku |
AN..350 |
Nekodiran |
|
|
Sorodstvena |
COMPILATION |
Pripravljanje |
AN..1050 |
Nekodiran |
|
|
Atributi na ravni časovne vrste (izmenjava z uporabo skupine FNS) |
|||||
|
Časovna vrsta |
COLLECTION |
Kazalec zbiranja |
AN1 |
CL_COLLECTION |
Šifrant kazalcev zbiranja (BIS, ECB) |
|
Časovna vrsta |
AVAILABILITY |
Razpoložljivost |
AN1 |
CL_AVAILABILITY |
Šifrant razpoložljivosti v organizacijah (BIS, ECB) |
|
Časovna vrsta |
DOM_SER_IDS |
Oznake domačih naborov |
AN..70 |
Nekodiran |
|
|
Časovna vrsta |
UNIT_INDEX_BASE |
Baza enotnega indeksa |
AN..35 |
Nekodiran |
|
|
Časovna vrsta |
BREAKS |
Prekinitve v opazovanju |
AN..350 |
Nekodiran |
|
|
Atributi na ravni opazovanja (izmenjani skupaj s podatki glavnega dela ARR, razen OBS_COM, ki je izmenjan v okviru skupine FNS) |
|||||
|
Opazovanje |
OBS_STATUS |
Status opazovanja |
AN1 |
CL_OBS_STATUS |
Šifrant statusa opazovanja (ECB, BIS, Eurostat BoP) |
|
Opazovanje |
OBS_CONF |
Zaupnost opazovanja |
AN1 |
CL_OBS_CONF |
Šifrant zaupnosti opazovanja (Eurostat BoP, ECB) |
|
Opazovanje |
OBS_PRE_BREAK |
Vrednost opazovanja pred prekinitvijo |
AN..15 |
Nekodiran |
|
|
Opazovanje |
OBS_COM |
Komentar opazovanja |
AN..350 |
Nekodiran |
|
TABELA 3
Skupne lastnosti atributov družine ključev ECB_BSI1: Poročanje NCB euroobmočja ECB
|
|
Status |
Prvo vrednost določi… (6) |
NBC ga lahko spremeni |
|
TITLE_COMPL |
M |
ECB |
Ne |
|
UNIT |
M |
ECB |
Ne |
|
UNIT_MULT |
M |
ECB |
Ne |
|
DECIMALS |
M |
ECB |
Ne |
|
TITLE |
C |
ECB |
Ne |
|
NAT_TITLE |
C |
NCB |
Da |
|
COMPILATION |
C |
NCB |
Da (**) |
|
COLLECTION |
M |
ECB |
Ne |
|
AVAILABILITY |
M |
ECB/NCB |
Da |
|
DOM_SER_IDS (7) |
C |
NCB |
Da |
|
UNIT_INDEX_BASE |
C |
ECB |
Ne |
|
BREAKS |
C |
NCB |
Da |
|
OBS_STATUS |
M |
NCB |
Da |
|
OBS_CONF |
C |
NCB |
Da |
|
OBS_PRE_BREAK |
C |
NCB |
Da |
|
OBS_COM |
C |
NCB |
Da |
|
|
M: Obvezen, C: Pogojen |
|
|
Odstavki 3.1, 3.2 in 3.3 podajajo opis vsakega atributa, referenčni šifrant (označen z velikimi črkami kot CL_****) je podan tam, kjer se uporablja.
3.1 Atributi na sorodstveni ravni
Obvezni:
|
— |
TITLE_COMPL (nekodiran): Ta atribut določi, hrani in diseminira ECB (atribut je v angleščini in največje dolžine 1 050 znakov). Če NCB želi spremembo tega atributa, je to mogoče narediti po posvetovanju z ECB. Spremembo bo izvedla ECB. |
|
— |
UNIT (šifrant: CL_UNIT): Ta atribut podaja enoto mere poročanih podatkov. Države članice euroobmočja poročajo podatke v eurih, ECB pa bo določila vrednost tega atributa na euro (UNIT = ‚EUR’). V primeru nesodelujočih držav članic je vrednost tega atributa enaka ustrezni nacionalni valuti. |
|
— |
UNIT_MULT (šifrant: CL_UNIT_MULT): Ta atribut podaja informacijo o tem, ali je podatek izražen v milijonih (UNIT_MULT = ‚6’), milijardah (UNIT_MULT = ‚9’) itd. NCB poročajo podatke, ki se nanašajo na podatke BSI KI, v milijonih, zato bo ECB določila vrednost atributa 6 (UNIT_MULT = ‚6’). |
|
— |
DECIMALS (šifrant: CL_DECIMALS): Ta atribut kaže število decimalnih mest za posamezno vrednost opazovanja. NCB poročajo podatke brez decimalnih mest, kot je to določeno v Uredbi ECB/2001/13 (torej DECIMALS = ‚0’). ECB bo določila ustrezne vrednosti tega atributa. |
Pogojni:
|
— |
TITLE (nekodiran): Naslov serije podatkov dovoljuje največ 70 znakov. Zaradi omejenega prostora se namesto njega uporablja atribut dopolnilo naslova kot obvezen atribut. Atribut naslov bi se lahko v prihodnosti uporabljal za kratke naslove, hranila in diseminirala pa bi ga ECB. |
|
— |
NAT_TITLE (nekodiran): NCB lahko uporabijo atribut naslov v nacionalnem jeziku za podajanje natančnega opisa in drugih dodatnih ali značilnih specifikacij v nacionalnem jeziku (tekst do 350 znakov). NCB ga lahko kadar koli določi in spremeni. Čeprav uporaba malih in velikih črk ne povzroča problemov, se NCB naproša, da se omejijo na nabor znakov Latin-1. |
|
— |
COMPILATION (nekodiran): Ta atribut se uporablja za tekstovna pojasnila o uporabljenih metodah priprave podatkov, zlasti če te odstopajo od pravil in standardov ECB (tekst do 1 050 znakov). |
3.2 Atributi na ravni časovne vrste
Obvezni:
|
— |
COLLECTION (šifrant: CL_COLLECTION): Ta atribut podaja pojasnilo o času, v katerem so bila opazovanja zbrana (npr. začetek, sredina ali konec obdobja), ali označuje, ali so podatki povprečne vrednosti za obdobje ali opazovanja ob koncu obdobja. ECB določi za podatke BSI vrednost atributa zbiranje ‚E’konec obdobja (COLLECTION = ‚E’) za podatke o stanjih in ‚S’sešteto prek obdobja (COLLECTION = ‚S’) za podatke o popravkih in tokovih. |
|
— |
AVAILABILITY (šifrant: CL_AVAILABILITY): Ta atribut označuje institucije, katerim so lahko ti podatki na razpolago. Če je za posamezno opazovanje potrebno posebno ravnanje, se lahko uporabi atribut zaupnost opazovanja (glej v nadaljevanju). |
Pogojni:
|
— |
DOM_SER_IDS (nekodiran): Ta atribut omogoča, pri identifikaciji ustreznih vrst, sklicevanje na kodo, uporabljeno v nacionalnih bazah podatkov (mogoče je specificirati tudi obrazce z uporabo nacionalnih referenčnih kod). NCB, ki je obveznik za poročanje, lahko pošlje ali spremeni ta atribut kadar koli (tekst do 70 znakov). |
|
— |
UNIT_INDEX_BASE (nekodiran): Ta atribut označuje referenčno bazo in bazno vrednost za indekse. Vrednost se uporablja samo za indekse hipotetičnih stanj, ki jih izpelje ECB in diseminira Evropskemu sistemu centralnih bank. Za te potrebe je ECB prvotno določila vrednost atributa ‚Indeks dec98 = 100’ in ga pozneje ob objavi podatkov za oktober 2002 spremenila v ‚Indeks dec01 = 100’. |
|
— |
BREAKS (nekodiran): Ta atribut podaja opis prekinitev in večjih sprememb v časovnem obdobju glede zbiranja podatkov, zajetja poročanja in pripravljanja podatkov. V primeru prekinitev je zaželeno, da se poda ocena o tem, koliko se lahko novi in stari podatki štejejo za medsebojno primerljive (tekst do 350 znakov). |
3.3 Atributi na ravni opazovanja (8)
Obvezni:
|
— |
OBS_STATUS (šifrant: CL_OBS_STATUS): NCB poročajo o statusu opazovanja skupaj z vsakim izmenjanim opazovanjem. Atribut je obvezen in mora biti poslan skupaj z vsakim posredovanjem podatkov za vsako posamezno opazovanje. Če NCB spremenijo vrednost tega atributa, se sporočita tako vrednost opazovanja (četudi nespremenjena) kot nova oznaka statusa opazovanja. Seznam v nadaljevanju podaja pričakovane vrednosti atributa (skladno z dogovorjeno hierarhijo) za potrebe statistike BSI:
|
V običajnih okoliščinah se številčne vrednosti poročajo z označenim statusom opazovanja ‚A’ (normalna vrednost). V nasprotnem primeru se opazovanju pripiše vrednost statusa, drugačna od ‚A’, skladno z zgornjo tabelo (12).
Če opazovanje določata dve lastnosti, se poroča pomembnejšo od obeh.
Če je ima primer neko opazovanje ocena in začasna vrednost, je v skladu z zgoraj navedeno hierarhijo dana prednost lastnosti ocenjena vrednost, torej se uporabi oznako ‚E’.
Pogojni:
|
— |
OBS_CONF (šifrant: CL_OBS_CONF): Če želi NCB ločevati med različnimi statusi zaupnosti za eno ali več opazovanj, lahko uporabi atribut zaupnosti podatka. Vrednost tega atributa (če obstaja) lahko spremeni pošiljatelj informacije s posredovanjem podatkov. Če ta atribut ni določen, se domneva, da ni omejitev glede zaupnosti (OBS_CONF = ‚F’, prosto). |
|
— |
OBS_PRE_BREAK (nekodiran): Ta atribut vsebuje vrednost opazovanja pred prekinitvijo, ki je, tako kot opazovanje, številsko polje. V splošnem je podan takrat, ko pride do prekinitve podatkov. Za namen družine ključev BSI ta atribut ni potreben, ker je informacija o tem na voljo že v podatkih o prerazvrstitvah. Seznamu atributov je dodan le zato, ker je del skupnega nabora atributov za vse družine ključev. |
|
— |
OBS_COM (nekodiran): Atribut komentar opazovanja se lahko uporabi za podajanje tekstovnih komentarjev na ravni opazovanja (npr. opis ocen ali predpostavk, uporabljenih pri posameznem opazovanju zaradi pomanjkanja podatkov, razlaga vzroka za možno nenormalno opazovanje ali podrobnosti o spremembi v poročani časovni vrsti). NCB, ki je obveznik za poročanje, lahko kadar koli pošlje ali spremeni ta atribut (tekst do 350 znakov). |
4. Manjkajoče vrednosti in začasne vrednosti
Manjkajoče vrednosti (‚-’) se poročajo, ko ni mogoče poročati številske vrednosti (npr. zaradi praznikov, neobstoječih podatkov ali ker se podatki ne zbirajo). Poleg tega je mogoče razlikovati med primeri manjkajočih vrednosti, ko se statistični podatki o pojavu ne zbirajo, in tistimi, ko pojav dejansko ne obstaja.
|
— |
Ko se zaradi lokalnih statističnih pogojev podatki za časovno vrsto ne zbirajo bodisi na določene datume bodisi ne za celotno dolžino časovne vrste (osnovni ekonomski pojav sicer obstaja, a se ga statistično ne spremlja), se poroča manjkajočo vrednost (‚-’) s statusom opazovanja ‚L’ v vsakem obdobju. |
|
— |
Ko se zaradi lokalnih tržnih pogojev ali zaradi pravnega/ekonomskega okvira časovna vrsta (ali njen del) ne uporablja (osnovni pojav ne obstaja), se poroča manjkajočo vrednost (‚-’) s statusom opazovanja ‚M’. |
Manjkajočih vrednosti se v nobenem primeru ne sme poročati kot ‚nič’, kajti nič je običajna številska vrednost, ki opisuje natančno transakcijo z ničelno vrednostjo.
Če NCB ne uspejo odkriti natančnega vzroka za manjkajočo vrednost ali ne morejo uporabiti vseh vrednosti iz šifranta CL_OBS_STATUS (če se torej ne morejo odločiti med uporabo ‚L’ ali ‚M’ za vrednost tega atributa), se uporabi vrednost ‚M’ (13).
Začasne vrednosti se lahko poročajo pri vsakem prenosu podatkov, vendar le v zvezi z zadnjim opazovanjem, ki je na voljo (status opazovanja = ‚P’). Ta opazovanja lahko pozneje zavzamejo dokončne vrednosti (status opazovanja = ‚A’). Ko pride do tega, nove, spremenjene vrednosti nadomestijo obstoječa začasna opazovanja, v bazi podatkov ECB pa se ne shrani zabeležke o spremembi.
5. Statistične zahteve
V skladu z Uredbo ECB/2001/13 NCB poročajo ECB, za potrebe redne izdelave konsolidirane bilance stanja sektorja MFI, mesečne statistične informacije o bilanci stanja ločeno za sektor DMFI in za sektor NCB. Te zahteve pokrivajo podatke o stanjih ob koncu meseca in mesečne podatke o popravkih tokov. Nadaljnje podrobnosti o določenih postavkah bilanc stanja DMFI in NCB se poročajo četrtletno kot podatki o stanjih.
Nadalje ta smernica določa nekatere dodatne zahteve za podatke za potrebe redne izdelave denarnih agregatov euroobmočja.
ECB vzdržuje in razdeljuje NCB tabele, ki vsebujejo seznam časovnih vrst BSI, ki se izmenjujejo skladno z zahtevami, določenimi v Uredbi ECB/2001/13, in v skladu s to smernico. NCB poročajo ECB naslednje nize podatkov.
5.1 Podatki o stanjih
|
(a) |
Tabela 1 – Mesečni podatki DMFI in NCB/ECB Kot je opisano v Uredbi ECB/2001/13, tabela 1 v delu 2, Priloga I, se ECB poroča niz mesečnih časovnih vrst o bilancah stanja sektorja MFI, ločeno za podatke o bilancah stanja NCB/ECB in DMFI. |
|
(b) |
Tabele 2, 3 in 4 – Četrtletni podatki DMFI in NCB/ECB Tabele 2, 3 in 4 Uredbe ECB/2001/13 predstavljajo nize časovnih vrst, ki morajo biti redno četrtletno poročani ECB in ki se nanašajo na podrobnejše razčlenitve nekaterih postavk mesečne bilance stanja sektorjev DMFI in NCB/ECB. Tabela 2 se posebej nanaša na razčlenitev po sektorjih za vloge, posojila, vrednostne papirje razen delnic ter delnice in drug lastniški kapital, o katerih se ne poroča v okviru tabele 1. Tabela 3 vsebuje razčlenitev po državah članicah EU za celotne vloge, posojila, vrednostne papirje razen delnic, delnice/enote skladov denarnega trga ter delnice in drug lastniški kapital. Končno, tabela 4 se nanaša na razčlenitev po valutah za celotne vloge, izdane dolžniške vrednostne papirje, posojila ter vrednostne papirje razen delnic, in sicer po valutah drugih držav članic EU in valutah nekaterih držav zunaj EU. |
|
(c) |
(Bližnji substituti za) depozitne obveznosti in imetja centralne države v gotovini in vrednostnih papirjih – mesečni podatki Za potrebe izpeljave denarnih agregatov euroobmočja NCB mesečno poročajo ECB tudi dodatne statistične informacije o denarnih obveznostih in imetjih centralne države v gotovini in vrednostnih papirjih, kot je to navedeno v Prilogi VII. Kjer ta pojav ne obstaja ali je nepomemben, poročanje ni potrebno po načelu de minimis. V tem primeru bi morale NCB vnaprej obvestiti ECB in ji poslati, pred prvim posredovanjem podatkov, seznam podatkov, o katerih se bo redno poročalo. |
|
(d) |
Pojasnjevalne postavke – DMFI in NCB/ECB V Prilogi IX je niz mesečnih časovnih vrst za sektorje DMFI in NCB/ECB opredeljen kot potreben za spremljanje razvoja v nekaterih dodatnih razčlenitvah glavnih podatkov BSI MFI. Ti podatki se poročajo ECB kot pojasnjevalne postavke in so razvrščeni v dve skupini glede na stopnjo njihove pomembnosti: pojasnjevalne postavke ‚visoke prioritete’ ter pojasnjevalne postavke ‚nizke prioritete’. Kjer pojav ne obstaja ali podatki o njem niso na voljo, poročanje ni potrebno. V tem primeru bi morale NCB vnaprej obvestiti ECB in ji poslati, pred prvim posredovanjem podatkov, seznam podatkov, o katerih se bo redno poročalo. |
|
(e) |
Pojasnjevalne postavke za izpeljavo informacij za tehtanje obrestnih mer MFI – mesečni podatki DMFI Za potrebe redne izdelave statistike obrestnih mer MFI (v nadaljevanju: ‚OMM’) (14) so za agregiranje nacionalnih OMM v OMM euroobmočja potrebne informacije za tehtanje. V ta namen so v Prilogi IX navedene ustrezne pojasnjevalne postavke za tiste NCB, ki lahko zagotovijo potrebne razčlenitve. Od začetka v referenčnem obdobju januar 2003 se bodo ti podatki (o stanjih) poročali v enakih rokih kot ustrezni agregatni podatki, ki so vključeni v tabelo 1 Uredbe ECB/2001/13. |
5.2 Podatki o popravkih
Kot je navedeno v Uredbi ECB/2001/13, so za izpeljavo statistike tokov potrebne dodatne statistične informacije, še zlasti NCB mesečno poročajo ECB podatke o odpisih/delnih odpisih posojil in prevrednotenjih cen vrednostnih papirjev. Poleg tega ta smernica določa dodatne zahtevane podatke za mesečne in četrtletne prerazvrstitvene popravke ter prevrednotovalne popravke, ki naj jih NCB poročajo ECB.
|
(a) |
Mesečni podatki DMFI in NCB/ECB Kot je opisano v Uredbi ECB/2001/13, tabela 1A v delu 2 Priloge 1, se ECB poroča niz podatkov o mesečnih prevrednotovalnih popravkih za bilanco stanja sektorja MFI, ločeno za podatke bilance stanja NCB/ECB in za DMFI. Še zlasti se ECB mesečno poročajo tudi podatki, ki so v tabeli 1A označeni z oznako ‚minimum’, za potrebe nadzora in poleg rednega poročanja ustreznih podatkov o razčlenitvah. Poleg tega se poroča tudi niz mesečnih podatkov o prerazvrstitvah za vse časovne vrste v tabeli 1 Uredbe ECB/2001/13, v skladu s Prilogo X. Na podlagi podatkov o stanjih, ki jih poročajo NCB, ECB izračuna ‚tečajni popravek’ in podatke o tokovih za finančne transakcije za BSI MFI (15). |
|
(b) |
Četrtletni podatki DMFI in NCB/ECB Na podlagi zahtev, ki jih podaja ta smernica, in glede na spremembe, ki jih je v zahtevane četrtletne podatke vpeljala Uredba ECB/2001/13, je določen niz četrtletnih podatkov o popravkih. Torej so podatki o popravkih zahtevani za četrtletne podatke, vključene v tabelo 2 omenjene uredbe, kot je opisano v Prilogi X. |
|
(c) |
Vloge, obveznosti ter imetja centralne države v denarju in vrednostnih papirjih – mesečni podatki Za potrebe priprave statistike tokov se zagotavljajo tudi podatki o popravkih za denarne obveznosti ter imetja denarja in vrednostnih papirjev centralne države, v skladu z zahtevami statistike bilanc stanja MFI, kot je določeno v Prilogi X. Čeprav je verjetnost za spremembe, ki ne predstavljajo transakcij, majhna, se podatki o popravkih poročajo vedno, ko se ustrezni podatki o stanjih uporabljajo in so vključeni v redno posredovanje podatkov ECB. |
|
(d) |
Pojasnjevalne postavke – mesečni in četrtletni podatki DMFI in NCB/ECB NCB/ECB poročajo ECB niz mesečnih in četrtletnih podatkov o popravkih pojasnjevalnih postavk za tiste podatke o stanjih za DMFI in NCB/ECB, ki so opredeljeni kot pojasnjevalne postavke ‚visoke prioritete’. Te so podrobno opisane v Prilogi X. Podatki o popravkih se poročajo vedno, ko se ustrezni podatki o stanjih uporabljajo oz. ko so na voljo in ko so vključeni v redno posredovanje podatkov ECB. |
6. Poročanje podatkov
Vsa statistična poročila vsebujejo obseg podatkov, ki je določen v ustreznih tabelah, vključenih v Uredbo ECB/2001/13 ali to smernice, ne glede na to, ali osnovni pojavi dejansko obstajajo, pri čemer so edina izjema pojasnjevalne postavke. To pomeni, da se poroča (v vseh posredovanjih podatkov) tudi časovno vrsto, ki se ne uporablja, vrednosti pa kažejo manjkajoče podatke (‚-’), kot je opisano v razdelku 4. Na primer, postavko ‚denar v obtoku’ za poročanje ‚DMFI’ je treba po potrebi podati s številskimi vrednostmi ali ‚-’. Edina izjema od tega je v primeru, da celoten sektor ne obstaja, zato za ta sektor ni treba zagotavljati podatkov (t. j. podatkov za centralno državo).
6.1 Roki poročanja
NCB poročajo ECB mesečne podatke o stanjih ter popravkih za bilance stanja, ločeno za sektor DMFI in za sektor NCB/ECB, do zaključka poslovanja na petnajsti delovni dan po koncu meseca, na katerega se nanašajo podatki. NCB posredujejo četrtletno statistiko ECB do zaključka poslovanja na osemindvajseti delovni dan po koncu meseca, na katerega se podatki nanašajo.
6.2 Specifični problemi, povezanimi s poročanjem podatkov
Iz četrtletnega poročanja v mesečno poročanje
Ena od sprememb, ki jih je uvedla Uredba ECB/2001/13, zadeva mesečno poročanje za nekatere nize BSI, ki se jih je prej v skladu z Uredbo ECB/1998/16 poročalo četrtletno. Za podatke, pri katerih se je spremenila pogostost poročanja, podaja dodatna navodila tabela 4.
Za poročanje zgodovinskih podatkov in sprememb za obdobja pred januarjem 2003 velja, da morajo biti vedno poslani kot mesečne časovne vrste podatkov. Spremembe četrtletnih podatkov se pošiljajo kot mesečni podatki s sklicevanjem na zadnji mesec četrtletja, na katero se nanašajo, in ob uporabi ključev za mesečne podatke. Za poročanje zgodovinskih podatkov pred januarjem 2003 velja, da se le-ti se poročajo prostovoljno, ko so na voljo, in primerno označeni z uporabo atributov statusa opazovanja in komentar opazovanja (16). Zgodovinski podatki, ki so rezultat ocen, se lahko pošljejo kot ocene in se pri tem primerno označijo. V tem primeru mora biti ob prvem posredovanju podatkov podan tudi opis metod ocenjevanja.
TABELA 4
Postavke bilance stanja – spremembe v pogostosti: izvedba za podatke o stanjih
|
Novi mesečni podatki |
Pogostost |
Veljavnost |
Poročanje (*) |
|
|
Do |
Od |
|||
|
Predhodno poročani četrtletno |
Q |
Podatki za december 2002 |
|
Spremembe: poročajo se z uporabo ključev za mesečne podatke s sklicevanjem na zadnji mesec četrtletja, na katero se nanašajo |
|
M |
|
Podatki od januarja 2003 |
Zgodovinski podatki: poročanje mesečnih podatkov odvisno od njihove razpoložljivosti |
|
6.3 Pravila preverjanja
V skladu z minimalnimi standardi glede zahtev za statistično poročanje ECB, kot so le-ti podani v Prilogi IV k Uredbi ECB/2001/13, sta določeni dve splošni področji preverjanja.
Prvo se nanaša na linearne odnose, ki morajo biti matematično pravilno izračunani, kar se mora ohranjati pri vsakem posredovanju podatkov. Torej morajo biti izpolnjene vse linearne omejitve med BSI (bilanca stanja mora biti uravnotežena, delne vsote se morajo sešteti v skupno vsoto in ne smejo preseči vrednosti celotnega niza podatkov). Ko podatki ne izpolnijo enega ali več z enačbami določenih pogojev, se od NCB zahteva, da pregledajo in popravijo svoje podatke. ECB vzdržuje in posreduje NCB tabele z enačbami, ki se uporabljajo za preverjanje linearnih odnosov.
Drugo je osredotočeno na kvalitativno preverjanje, rezultat katerih lahko zahteva od NCB dodatno raziskovanje. Še posebej lahko za vsako BSI absolutne in odstotne (17) spremembe med zaporednimi vrednostmi v času odkrijejo osamelce ali prekinitve v časovnih vrstah, saj jih ECB redno spremlja. Prav tako se redno spremlja poročanje ničelnih, negativnih in manjkajočih vrednosti. Od NCB se lahko zahtevajo pisna pojasnila o rezultatih kvalitativnega preverjanja.
ECB uporablja obe vrsti preverjanja kot del rednih postopkov sprejemanja podatkov.
7. Politika popravkov
NCB bodo morda morale popraviti podatke, ki se nanašajo na predhodni referenčni mesec (redni popravki). Poleg tega lahko pride tudi do popravkov zaradi, na primer, napak, prerazvrstitev, izboljšanih postopkov poročanja itd., pri čemer se ti popravki nanašajo na podatke pred predhodnim referenčnim mesecem (izredni popravki) (18).
Money and Banking Statistics Compilation Guide (19) določa načela, ki jih mora politika popravkov upoštevati. Še posebej:
|
(a) |
NCB naj sistematično ne popravljajo podatkov za obdobje pred predhodnim referenčnim mesecem. Če do takih popravkov vendarle pride, so ti opredeljeni kot izredni popravki in zanje ECB zahteva pojasnilo; |
|
(b) |
v splošnem morajo biti vsi znatni popravki, ki niso posledica izračuna ocene celotne vrednosti ali manjših rutinskih popravkov, pojasnjeni ECB s posebnim pojasnilom; |
|
(c) |
pri posredovanju popravljenih podatkov morajo NCB upoštevati veljavne roke za redno poročanje, da ne pride do nasprotovanja z rednim obdobjem izdelave. Izredni popravki naj se posredujejo zunaj rednega cikla izdelave; |
|
(d) |
v splošnem se izredni popravki upoštevajo le, če je zanje podano zadovoljivo pojasnilo. |
Poleg zgoraj navedenega, v luči zagotavljanja ravnovesja med kvaliteto denarne statistike in njeno stabilnostjo ter da se poveča skladnost med mesečnimi in četrtletnimi podatki, se priporoča, da se izredni popravki za mesečne podatke posredujejo v času posredovanja četrtletnih podatkov.
Opozoriti je treba, da se, ko so izredni in redni popravki in posodobitve poslani skupaj v isti datoteki, vsi podatki procesirajo istočasno. Nasprotno pa, če se izredni popravki poročajo ločeno med obdobjem izdelave in po tem, ko so bili posodobitve in redni popravki že posredovani, se lahko ECB odloči, da odloži procesiranje in shranjevanje teh podatkov na čas po koncu obdobja izdelave. Čeprav je ECB tehnično sposobna procesirati datoteke (ki vsebujejo izredne/redne popravke in/ali posodobitve), takoj ko prispejo na njen portal, lahko namreč izredni popravki, ki prispejo med obdobjem izdelave, ovirajo procesiranje rednih podatkov in tako povzročijo zamudo v celotnem postopku izdelave denarnih agregatov euroobmočja. Če pa bi lahko izredni popravki izboljšali pomembnost podatkov na ravni euroobmočja ali popravili velike napake, se lahko te popravke sprejme tudi med obdobjem izdelave.
8. Informacije, vrnjene NCB
ECB vzdržuje in posreduje NCB tabele, ki opisujejo statistične vrste, ki bodo vrnjene NCB.“
(1) Statistični podatki o lastnih BSI ECB so tudi element v postopku konsolidacije.
(2) Tudi Direktorat za notranje finance ECB poroča Generalnemu direktoratu za statistiko ECB lastno bilanco stanja, pri čemer se drži teh navodil.
(3) Združitev vrednosti konkretnih dimenzij določi ime časovne vrste (ključ).
(4) Poročanje podatkov o popravkih zaradi deviznega tečaja se nanaša le na ECB.
(5) Atributi so statistični koncepti, ki dajejo uporabnikom dodatne kodirane (npr. enoto) ali nekodirane (npr. način pripravljanja) informacije o izmenjanih podatkih. ‚Obvezni’ so tisti atributi, ki morajo imeti vrednost, sicer se opazovanja, na katera se nanašajo, ne štejejo za smiselna. ‚Pogojni’ so tisti atributi, ki imajo neko vrednost le, če so znani instituciji, ki je obveznik za poročanje (npr. oznake domačih naborov), ali ko so relevantni (npr. prekinitve v opazovanju), lahko pa imajo tudi prazno vrednost. Vrednosti atributov se izmenjajo le, ko so določene prvič ali ko se spremenijo. Samo status opazovanja je prisoten v vsaki izmenjavi, pridan k vsakemu opazovanju.
(**) Spremembe morajo biti sporočene oddelku ECB za statistične informacijske sisteme in pristojnemu poslovnemu področju ECB po faksu ali elektronski pošti.
(6) ECB se nanaša na Generalni direktorat ECB za statistiko.
(7) ECB priporoča, da NCB dostavijo te vrednosti, da se zagotovi bolj transparetna komunikacija.
(8) Če želi NCB kasneje spremeniti določen atribut, je treba istočasno ponovno poslati zadevno opazovanje oziroma opazovanja. Če je kateri koli izmed atributov opazovanja spremenjen, potem bodo, če NCB ne zagotovi vrednosti ustreznega atributa, obstoječe vrednosti nadomeščene s privzetimi vrednostmi.
(9) Status opazovanja ‚M’ se vedno pošlje skupaj z vrednostjo opazovanja ‚-’. Glej razdelek 4 za več informacij o tem.
(10) Status opazovanja ‚L’ se vedno pošlje skupaj z vrednostjo opazovanja ‚-’. Glej razdelek 4 za več informacij o tem.
(11) Status opazovanja ‚E’ se uporablja za vsa opazovanja ali obdobja podatkov, ki so rezultat ocen in se ne morejo šteti kot normalne vrednosti.
(12) Če ob prenosu spremembe (določenega atributa ali vrednosti opazovanja) status opazovanja ni poslan skupaj z vrednostjo opazovanja, se domneva, da se vrednost ‚A’ nanaša na nemanjkajoča opazovanja in vrednost ‚M’ za manjkajoča opazovanja.
(13) Če NCB iz tehničnih razlogov ne more uporabiti kodne vrednosti ‚L’, mora posredovati ECB seznam zadevnih podatkov v pisni obliki.
(14) Glede na Uredbo ECB/2001/18.
(15) V primeru bilance stanja ECB podatke o popravkih zaradi deviznega tečaja zagotavlja Direktorat za notranje finance ECB, v skladu s Prilogo X.
(16) Vrednosti, ki so rezultat ocene, morajo biti poslane s atributom statusa opazovanja (OBS_STATUS) ‚E’ ter s komentarjem opazovanja (OBS_COM), ki podrobno opisuje postopek ocenjevanja.
(*) Spremembe: spremembe podatkov pred januarjem 2003, ki so bile prej poročane četrtletno. Zgodovinski podatki: mesečni podatki za obdobje pred januarjem 2003, za katere Uredba ECB/2001/13 ne določa posebnih zahtev.
(17) Se ne uporablja za postavke, ki označujejo vrednost nič. Za te se uporablja razlika.
(18) Opredeljeni kot popravki vrednosti, ki se nanašajo na obdobje pred predhodnim mesecem tekočega referenčnega meseca.
(19) Evropski monetarni institut, Money and Banking Statistics Compilation Guide – Guidance provided to NCBs for the compilation of money and banking statistics for submission to the ECB (Priročnik za pripravo denarne in bančne statistike – Navodila NCB za pripravo denarne in bančne statistike za posredovanje ECB), april 1998.
PRILOGA V
"PRILOGA XVIII
STATISTIČNI PODATKI O DRUGIH FINANČNIH POSREDNIKIH RAZEN ZAVAROVALNIH DRUŽB IN POKOJNINSKIH SKLADOV
NAVODILA ZA POROČANJE ZA PRIPRAVO STATISTIKE Z UPOŠTEVANJEM KRATKOROČNEGA PRISTOPA
1. Cilj
Zahteva za statistične informacije o drugih finančnih posrednikih razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov (v nadaljevanju: ‚DFP’) je dvodelna. Prvič, pomembno je zbrati podatke o DFP, da bi se spremljalo njihovo vlogo v finančnem posredništvu zunaj sektorja monetarnih in finančnih institucij (MFI). Dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo DFP, so podobne in komplementarne dejavnostim, s katerimi se ukvarjajo MFI, še posebej pa je treba zbirati statistične podatke v zvezi z DFP, da bi se izpopolnila statistična slika euroobmočja, saj za statistične potrebe Evropske centralne banke (ECB) podatki bilance stanja o DFP, ki so v celoti ali delno v lasti MFI, niso vključeni v bilance stanja MFI. Drugič, ECB mora spremljati DFP, da bi zagotovila, da seznam MFI ostane ažuren, točen, kolikor je mogoče homogen in dovolj stabilen za statistične namene. Kot je omenjeno v Uredbi ECB/2001/13, lahko finančne inovacije vplivajo na značilnosti finančnih instrumentov in povzročijo, da DFP spremenijo težišče svojega poslovanja.
Namen te priloge je podati navodilo za izpolnjevanje obrazcev za poročanje za posredovanje ECB podatkov v zvezi z DFP.
2. Priprava agregatov euroobmočja in vrsta statističnih podatkov, ki jih je treba zagotavljati
2.1 Priprava agregatov euroobmočja
Posredovanje podatkov v zvezi z DFP je treba opraviti z upoštevanjem kratkoročnega pristopa, to je na podlagi podatkov, ki so trenutno na voljo na nacionalni ravni. Iz tega sledi, da statistične informacije, ki jih je treba zagotavljati, morda ne bodo vedno v celoti na voljo v skladu z opredelitvami in specifikacijami, opisanimi v nadaljevanju. V primerih, ko poročani podatki odstopajo od opredelitev, ki so podane v tej prilogi, se od nacionalnih centralnih bank (NCB) zahteva, da podajo ECB pisno pojasnilo o tem (1). Skladno s tem pristopom in na podlagi konceptualnega okvirja, očrtanega v nadaljevanju, morajo NCB zagotavljati dejanske podatke, kjer so ti trenutno na voljo. Kjer dejanski podatki niso na voljo ali jih ni mogoče obdelati, je treba zagotoviti nacionalne ocene. Kot rezervno rešitev v primeru nekaterih posebnih razčlenitev, za katere ni mogoče zagotoviti nacionalnih ocen, lahko ECB naredi ocene/domneve za vsak primer posebej.
Z vidika dodatnega bremena, ki bi ga izračunavanje nacionalnih ocen pomenilo za NCB, bi se morali napori osredotočiti predvsem na omejeno število ključnih statističnih podatkov. Namen kratkoročnega pristopa je osredotočiti napore na eno določeno podkategorijo DFP (glej razdelek 3.2.a): investicijske sklade. Za zagotavljanje podatkov o posrednikih z vrednostnimi papirji in izvedenimi finančnimi instrumenti (PVP), finančnih družbah, ki se ukvarjajo s posojanjem (v nadaljevanju: ‚FDP’), ali drugih DFP (ostali) v primeru, ko se dejanski podatki o njih ne zbirajo na nacionalni ravni, niso potrebni posebni dodatni napori.
2.2 Vrste statističnih podatkov, ki jih je treba zagotavljati
Zagotavljati je treba dve vrsti indikatorjev: ključne indikatorje ter dodatne informacije
|
— |
Ključni indikatorji, ki jih je treba posredovati za pripravo agregatov euroobmočja. Vse sodelujoče države članice morajo posredovati podrobne podatke, ko so dejanski podatki na voljo. Ko dejanskih podatkov ni na voljo za zahtevane razčlenitve ali za dogovorjeno frekvenco poročanja, v ustreznih rokih ali časovnem obdobju, je treba, če je to izvedljivo, zagotoviti ocene. |
|
— |
Dodatne informacije, ki jih je treba posredovati kot ‚pojasnjevalne postavke’. Te podatke morajo posredovati države, za katere so dodatne podrobnosti trenutno na voljo. Nanašajo se na razčlenitve, po katerih so uporabniki izrazili povpraševanje in za katere se priprava agregatov euroobmočja v začetku ni zdela izvedljiva. |
3. Konceptualni okvir
3.1 Poročevalska populacija
Evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov (v nadaljevanju: ‚ESR 95’ (2)) opredeljuje DFP (S.123) kot nemonetarne ‚finančne družbe in neprave družbe [razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov], ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredovanjem, tako da prevzemajo obveznosti v oblikah, ki niso gotovina, […], vloge in/ali zelo podobni nadomestki za vloge od institucionalnih enot, ki niso denarne finančne institucije’.
Meja med DFP in MFI je določena z neobstojem obveznosti v obliki vlog, ki jih imajo ne-MFI, medtem ko je meja med pokojninskimi skladi in zavarovalnimi družbami določena z neobstojem obveznosti v obliki zavarovalnih tehničnih rezervacij.
Poročevalsko populacijo v kratkoročnem pristopu predstavljajo vse vrste DFP, rezidenčnih v sodelujoči državi članici. Termin ‚rezident’ je enak pojmu, kot je opredeljen v Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (3). Poročevalska populacija je torej sestavljena iz:
|
— |
institucij, lociranih na nekem ozemlju, vključno s hčerinskimi družbami matičnih družb, ki so locirane zunaj tega ozemlja, in |
|
— |
rezidenčnih podružnic institucij, ki imajo svojo glavno pisarno zunaj tega ozemlja. |
3.2 Razvrstitev podkategorij DFP
Z vidika heterogenosti dejavnosti, ki jih opravljajo DFP, ter razlik v razpoložljivosti podatkov po posameznih vrstah DFP so določene štiri podkategorije DFP, za katere je treba podatke posredovati ločeno: 1) investicijski skladi (razen skladov denarnega trga (SDT)), 2) posredniki z vrednostnimi papirji in izvedenimi finančnimi instrumenti (PVP), 3) finančne družbe, ki se ukvarjajo s posojanjem (FDP) in 4) drugi DFP. Razlike v statističnih podrobnostih bodo navedene v tem dokumentu.
Kategorije/skupine glede na vrsto podatkov, ki jih je treba zagotavljati, so naštete in opredeljene v nadaljevanju:
|
a. |
Investicijski skladi razen SDT Investicijski skladi predstavljajo organizirane finančne aranžmaje, ki združujejo sredstva investitorjev za namen pridobivanja finančnih in nefinančnih sredstev. Investicijski skladi, razvrščeni med DFP, vključujejo vse vrste investicijskih skladov razen tistih, ki so razvrščeni v sektor MFI. Skladi imajo lahko različno pravno obliko (pogodbeni skladi, skladi v obliki družbe ali vzajemni naložbeni skladi) in so lahko odprtega ali zaprtega tipa. Nadalje so lahko ustanovljeni kot posamezni investicijski sklad ali kot krovni sklad (večoddelčni sklad, ki je sestavljen iz več različnih podskladov). Podatki v zvezi z investicijskimi skladi se zagotavljajo za naslednje kategorije: Investicijski skladi skupaj: Podatki, ki se zagotavljajo za vse investicijske sklade skupaj, pokrivajo vse vrste investicijskih skladov, ki delujejo v določeni državi. Zanje je treba zagotoviti ključne indikatorje in tudi vrsto pojasnjevalnih postavk. Investicijski skladi po vrstah: Posredovani podatki morajo biti razčlenjeni po posameznih vrstah investicijskih skladov:
|
|
b. |
Posredniki z vrednostnimi papirji in izvedenimi finančnimi instrumenti PVP, ki so razvrščeni med DFP, so finančne družbe, katerih glavna dejavnost je finančno posredništvo:
Glede PVP je potrebno zagotavljati ključne indikatorje. Podrobnosti o razčlenitvah, ki jih je treba zagotoviti, so očrtane v tej prilogi. |
|
c. |
Finančne družbe, ki se ukvarjajo s posojanjem Te finančne družbe, ki so razvrščene med DFP, so primarno specializirane za financiranje sredstev za gospodinjstva in nefinančne družbe. V to kategorijo so vključene družbe, specializirane za finančni leasing (5), factoring, hipotekarno posojanje ter potrošniško kreditiranje. Te finančne družbe lahko delujejo v pravni obliki stanovanjske banke, komunalne kreditne institucije, družbe, ki se ukvarja s prenosom finančnih sredstev, ustanovljene, da bi bila imetnica listinjenih sredstev, itd. Glede FDP je treba zagotavljati ključne indikatorje. Posebne podrobnosti o razčlenitvah, ki jih je treba zagotoviti, so navedene v tej prilogi. |
|
d. |
Druge kategorije DFP Finančne družbe, ki so vključene v to rezidualno kategorijo, so druge vrste finančnih družb, ki niso specializirane za nobeno od področij dejavnosti, ki se uporabljajo za ostale tri kategorije DFP. V to kategorijo so vključene, na primer, finančne holdinške družbe, družbe, ki upravljajo sklade tveganega kapitala in razvojne sklade. NCB morajo navesti vrsto institucij, ki so vključene v to kategorijo, v priloženem pisnem pojasnilu. Glede te podkategorije DFP je treba poročati le o postavki celotna aktiva med pojasnjevalnimi postavkami. |
4. Zahteve za statistično poročanje
4.1 Postavke bilance stanja
Za pripravo ključnih statističnih indikatorjev za sektor DFP je potrebna posebna razčlenitev finančnih instrumentov. Kolikor je le mogoče, razčlenitve po instrumentih, geografski lokaciji in sektorju sledijo shemi poročanja, opredeljeni za sektor MFI. Vendar pa je v praksi ta razčlenitev manj podrobna, kot je razčlenitev, zahtevana za statistiko bilance stanja MFI.
Nadalje, z vidika heterogenosti dejavnosti, ki jih opravljajo finančne družbe, razvrščene med DFP, in razlik v trenutno razpoložljivih podatkih po posameznih podkategorijah DFP, se zahtevane razčlenitve bilance stanja razlikujejo glede na vrsto podkategorije DFP.
Razčlenitev po instrumentih in zapadlosti: Spodnja tabela podaja pregled zahtevanih razčlenitev po instrumentih za posamezne vrste podkategorij DFP. Podroben opis teh razčlenitev po instrumentih je podan v odstavkih v nadaljevanju. Načeloma se razčlenitev po instrumentih zagotavlja v obliki ključnih indikatorjev za vse podkategorije DFP (razen za ‚investicijske sklade glede na vrsto vlagateljev’ ter ‚druge DFP’).
Pregled razčlenitev po instrumentih in zapadlosti
|
KATEGORIJE INSTRUMENTOV IN ZAPADLOSTI |
|||||||||||||||||||||||||||||||||
|
AKTIVA |
PASIVA |
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Celotna aktiva = Celotna pasiva (poročana za vse kategorije) |
|||||||||||||||||||||||||||||||||
Dodatne zahteve za potrebe pripravljanja finančnih računov monetarne unije (MUFA): Spodnja tabela podaja pregled zahtevanih dodatnih razčlenitev po instrumentih. Podroben opis razčlenitev po instrumentih je podan v odstavkih v nadaljevanju. Načeloma se dodatno razčlenitev po instrumentih zagotavlja kot pojasnjevalne postavke samo za podkategorijo ‚investicijski skladi skupaj’.
Dodatne zahteve za potrebe pripravljanja MUFA
|
KATEGORIJE INSTRUMENTOV IN ZAPADLOSTI |
|||||||||||
|
AKTIVA |
PASIVA |
||||||||||
|
|
||||||||||
AKTIVA
|
0. |
Celotna aktiva/pasiva: Celotna aktiva se poroča za vse podkategorije DFP. Celotna aktiva mora biti enaka vsoti vseh posameznih postavk na aktivni strani bilance stanja in mora biti hkrati enaka celotni pasivi. |
|
1. |
Vloge: Postavka ‚vloge’ se posebej zahteva za vse vrste investicijskih skladov, o katerih se poroča ločeno, ter za PVP. V primeru FDP se ta postavka uvrsti med ‚druga aktiva’. Ta postavka (7) je sestavljena iz dveh osnovnih podkategorij:
Tudi imetja gotovine morajo biti vključena pod to postavko. Gotovina zajema bankovce in kovance v obtoku, ki se običajno uporabljajo za plačila. Pričakuje se, da bo ta postavka nepomembna. Pravila vrednotenja: v skladu z ESR 95 se vloge poroča po nominalni vrednosti brez obračunanih obresti. |
|
2. |
Posojila: Podatki, ki se nanašajo na ‚posojila’, se ločeno poročajo samo za podkategorijo FDP. Za podkategorije investicijskih skladov in PVP se posojila uvrstijo v postavko ‚druga aktiva’. Za potrebe pripravljanja MUFA pa morajo biti posojila (z zapadlostjo do enega leta in nad eno leto) poleg tega ločena kot pojasnjevalna postavka za podkategorijo ‚investicijski skladi skupaj’. Posojila so sredstva, ki jih DFP, ki poročajo, posodijo posojilojemalcem in ki niso izkazana s prenosljivimi dokumenti ali so predstavljena z enim samim dokumentom (četudi je le-ta postal prenosljiv). To postavko sestavljajo:
Pravila vrednotenja: v skladu z obravnavo posojil, ki jih odobravajo MFI, je načeloma treba posojila, odobrena s strani DFP, zabeležiti bruto, z vsemi povezanimi rezervacijami, tako splošnimi kot posebnimi, dokler posojila niso odpisana s strani institucije, ki poroča, in istočasno odstranjena iz bilance stanja. V skladu s splošnim načelom obračunskega knjigovodstva se morajo obresti, zaslužene na posojila, zabeležiti v bilanci stanja, ko se obračunajo (torej po obračunskem načelu), in ne šele takrat, ko so dejansko prejete ali plačane (torej po načelu zajemanja v trenutku plačila). Obračunane obresti na posojila morajo biti razvrščene v bruto zneskih med ‚druga aktiva’. Obračunane obresti morajo biti izločene iz posojil, na katera se nanašajo in ki morajo biti vrednotena po nominalni vrednosti, nepoplačani na datum poročanja. |
|
3. |
Vrednostni papirji razen delnic: Ta postavka je posebej zahtevana za vse podkategorije DFP, razen za druge DFP. Postavka se nanaša na imetja vrednostnih papirjev razen delnic in drugega lastniškega kapitala, ki so običajno prenosljivi in se z njimi trguje na sekundarnih trgih ali pa jih je mogoče pobotati na trgu in ki imetniku ne dajejo nikakršnih lastninskih pravic nad institucijo izdajateljico. Ta postavka zajema imetja vrednostnih papirjev ki dajejo imetniku brezpogojno pravico do fiksnih in pogodbeno določenih donosov v obliki kuponskih izplačil in/ali do določene fiksne vsote na določen datum (ali več datumov) ali od določenega datuma, opredeljenega ob času izdaje, dalje. Vključuje tudi prenosljiva posojila, ki so bila prestrukturirana v veliko število enakih dokumentov in s katerimi se trguje na organiziranih trgih. Pravila vrednotenja: v skladu z ESR 95 morajo biti vrednostni papirji razen delnic poročani po tržni vrednosti. Razčlenitev po zapadlosti (začetna zapadlost) na ‚do enega leta’ in ‚nad eno leto’ za ‚vrednostne papirje razen delnic’ se zahteva za podkategorijo DFP ‚investicijski skladi’ (za investicijske sklade skupaj ter za investicijske sklade, razčlenjene po posameznih vrstah investicij). |
|
4. |
Delnice in drug lastniški kapital (razen delnic investicijskih skladov): Ta postavka se posebej zahteva za vse podkategorije DFP, razen za druge DFP. Postavka se nanaša na imetja vrednostnih papirjev, ki pomenijo lastninske pravice nad družbami in nepravimi družbami. Ti vrednostni papirji imetnikom v splošnem dajejo pravico do deleža v dobičku družb ali nepravih družb ter do deleža v njihovih lastnih sredstvih ob likvidaciji. Ta kategorija je sestavljena iz treh glavnih podkategorij:
Pravila vrednotenja: V skladu z ESR 95 morajo biti delnice in drug lastniški kapital poročani po tržni vrednosti. |
|
5. |
Delnice/enote investicijskih skladov: Imetja delnic/enot investicijskih skladov morajo biti poročana kot ločena postavka samo za podkategoriji investicijskih skladov (za investicijske sklade skupaj in za vse vrste investicijskih skladov) in za PVP. Za podkategorijo FDP so delnice/enote investicijskih skladov razporejene v postavko ‚druga aktiva’. Delnice/enote investicijskih skladov so delnice oziroma enote, ki jih izdaja posebna vrsta finančnih družb, katerih izključni namen je investirati zbrana sredstva na denarnem trgu, trgu kapitala in/ali trgu nepremičnin. Delnice/enote investicijskih skladov so izključno obveznost MFI (samo SDT) in investicijskih skladov, razporejenih med DFP. Izdane delnice/enote investicijskih skladov dajejo imetnikom pravice glede investiranega kapitala in do donosov, ki izhajajo iz takih investicij, vendar običajno ne dajejo dokazila o obvladovanju skupnih naložb (na primer pravice do glasovanja ali sodelovanja pri upravljanju). Pravila vrednotenja: v skladu z ESR 95 morajo biti delnice/enote investicijskih skladov poročane po tržni vrednosti. Poleg tega se za podkatergorijo ‚investicijski skladi skupaj’ poroča imetja delnic SDT. |
|
6. |
Opredmetena osnovna sredstva: To postavko sestavljajo:
‚Opredmetena osnovna sredstva’ so ločeno določena za investicijske sklade skupaj in tudi za investicijske sklade, razčlenjene glede na vrsto investicije in glede na vrsto vlagatelja. V primeru razčlenitve investicijskih skladov glede na vrsto investicije morajo biti opredmetena osnovna sredstva ločeno določena za nepremičninske, mešane in druge sklade, saj se od teh treh vrst skladov pričakuje, da bodo imeli med svojimi investicijami tudi nepremičnine. Vse ostale vrste skladov, razčlenjenih glede na vrsto investicije, imajo tudi opredmetena osnovna sredstva, vendar se pri njih pričakuje, da je vrednost le-teh nepomembna, saj gre pretežno za opredmetena osnovna sredstva, namenjena lastni uporabi (zgradbe, ki jih zaseda DFP, oprema, programska oprema in ostala infrastruktura). Kjer o opredmetenih osnovnih sredstvih ni treba poročati pod posebno postavko, so le-ta razporejena med ‚druga aktiva’. |
|
7. |
Izvedeni finančni instrumenti: Podatki, ki se nanašajo na ‚izvedene finančne instrumente’, se poročajo kot ločena postavka samo za podkategoriji investicijskih skladov (za investicijske sklade skupaj in za vse vrste investicijskih skladov) in za PVP. Za FDP je ta postavka razporejena med ‚druga aktiva’. Postavka je sestavljena iz vseh transakcij z izvedenimi finančnimi instrumenti, t. j. finančnimi sredstvi, ki temeljijo na ali so izvedeni iz različnih osnovnih instrumentov. Osnovni instrument je običajno drugo finančno sredstvo, lahko pa je tudi blago ali indeks (ESR 95, odstavek 5.65). Poročanje o ‚izvedenih finančnih instrumentih’ v shemi poročanja DFP je načeloma skladno s priporočeno obravnavo le-teh v shemi poročanja MFI. V tem kontekstu Navodilo k Uredbi ECB/2001/13 o statistiki bilance stanja MFI (8) določa, da morajo, v skladu z obstoječimi mednarodnimi statističnimi standardi, izvedeni finančni instrumenti, ki imajo tržno vrednost, načeloma biti evidentirani v bilanci stanja. Izvedeni finančni instrumenti imajo tržno vrednost, ko se z njimi trguje na organiziranih trgih (borzah) ali v okoliščinah, ko so lahko redno pobotani na trgih ‚preko okenc’ (OTC). Pod to postavko se poroča o naslednjih izvedenih finančnih instrumentih:
Izvedeni finančni instrumenti, ki se beležijo v bilanci stanja, morajo biti zabeleženi po tržni vrednosti, kar pomeni veljavno tržno ceno ali bližnji ekvivalent (poštena vrednost). Izvedeni finančni instrumenti se beležijo v bilanci stanja na bruto osnovi. Posamezne pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih z bruto pozitivno tržno vrednostjo morajo biti zabeležene na aktivni strani bilance stanja, pogodbe z bruto negativno tržno vrednostjo pa na pasivni strani. Bruto bodoče obveznosti iz pogodb o izvedenih finančnih instrumentih se v bilanci stanja ne beležijo. Priznano je, da se izvedeni finančni instrumenti lahko beležijo na neto osnovi na podlagi drugačnih metod vrednotenja. Kadar so na voljo le neto pozicije ali pozicije, ki so beležene po vrednostih, ki niso tržne vrednosti, se te pozicije poročajo kot privzete. Razčlenitve (po sektorju, valuti itd.) niso potrebne. |
|
8. |
Druga aktiva: Ta postavka se ločeno zahteva za vse podkategorije DFP, razen za druge DFP. Ta postavka je sestavljena iz sredstev, ki niso vključena v druge postavke, kot na primer:
Zgornji seznam ni izčrpen in se spreminja glede na vrsto institucije, ki poroča (glej alineo). Bilanca stanja, ki se zahteva pri različnih vrstah podkategorij DFP, je odvisna od dejavnosti, s katero se podkategorija DFP ukvarja. Samo glavne postavke bilance stanja DFP so določene posebej. Vse zneske, ki jih ni mogoče uvrstiti v eno izmed teh glavnih postavk bilanc stanja (BSI), je treba razvrstiti med ‚druga aktiva’, na primer ker se od investicijskih skladov ne pričakuje, da bodo odobravali posojila, se postavka ‚posojila’ v bilanci stanja ne določi posebej. Vendar pa se v primeru, ko so investicijski skladi dejansko odobrili posojila, ta znesek uvrsti med ‚druga aktiva’. NCB morajo zagotoviti podrobnosti o sestavinah ‚druge aktive’ v pisnem pojasnilu. |
PASIVA
|
0. |
Celotna aktiva/pasiva: Celotna pasiva mora biti enaka vsoti vseh posameznih postavk na pasivni strani bilance stanja in mora biti hkrati enaka celotni aktivi (glej tudi ‚aktivne postavke – celotna aktiva/pasiva’). |
|
9. |
Prejeti vloge in posojila: Ta postavka mora biti posebej določena za investicijske sklade, PVP in FDP. To postavko sestavljajo:
|
|
10. |
Izdani dolžniški vrednostni papirji: Ta postavka se posebej poroča za PVP in FDP. V primeru investicijskih skladov se ta postavka uvrsti med ‚druge obveznosti’ in se zanjo pričakuje, da bo nepomembna. Postavka se nanaša na vrednostne papirje razen delnic, ki so običajno prenosljivi instrumenti, s katerimi se trguje na sekundarnih trgih ali se jih lahko pobota na trgu, ter imetniku ne dajejo nikakršne lastninskih pravic nad institucijo izdajateljico. V nekaterih državah lahko DFP izdajajo prenosljive instrumente s podobni značilnostmi, kot jih imajo dolžniški vrednostni papirji, ki jih izdajajo MFI. V tej shemi poročanja so vsi takšni instrumenti razvrščeni med dolžniške vrednostne papirje. |
|
11. |
Kapital in rezerve: Ta postavka se posebej poroča za PVP in FDP. V primeru investicijskih skladov se ta postavka uvrsti med ‚druge obveznosti’. Ta postavka je sestavljena iz zneskov, ki izvirajo iz izdaje lastniškega kapitala s strani DFP, ki poročajo, delničarjem ali drugim lastnikom, ki predstavljajo lastninsko pravico imetnika v DFP in v splošnem pravico do deleža v dobičku DFP ter deleža v njegovih lastnih sredstvih ob likvidaciji. Sredstva, ki izhajajo iz nerazporejenih prejemkov, ali sredstva, ki jih DFP, ki poročajo, namenijo za verjetna prihodnja plačila in obveznosti, so tudi vključena v to postavko. Kapital in rezerve so sestavljene iz naslednjih elementov:
|
|
12. |
Izdane delnice/enote investicijskih skladov: Postavka je posebej poročana samo za podkategorijo investicijskih skladov, saj le investicijski skladi izdajajo delnice/enote investicijskih skladov. Postavka se nanaša na delnice ali enote, ki jih izdajajo investicijski skladi, ki niso SDT. |
|
13. |
Izvedeni finančni instrumenti: Glej ‚aktivne postavke – izvedeni finančni instrumenti’. |
|
14. |
Druge obveznosti: Postavka je posebej zahtevana za vse podkategorije DFP, razen za druge DFP. Postavka je podobna postavki ‚ostala pasiva’ MFI, s to razliko, da ne vključuje izvedenih finančnih instrumentov. Postavka vključuje obveznosti, ki niso vključene v druge postavke, kot so:
Zgornji seznam ni izčrpen in se spreminja glede na vrsto institucije, ki poroča. Bilanca stanja, ki se zahteva pri posamezni vrsti podkategorije DFP, je odvisna od dejavnosti, s katero se podkategorija DFP ukvarja. Samo glavne postavke bilance stanja DFP so določene posebej. Vsi zneski, ki jih ni mogoče uvrstiti v eno izmed teh glavnih postavk na pasivni strani, morajo biti razvrščene med ‚druge obveznosti’, kot na primer, ker se od investicijskih skladov ne pričakuje, da bi izdajali ‚dolžniške vrednostne papirje’, se postavka ‚dolžniški vrednostni papirji’ zanje ne določi posebej na pasivni strani. Vendar pa se v primeru, ko so investicijski skladi dejansko izdali vrednostne papirje, ta znesek uvrsti med ‚druge obveznosti’. NCB morajo podati podrobnosti o sestavinah ‚drugih obveznosti’ v pisnem pojasnilu. |
RAČUNOVODSKA PRAVILA
Računovodska pravila, ki jim DFP sledijo pri sestavljanju svojih računov, morajo načeloma biti skladna s predpisi, s katerimi je bila Direktiva Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (9) prenesena v nacionalno zakonodajo, in drugimi veljavnimi mednarodnimi standardi. Brez poseganja v veljavne računovodske prakse v državah članicah se za statistične namene vsa sredstva in vse obveznosti poročajo na bruto osnovi. Specifična navodila za posamezne metode vrednotenja so podana pri ustreznih kategorijah.
GEOGRAFSKA IN SEKTORSKA RAZČLENITEV TER RAZČLENITEV PO NAMENU
ECB zahteva, za nekatere podkategorije DFP in za omejeno število BSI, geografsko in sektorsko razčlenitev, podobno kot za BSI MFI.
Geografska in sektorska razčlenitev
|
AKTIVA |
PASIVA |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
Geografska razčlenitev
Za pripravo statistike DFP euroobmočja je treba določiti nasprotne stranke, ki se nahajajo v sodelujočih državah članicah, z razčlenitvijo med domačim ozemljem in drugimi sodelujočimi državami članicami. Celotna zahtevana geografska razčlenitev je torej ‚domači/druge sodelujoče države članice/ostali svet’. V primeru nesodelujočih držav članic je razčlenitev ‚domači/sodelujoče države članice/ostali svet’.
Zahtevana geografska razčlenitev se nanaša na postavke bilance stanja za:
|
— |
Investicijske sklade skupaj/investicijski skladi, razčlenjeni glede na investicijsko politiko: Zlasti za ‚vrednostne papirje razen delnic’, ‚delnice in drug lastniški kapital’, ‚delnice/enote investicijskih skladov’ (na aktivni strani) in ‚izdane delnice investicijskih skladov’ (na pasivni strani). Na aktivni strani je treba informacije zagotoviti v obliki ključnih indikatorjev, na pasivni strani pa v obliki pojasnjevalnih postavk. |
|
— |
FDP: Za postavko ‚posojila’ se zagotavlja geografska razčlenitev na domače/druge sodelujoče države članice (kot ključni indikator). |
Sektorska razčlenitev (11)
Osnovna zahtevana sektorska razčlenitev je na ‚MFI/ne-MFI’. Opredelitev MFI je dobro poznana, medtem ko je ‚ne-MFI’ sestavljen iz sektorjev ‚država’ (12) in ‚drugi domači sektorji’ (13).
Sektorska razčlenitev, ki se zahteva za domače podatke in podatke o drugih sodelujočih državah članicah, je enaka. Za podatke o ostalem svetu se sektorska razčlenitev ne zahteva.
Sektorska razčlenitev se zahteva za omejeno število postavk:
|
— |
Posredovana mora biti v obliki ‚pojasnjevalnih postavk’ za podsektor ‚investicijski skladi’ (investicijski skladi skupaj in investicijski skladi, razčlenjeni glede vrsto investicij) in samo za tiste postavke, za katere se zahteva geografska razčlenitev. |
|
— |
Posredovana mora biti v obliki ‚ključnega indikatorja’ za podsektor ‚finančne družbe, ki se ukvarjajo s posojanjem’ za postavko ‚posojila’. Dodatno morajo biti posebej določena tudi ‚posojila’ odobrena ‚nefinančnim družbam in gospodinjstvom’, vendar samo za to podkategorijo DFP in to postavko. |
Razčlenitev po namenu
Ta razčlenitev se zahteva samo za podatke, ki se nanašajo na FDP. Nanaša se na BSI ‚posojila’ in še posebej za ‚posojila’ gospodinjstvom, za katera je treba določiti namen posojila (razčlenjeno na potrošniške kredite, stanovanjska posojila in druga posojila (ostanek)). Razčlenitev se zahteva v obliki ključnega indikatorja.
4.2 Podatki o popravkih
Podatki o popravkih se poročajo samo v primeru pomembnih prekinitev v stanjih. Na primer, podatke o popravkih je treba zagotoviti zaradi prerazvrstitev v kontekstu izvedbe okvirja ESR 95. Podatke je treba, kjer so trenutno na voljo, zagotavljati prostovoljno.
4.3 Podatki o transakcijah
V skladu s kratkoročnim pristopom k statistiki DFP je treba podatke o finančnih transakcijah ter prodaji in ponovnem nakupu enot/delnic, ki jih izdajo investicijski skladi, poslati v obliki ‚pojasnjevalnih postavk’ za podsektor ‚investicijski skladi’ (investicijski skladi skupaj in investicijski skladi, razčlenjeni glede vrsto investicij).
Razčlenitev po instrumentih in zapadlosti: Spodnja tabela podaja pregled zahtevanih razčlenitev podatkov o transakcijah po instrumentih in zapadlosti.
Pregled razčlenitev podatkov o transakcijah po instrumentih in zapadlosti
|
KATEGORIJE INSTRUMENTOV IN ZAPADLOSTI |
|||||||||||||||||||||||
|
AKTIVA |
PASIVA |
||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||
|
Celotna aktiva = Celotna pasiva(poročana za vse kategorije) |
|||||||||||||||||||||||
Prodaja in ponovni nakup delnic/enot investicijskih skladov: Spodnja tabela podaja pregled zahtevanih razčlenitev podatkov o prodaji in ponovnem nakupu delnic/enot investicijskih skladov po instrumentih.
Prodaja in ponovni nakup točk/delnic investicijskih skladov
|
KATEGORIJE INSTRUMENTOV |
|||||
|
AKTIVA |
PASIVA |
||||
|
|
|
||||
Dodatne zahteve za potrebe pripravljanja MUFA Spodnja tabela podaja pregled dodatnih zahtevanih razčlenitev podatkov o transakcijah po instrumentih in zapadlosti.
Dodatne zahteve za potrebe pripravljanja MUFA
|
KATEGORIJE INSTRUMENTOV IN ZAPADLOSTI |
|||||||||||
|
AKTIVA |
PASIVA |
||||||||||
|
|
||||||||||
4.4 Frekvenca poročanja, roki in časovni razpon
Frekvenca poročanja ECB je četrtletno.
Statistični podatki DFP se posredujejo ECB najkasneje na zadnji koledarski dan tretjega meseca, ki sledi koncu referenčnega obdobja, ali na predhodni delovni dan NCB (17), če zadnji koledarski dan meseca ni delovni dan NCB. Natančni datumi posredovanja se sporočijo NCB vnaprej v obliki koledarja poročanja. Zgodovinske četrtletne podatke je treba ECB posredovati začenši s podatki za prvo referenčno obdobje, ki je na voljo, in vsaj začenši s podatki za referenčno obdobje četrtega četrtletja leta 1998.
5. Elektronsko posredovanje statističnih podatkov DFP – oznaka družine ključev: OFI
Družina ključev OFI se nanaša na statistiko bilanc stanja DFP v euroobmočju. Oblikovana je tako, da se naslanja, kolikor je le mogoče, na šifrante in vrednosti družine ključev, ki je že opredeljena za statistiko BSI.
5.1 Dimenzije
Tabela spodaj opisuje dimenzije, ki so uporabljene v družini ključev OFI. Za potrebe statistike DFP je bilo 11 dimenzij določenih kot bistvenih za identifikacijo časovne vrste.
|
Položaj v ključu: |
Koncept (okrajšava) |
Ime koncepta |
Format vrednosti |
Šifrant (okrajšava) |
Ime šifranta |
|
Dimenzije |
|||||
|
1 |
FREQ |
Frekvenca |
AN1 |
CL_FREQ |
Šifrant za frekvence (BIS, ECB) |
|
2 |
REF_AREA |
Referenčno območje |
AN2 |
CL_AREA_EE |
Šifrant za območja (Eurostat BoP, ECB) |
|
3 |
ADJUSTMENT |
Kazalec popravka |
AN1 |
CL_ADJUSTMENT |
Šifrant kazalcev popravka (BIS, ECB) |
|
4 |
OFI_REP_SECTOR |
Razčlenitev DFP glede na referenčni sektor |
AN2 |
CL_OFI_REP_SECTOR |
Šifrant razčlenitve DFP glede na referenčni sektor (ECB) |
|
5 |
OFI_ITEM |
Postavka bilance stanja DFP |
AN3 |
CL_OFI_ITEM |
Šifrant postavk bilanc stanja DFP (ECB) |
|
6 |
MATURITY_ORIG |
Prvotna zapadlost |
AN1 |
CL_MATURITY_ORIG |
Šifrant prvotne zapadlosti (ECB) |
|
7 |
DATA_TYPE |
Vrsta podatka |
AN1 |
CL_DATA_TYPE |
Vrsta podatkov denarne in bančne statistike, tokovi in pozicije (ECB, BIS) |
|
8 |
COUNT_AREA |
Območje nasprotne stranke |
AN2 |
CL_AREA_EE |
Šifrant za območja (Eurostat BoP, ECB) |
|
9 |
BS_COUNT_SECTOR |
Sektor nasprotne stranke bilance stanja |
AN4 |
CL_BS_COUNT_SECTOR |
Šifrant sektorja nasprotne stranke bilance stanja (ECB, BIS) |
|
10 |
CURRENCY_TRANS |
Valuta transakcije |
AN3 |
CL_CURRENCY |
Šifrant za valute (ECB, BIS, Eurostat BoP) |
|
11 |
SERIES_DENOM |
Denominacija podatkov ali posebnega preračuna |
AN1 |
CL_SERIES_DENOM |
Šifrant za denominacije podatkov ali posebnega preračuna (ECB) |
Vsaka izmed enajstih statističnih dimenzij zajema svoje vrednosti iz ustreznega šifranta. Na primer, skladno z zgornjo tabelo, dimenzija REF_AREA (referenčno območje) zajema svoje vrednosti iz šifranta CL_AREA_EE. Dimenzije družine ključev OFI so opisane v nadaljevanju, v istem vrstnem redu, kot si sledijo v ključu.
Dimenzija št. 1: Frekvenca (FREQ; dolžina: en znak)
Dimenzija označuje frekvenco poročane časovne vrste. Vrednost, ki se uporablja pri družini ključev OFI, je ‚Q’ za četrtletne podatke in predstavlja podmnožico vseh vrednosti, določenih v šifrantu CL_FREQ. Kadar so nacionalni podatki na voljo le z manjšo frekvenco (t. j polletno ali letno), NCB oceni četrtletne podatke. Kjer četrtletne ocene niso izvedljive, se ne glede na to zagotavlja podatke kot četrtletno časovno vrsto (t. j. letni podatki so podani kot yyyyQ4, polletni podatki so podani kot yyyyQ2 in yyyyQ4, medtem ko se podatkov za ostala četrtletja bodisi ne poroča bodisi se jih poroča kot manjkajoče podatke s statusom opazovanja ‚L’ (18)).
Dimenzija št. 2: Referenčno območje (REF_AREA; dolžina: dva znaka)
Dimenzija predstavlja rezidenčno državo institucije, ki je obveznik za poročanje. Uporabljen šifrant je CL_AREA_EE, ki vsebuje standarden šifrant držav ISO in nekatere dodatne vrednosti (glej tudi dimenzijo št. 8: območje nasprotne stranke). Podmnožica vrednosti, uporabljenih v družini ključev OFI, ustreza državam članicam Evropske unije (EU).
Dimenzija št. 3: Kazalec popravka (ADJUSTMENT; dolžina: en znak)
Dimenzija kaže, ali je bil uporabljen sezonski popravek in/ali popravek na število delovnih dni. Ustrezen šifrant je CL_ADJUSTMENT. Vrednost, ki se uporablja v družini ključev OFI, je ‚N’, če ni bil uporabljen niti sezonski popravek niti popravek na število delovnih dni.
Dimenzija št. 4: Razčlenitev DFP glede na referenčni sektor (OFI_REP_SECTOR; dolžina: dva znaka)
Dimenzija označuje, katera vrsta DFP poroča, in je povezana s šifrantom CL_OFI_REP_SECTOR. Opredeljenih je naslednjih 11 vrednosti: investicijski skladi skupaj (‚10’); investicijski skladi, razčlenjeni glede na vrsto investicij: delniški skladi (‚11’), obvezniški skladi (‚12’), mešani skladi (‚13’), nepremičninski skladi (‚14’) in drugi skladi (‚15’); investicijski skladi, razčlenjeni glede na vrsto vlagatelja: splošni javni skladi (‚1G’) in skladi posebnih vlagateljev (‚1S’); PVP (‚20’); FDP (‚30’) in druge kategorije DFP (‚40’).
Dimenzija št. 5: Postavke bilance stanja DFP (OFI_ITEM; dolžina: trije znaki)
Dimenzija predstavlja BSI za bilanco stanja DFP in je povezana s šifrantom CL_OFI_ITEM. Vrednosti za pasivne postavke so označene s predpono ‚L’, vrednosti za aktivne postavke pa s predpono ‚A’, vse pa so organizirane in kodirane tako, da, kolikor je le mogoče, sledijo hierarhični razporeditvi postavk. Ker se DFP osredotočajo na različne finančne dejavnosti, odvisno od njihove vrste, se vse BSI ne uporabljajo za vse vrste DFP. Še posebej sta na aktivni strani opredeljeni dve različni postavki za ‚druga aktiva’:
|
— |
druga aktiva (vključno s posojili) (‚A8A’), ki se uporablja za vse kategorije DFP razen za FDP, in |
|
— |
druga aktiva (vključno z vlogami, gotovino, delnicami investicijskih skladov, opredmetenimi osnovnimi sredstvi in izvedenimi finančnimi instrumenti) (‚A8B’), ki se uporablja za FDP. |
Na pasivni strani so opredeljene tri različne postavke za ‚druge obveznosti’:
|
— |
druge obveznosti (razen dolžniških vrednostnih papirjev, kapitala in rezerv ter izvedenih finančnih instrumentov) (‚L6A’), ki se uporablja za PVP, |
|
— |
druge obveznosti (vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti) (‚L6B’), ki se uporablja za FDP, in |
|
— |
druge obveznosti (vključno z dolžniškimi vrednostnimi papirji ter kapitalom in rezervami) (‚L6C’), ki se uporablja za kategorije investicijskih skladov. |
Dimenzija št. 6: Prvotna zapadlost (MATURITY_ORIG; dolžina: en znak)
Ta dimenzija predstavlja prvotno zapadlost BSI in je povezana s šifrantom CL_MATURITY_ORIG. Razčlenitev na do enega leta (‚F’) in nad eno leto (‚K’) se uporablja za postavko ‚vrednostni papirji razen delnic’ za kategorije investicijskih skladov. V zasnovi se prvotna zapadlost, čeprav se v tem kontekstu razčlenitev po zapadlosti ne zahteva, uporablja tudi za aktivni postavki ‚posojila’ in ‚vloge’ ter pasivni postavki ‚prejete vloge in posojila’ ter ‚izdani dolžniški vrednostni papirji’. V teh primerih se zato uporabi vrednost ‚A’ za vse zapadlosti. Vse druge postavke prikazujejo vrednost ‚X’ za se ne uporablja.
Dimenzija št. 7: Vrsta podatka (DATA_TYPE; dolžina: en znak)
Dimenzija je opisana v šifrantu CL_DATA_TYPE in označuje vrsto podatka, ki se poroča: bruto stanje (‚1’) prodaja (‚2’), ponovni nakupi(‚3’), finančne transakcije (‚4’) ter prerazvrstitve in drugi popravki (‚5’). Prerazvrstitve in drugi popravki zajemajo spremembe na aktivni in pasivni strani bilance stanja poročajočega sektorja DFP, ki so posledica 1) sprememb v poročevalski populaciji; 2) prestrukturiranja družb; 3) prerazvrstitve sredstev in obveznosti; in 4) popravkov tistih napak v poročanju, ki jih, zaradi tehničnih razlogov, ni bilo mogoče odstraniti iz podatkov o stanjih za celotno relevantno obdobje.
Dimenzija št. 8: Območje nasprotne stranke (COUNT_AREA; dolžina: dva znaka)
Dimenzija predstavlja rezidenčno območje nasprotne stranke bilance stanja DFP. S tem konceptom je povezan šifrant CL_AREA_EE, ki vsebuje standarden šifrant držav ISO in nekatere dodatne vrednosti (npr. ‚U6’ – ‚Domač: ista država, kot je država DFP, ki poroča’). Za potrebe družine ključev OFI se uporablja naslednja podmnožica vrednosti: domač (domače ali referenčno območje) (‚U6’); druga sodelujoča država članica (vse države razen referenčnega območja) (‚U5’); ostali svet (‚U4’) in svet (vsi subjekti) (‚A1’). Ko država postane sodelujoča država članica, se zgodovinski podatki, ki se nanašajo na obdobje pred vključitvijo, zagotavljajo z oznakami območja nasprotne stranke monetarna unija (‚U2’) in vsa območja razen sodelujočih držav članic in referenčnega/domačega območja (‚U8’) (19).
Dimenzija št. 9: Sektor nasprotne stranke bilance stanja (BS_COUNT_SECTOR; dolžina: štirje znaki)
Dimenzija predstavlja sektorsko razčlenitev BSI DFP in je povezana s šifrantom CL_BS_COUNT_SECTOR. Peterica zahtevanih sektorjev je: MFI (‚1000’); ne-MFI (‚2000’); drugi rezidenčni sektorji – od tega nefinančne družbe (‚2240’); drugi rezidenčni sektorji – od tega gospodinjstva (‚2251’) ter nedoločen sektor (‚0000’).
Dimenzija št. 10: Valuta transakcije (CURRENCY_TRANS; dolžina: trije znaki)
Dimenzija označuje valuto, v kateri so BSI DFP denominirane, in je povezana s šifrantom CL_CURRENCY. Uporablja se le vrednost ‚Z01’ za vse valute skupaj.
Dimenzija št. 11: Denominacija podatkov ali posebnega preračuna (SERIES_DENOM; dolžina: en znak)
Dimenzija označuje, ali so poročani podatki izraženi v nacionalni ali skupni (euro) valuti. Ima dve vrednosti (‚N’, nacionalna valuta in ‚E’, euro), ki sta predstavljeni v šifrantu CL_SERIES_DENOM. Oznako ‚E’ uporabljajo sodelujoče države članice, medtem ko oznako ‚N’ uporabljajo nove sodelujoče države članice za posredovanje zgodovinskih podatkov za obdobje pred vstopom (20).
5.2 Atributi
Poleg enajstih dimenzij, ki opredeljujejo ključ, je opredeljen tudi nabor atributov (21). Ti so dodani na različnih ravneh izmenjanih informacij:
Družina ključev postavk bilanc stanja (ECB_OFI): kodirani in nekodirani atributi
|
Raven določitve |
Statistični koncept |
Format vrednosti |
Šifrant |
||
|
Atributi na sorodstveni ravni (izmenjava z uporabo skupine FNS) |
|||||
|
Sorodstvena |
TITLE_COMPL |
Dopolnilo naslova |
AN..1050 |
Nekodiran |
|
|
Sorodstvena |
UNIT |
Enota |
AN..12 |
CL_UNIT |
Šifrant enot (BIS, ECB, Eurostat BoP) |
|
Sorodstvena |
UNIT_MULT |
Množitelj enote |
AN..2 |
CL_UNIT_MULT |
Šifrant množiteljev enot (BIS, ECB, Eurostat BoP) |
|
Sorodstvena |
DECIMALS |
Decimalna mesta |
N1 |
CL_DECIMALS |
Šifrant decimalnih mest (BIS, ECB) |
|
Sorodstvena |
TITLE |
Naslov |
AN..70 |
Nekodiran |
|
|
Sorodstvena |
NAT_TITLE |
Naslov v nacionalnem jeziku |
AN..350 |
Nekodiran |
|
|
Sorodstvena |
COMPILATION |
Pripravljanje |
AN..1050 |
Nekodiran |
|
|
Sorodstvena |
COVERAGE |
Zajetje |
AN..350 |
Nekodiran |
|
|
Atributi na ravni časovne vrste (izmenjava z uporabo skupine FNS) |
|||||
|
Časovna vrsta |
COLLECTION |
Kazalec zbiranja |
AN1 |
CL_COLLECTION |
Šifrant kazalcev zbiranja (BIS, ECB) |
|
Časovna vrsta |
AVAILABILITY |
Razpoložljivost |
AN1 |
CL_AVAILABILITY |
Šifrant razpoložljivosti v organizacijah (BIS, ECB) |
|
Časovna vrsta |
DOM_SER_IDS |
Oznake domačih vrst |
AN..70 |
Nekodiran |
|
|
Časovna vrsta |
BREAKS |
Prekinitve v opazovanju |
AN..350 |
Nekodiran |
|
|
Atributi na ravni opazovanja (izmenjani skupaj s podatki glavnega dela ARR) |
|||||
|
Opazovanje |
OBS_STATUS |
Status opazovanja |
AN1 |
CL_OBS_STATUS |
Šifrant statusa opazovanja (ECB, BIS, Eurostat BoP) |
|
Opazovanje |
OBS_CONF |
Zaupnost opazovanja |
AN1 |
CL_OBS_CONF |
Šifrant zaupnosti opazovanja (Eurostat BoP, ECB) |
|
Opazovanje |
OBS_PRE_BREAK |
Vrednost opazovanja pred prekinitvijo |
AN..15 |
- |
|
|
Opazovanje |
OBS_COM |
Komentar opazovanja |
AN..350 |
Nekodiran |
|
Vsak atribut je določen z nekaterimi tehničnimi lastnostmi, ki so predstavljene v spodnji tabeli.
Poročanje NCB euroobmočja ECB
Skupne lastnosti atributov družine ključev ECB_OFI
|
|
Status |
Prvo vrednost določi… (22) |
NBC ga lahko spremeni |
|
TITLE_COMPL |
M |
ECB |
Ne |
|
UNIT |
M |
ECB |
Ne |
|
UNIT_MULT |
M |
ECB |
Ne |
|
DECIMALS |
M |
ECB |
Ne |
|
TITLE |
C |
ECB |
Ne |
|
NAT_TITLE |
C |
NCB |
Da |
|
COMPILATION |
C |
NCB |
Da (**) |
|
COVERAGE |
C |
NCB |
Da (**) |
|
COLLECTION |
M |
ECB |
Ne |
|
AVAILABILITY |
M |
ECB/NCB |
Da |
|
DOM_SER_IDS |
C |
NCB |
Da |
|
BREAKS |
C |
NCB |
Da |
|
OBS_STATUS |
M |
NCB |
Da |
|
OBS_CONF |
C |
NCB |
Da |
|
OBS_PRE_BREAK |
C |
NCB |
Da |
|
OBS_COM |
C |
NCB/ECB |
Da |
|
|
M: Obvezen, C: Pogojen |
|
|
V nadaljevanju je podan opis vsakega od atributov, vključno z referenčnim šifrantom (označenim z velikimi črkami kot CL_****), kjer se ta uporablja.
5.2.1 Atributi na sorodstveni ravni
Obvezni:
|
— |
TITLE_COMPL (nekodiran): Ta atribut določi, hrani in diseminira ECB (atribut je v angleščini in največje dolžine 350 znakov). Če bi NCB želela spremembo tega atributa, je le to mogoče narediti po posvetovanju z ECB. To spremembo bo opravila ECB. |
|
— |
UNIT (šifrant: CL_UNIT): Ta atribut podaja enoto mere poročanih podatkov. Sodelujoče države članice poročajo podatke v eurih, ECB pa določi vrednost tega atributa ‚EUR’ (DENOM = ‚EUR’). V primeru, da država postane sodelujoča država članica, določi ECB za zgodovinske podatke, ki se nanašajo na obdobje pred vstopom (23), vrednost tega atributa, ki je enaka odgovarjajočim nacionalnim valutam. |
|
— |
UNIT_MULT (šifrant: CL_UNIT_MULT): Ta atribut podaja informacijo o tem, ali je podatek izražen v milijonih (UNIT_MULT = ‚6’), milijardah (UNIT_MULT = ‚9’) itd. NCB poročajo podatke v milijonih, torej zanje ECB določi vrednost atributa na 6 (UNIT_MULT = ‚6’). |
|
— |
DECIMALS (šifrant: CL_DECIMALS): Ta atribut kaže število decimalnih mest za vrednosti opazovanj. NCB poročajo podatke z natančnostjo treh decimalnih mest, torej ECB za vse podatke določi vrednost atributa na 3 (torej DECIMALS = ‚3’). |
Pogojni:
|
— |
TITLE (nekodiran): Naslov vrste podatkov dovoljuje največ 70 znakov. Zaradi omejitve prostora se namesto njega uporablja atribut TITLE COMPLEMENT kot obvezen atribut. Atribut TITLE bi se lahko v prihodnosti uporabljal za kratke naslove. |
|
— |
NAT_TITLE (nekodiran): NCB lahko uporabijo ta atribut za podajanje natančnega opisa in drugih dodatnih specifikacij v nacionalnem jeziku. Čeprav uporaba malih in velikih črk ne povzroča problemov, je treba izmenjavo naglašenih znakov in razširjenih naborov alfanumeričnih simbolov pred redno uporabo testirati. |
|
— |
COMPILATION (nekodiran): Ta atribut se uporablja za podajanje podrobnih tekstovnih pojasnil o uporabljenih metodah priprave in vsebuje informacije, kot so na primer:
|
Podroben opis informacij, ki jih je treba vključiti v ta atribut, je podan v Dodatku 2 (točke 1 do 5).
|
— |
COVERAGE (nekodiran): Ta atribut opisuje zajetje poročevalske populacije in mora biti določen za podatke o celotni aktivi/pasivi. Opisuje naj vrste DFP, zajete v glavne kategorije. Če je znano, da je zajetje le delno, mora biti podana ocena tržnega deleža. Označiti mora biti tudi, ali so številke dobljene z izračunom ocene skupne vrednosti. Dodatne podrobnosti o informacijah, ki morajo biti vključene v tem atributu, so navedene v Dodatku 2 (točka 6). |
5.2.2 Atributi na ravni časovne vrste
Obvezni:
|
— |
COLLECTION (šifrant: CL_COLLECTION): Ta atribut podaja pojasnilo o času, v katerem so bila opazovanja zbrana (npr. začetek, sredina ali konec obdobja), ali oznako tega, ali so podatki povprečne, največje ali najmanjše vrednosti v danem obdobju itd. ECB določi za podatke DFP vrednost atributa ‚konec obdobja’ (COLLECTION = ‚E’). |
|
— |
AVAILABILITY (šifrant: CL_AVAILABILITY): Ta atribut označuje institucije, katerim so lahko ti podatki dani v uporabo. Če je za posamezno opazovanje potrebno posebno ravnanje, se lahko uporabi atribut zaupnosti podatkov (glej v nadaljevanju). |
Pogojni:
|
— |
DOM_SERIDS (nekodiran): Ta atribut omogoča, za identifikacijo ustreznih vrst, sklicevanje na kodo, uporabljeno v nacionalnih bazah podatkov (mogoče je specificirati tudi obrazce z uporabo nacionalnih referenčnih kod). |
|
— |
BREAKS (nekodiran): Ta atribut podaja opis prekinitev in večjih sprememb v času pri zbiranju podatkov, zajetju poročanja in pripravljanju podatkov. V primeru prekinitev je zaželeno, da se poda ocena o tem, koliko se stari in novi podatki lahko štejejo za medsebojno primerljive (do 350 znakov). |
5.2.3 Atributi na ravni opazovanja
Obvezni:
|
— |
OBS_STATUS (šifrant: CL_OBS_STATUS): NCB poročajo o statusu opazovanja skupaj z vsakim sporočenim opazovanjem. Atribut je obvezen in mora biti poslan skupaj z vsakim posredovanjem podatkov za vsako posamezno opazovanje. Če želijo NCB spremeniti vrednost tega atributa, se sporočita tako vrednost opazovanja (četudi nespremenjena) kot nova vrednost statusa opazovanja. Seznam v nadaljevanju podaja pričakovane vrednosti (skladno z dogovorjeno hierarhijo) za te atribute za potrebe statistike DFP:
|
|
— |
Če opazovanje določata dve lastnosti, se poroča pomembnejšo od obeh. Če je, na primer, neko opazovanje začasna vrednost in rezultat ocene, je dana prednost lastnosti ‚ocenjena vrednost’, torej se uporabi oznaka ‚E’. |
Pogojni:
|
— |
OBS_CONF (šifrant: CL_OBS_CONF): Če želi NCB ločevati med različnimi statusi zaupnosti za eno ali več specifičnih opazovanj, lahko uporabi atribut OBS_CONF. Vrednost tega atributa (če obstaja) lahko spremeni pošiljatelj informacije pri posredovanju podatkov. |
|
— |
OBS_PRE_BREAK: Ta atribut vsebuje vrednost opazovanja pred prekinitvijo, ki je, tako kot opazovanje, številsko polje. Podan je takrat, ko pride do prekinitve podatkov. Za potrebe družine ključev OFI se ta atribut ne zahteva, ker je ta informacija že na voljo iz vrste podatkov o prerazvrstitvah. Na seznam atributov je bil dodan zato, ker je del skupne podmnožice atributov za vse družine ključev. Če se posreduje status opazovanja ‚B’ (prekinjena vrednost), ga mora spremljati vrednost opazovanja pred prekinitvijo. |
|
— |
OBS_COM (nekodiran): Ta atribut se lahko uporabi za podajanje tekstovnih komentarjev na ravni opazovanja (npr. opis ocen ali predpostavk, uporabljenih pri posameznem opazovanju zaradi pomanjkanja podatkov, razlaga vzroka za možno nenormalno opazovanje ali podrobnosti o spremembi v poročani časovni vrsti). |
6. Izmenjava informacij
6.1 Seznam podatkov
ECB vzdržuje in razdeljuje NCB tabele, ki vsebujejo sezname ključev podatkov o časovnih vrstah DFP, ki jih je treba posredovati. Podatki, ki jih je treba zagotavljati ECB, so določeni v Dodatku 1. Razlikujemo lahko med naslednjimi podatkovnimi vrstami, ki jih je treba poročati:
KLJUČNI INDIKATORJI
Podatki o stanjih, ki jih je treba poročati pod to kategorijo, se nanašajo na naslednje kategorije:
Investicijski skladi skupaj in investicijski skladi, razčlenjeni glede na vrsto investicije:
|
— |
Skladi skupaj: Bilance stanja, razčlenjene glede na instrument, zapadlost in geografsko lokacijo nasprotne stranke (skupno 29 podatkovnih vrst). |
|
— |
Investicijski skladi, razčlenjeni glede na vrsto investicijske politike: Razen manjših razlik so zahtevane razčlenitve enake kot za investicijske sklade skupaj. Podatki, ki jih je treba poročati pod to kategorijo, zajemajo:
|
|
— |
PVP (skupno 12 podatkovnih vrst). |
|
— |
bilance stanja FDP, razčlenjene glede na instrument, sektor in geografsko lokacijo nasprotne stranke, ter BSI ‚posojila’, razčlenjena glede na namen (skupno 32 podatkovnih vrst). |
POJASNJEVALNE POSTAVKE
Podatki o stanjih, ki jih je treba poročati pod to kategorijo, se nanašajo na:
|
— |
Investicijski skladi skupaj: Podatki bilanc stanja, razčlenjeni glede na sektor MFI/ne-MFI (skupno 27 podatkovnih vrst); dodatne zahteve za potrebe pripravljanja MUFA (5 podatkovnih vrst). |
|
— |
Delniški skladi (27 podatkovnih vrst), obvezniški skladi (27 podatkovnih vrst), mešani skladi (27 podatkovnih vrst), nepremičninski skladi (15 podatkovnih vrst), drugi skladi (27 podatkovnih vrst): Bilance stanja za investicijske sklade po vrsti investicije, razčlenjene glede na sektor MFI/ne-MFI. |
|
— |
Podatki bilanc stanja splošnih javnih skladov (12 podatkovnih vrst) in skladov posebnih vlagateljev (12 podatkovnih vrst). |
|
— |
Celotna aktiva/pasiva za druge kategorije DFP (ena podatkovna vrsta). |
PODATKI O POPRAVKIH IN TRANSAKCIJAH
Poleg podatkov o stanjih se zahtevajo, kjer so na voljo, tudi ustrezni podatki o ‚prerazvrstitvah in drugih popravkih’ ter ‚transakcijah’, vključno s podatki o prodaji in ponovnem nakupu delnic/enot investicijskih skladov.
6.2 Zahtevani podatki
Ključne indikatorje morajo posredovati vse sodelujoče države članice, kadar so dejanski podatki na voljo.
Kadar dejanski podatki za določene razčlenitve ali z dogovorjeno četrtletno frekvenco niso na voljo, je treba zagotoviti ocene, če je to izvedljivo.
‚Dodatne podatke’ morajo posredovati samo tiste države, v katerih so na voljo dejanski podatki.
V primeru, ko osnovni ekonomski pojav obstaja, a se ga statistično ne spremlja in torej ni mogoče zagotavljati nacionalnih ocen, se lahko NCB odločijo, bodisi da ne poročajo časovne vrste bodisi da jo poročajo kot manjkajočo s statusom opazovanja ‚L’.
Če osnovni pojav ne obstaja, je treba časovno vrsto poročati kot manjkajočo z oznako ‚M’.
V primeru podatkov o ‚prerazvrstitvah in drugih popravkih’ je treba podatke poročati le, kadar pride do prerazvrstitve ali drugega popravka, kot je opisano v razdelku 4.2.
7. Politika popravkov
NCB bodo morda morale popraviti podatke, posredovane za predhodno četrtletje (redni popravki). Poleg tega lahko pride tudi do sprememb podatkov za zgodnejša četrtletja (zgodovinski popravki).
Pri tem se uporabljajo naslednja splošna načela:
|
— |
Ob redni četrtletnem posredovanju podatkov se lahko, poleg podatkov za zadnje četrtletje, pošlje le ‚redne’ popravke (t. j popravke podatkov, posredovanih za predhodno četrtletje). |
|
— |
‚Zgodovinski’ popravki morajo biti omejeni in poročani na datume, ki so različni od rednega poročanja. Načeloma se lahko manjši rutinski zgodovinski popravki posredujejo le letno (skupaj s posredovanjem podatkov za četrto četrtletje). Čeprav le izjemoma, se lahko zgodovinski popravki, ki pomembno izboljšajo kakovost podatkov, sprejmejo tudi med letom (zunaj rednih ciklov obdelave). |
|
— |
V primeru pomembnih popravkov je treba ECB podati tudi pisno pojasnilo. |
Appendix 1
PODATKOVNE VRSTE O INVESTICIJSKIH SKLADIH, KI JIH JE TREBA POSREDOVATI ECB – PODATKI O STANJIH
(Ključni indikatorji/Pojasnjevalne postavke)
AKTIVA
|
Ime postavke in zapadlost/geografska razčlenitev/sektorska razčlenitev |
Investicijski skladi skupaj |
Delniški skladi |
Obvezniški skladi |
Mešani skladi |
Nepremičninski skladi |
Drugi skladi |
Splošni javni skladi |
Skladi posebnih vlagateljev |
|
Vloge/svet/skupaj |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
Posojila vse zapadlosti/svet/skupaj |
Pojasnj. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Kratkoročna posojila/svet/skupaj |
Pojasnj. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Dolgoročna posojila/svet/skupaj |
Pojasnj. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Vrednostni papirji razen delnic vse zapadlosti/svet/skupaj |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
Vrednostni papirji razen delnic vse zapadlosti/domači/skupaj |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
|
Ključni |
|
|
|
Vrednostni papirji razen delnic vse zapadlosti/domači/MFI |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
Pojasnj. |
|
|
|
Vrednostni papirji razen delnic vse zapadlosti/domači/ne-MFI |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
Pojasnj. |
|
|
|
Vrednostni papirji razen delnic vse zapadlosti/druge sodelujoče države članice/skupaj |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
|
Ključni |
|
|
|
Vrednostni papirji razen delnic vse zapadlosti/druge sodelujoče države članice/MFI |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
Pojasnj. |
|
|
|
Vrednostni papirji razen delnic vse zapadlosti/druge sodelujoče države članice/ne-MFI |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
Pojasnj. |
|
|
|
Vrednostni papirji razen delnic vse zapadlosti/ostali svet/skupaj |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
|
Ključni |
|
|
|
Vrednostni papirji razen delnic do 1 leta/svet/skupaj |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
|
|
|
Vrednostni papirji razen delnic do 1 leta/domači/skupaj |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
|
Ključni |
|
|
|
Vrednostni papirji razen delnic do 1 leta/domači/MFI |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
Pojasnj. |
|
|
|
Vrednostni papirji razen delnic do 1 leta/domači/ne-MFI |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
Pojasnj. |
|
|
|
Vrednostni papirji razen delnic do 1 leta/druge sodelujoče države članice/skupaj |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
|
Ključni |
|
|
|
Vrednostni papirji razen delnic do 1 leta/druge sodelujoče države članice/MFI |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
Pojasnj. |
|
|
|
Vrednostni papirji razen delnic do 1 leta/druge sodelujoče države članice/ne-MFI |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
Pojasnj. |
|
|
|
Vrednostni papirji razen delnic do 1 leta/ostali svet/skupaj |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
|
Ključni |
|
|
|
Vrednostni papirji razen delnic nad 1 leto/svet/skupaj |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
|
|
|
Vrednostni papirji razen delnic nad 1 leto/domači/skupaj |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
|
Ključni |
|
|
|
Vrednostni papirji razen delnic nad 1 leto/domači/MFI |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
Pojasnj. |
|
|
|
Vrednostni papirji razen delnic nad 1 leto/domači/ne-MFI |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
Pojasnj. |
|
|
|
Vrednostni papirji razen delnic nad 1 leto/druge sodelujoče države članice/skupaj |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
|
Ključni |
|
|
|
Vrednostni papirji razen delnic nad 1 leto/druge sodelujoče države članice/MFI |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
Pojasnj. |
|
|
|
Vrednostni papirji razen delnic nad 1 leto/druge sodelujoče države članice/ne-MFI |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
Pojasnj. |
|
|
|
Vrednostni papirji razen delnic nad 1 leto/ostali svet/skupaj |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
|
Ključni |
|
|
|
Delnice in drug lastniški kapital/svet/skupaj |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
Delnice in drug lastniški kapital/domači/skupaj |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
|
|
|
Delnice in drug lastniški kapital/domači/MFI |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
|
|
Delnice in drug lastniški kapital/domači/ne-MFI |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
|
|
Delnice in drug lastniški kapital/druge sodelujoče države članice/skupaj |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
|
|
|
Delnice in drug lastniški kapital/druge sodelujoče države članice/MFI |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
|
|
Delnice in drug lastniški kapital/druge sodelujoče države članice/ne-MFI |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
|
|
Delnice in drug lastniški kapital/ostali svet/skupaj |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
|
|
|
Kotirajoče delnice/svet/skupaj |
Pojasnj. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Delnice investicijskih skladov/svet/skupaj |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
Delnice investicijskih skladov/domači/skupaj |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
|
|
|
Delnice investicijskih skladov/domači/MFI |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
|
|
Delnice investicijskih skladov/domači/ne-MFI |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
|
|
Delnice investicijskih skladov/druge sodelujoče države članice/skupaj |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
|
|
|
Delnice investicijskih skladov/druge sodelujoče države članice/MFI |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
|
|
Delnice investicijskih skladov/druge sodelujoče države članice/ne-MFI |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
|
|
Delnice investicijskih skladov/ostali svet/skupaj |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
|
|
|
Delnice skladov denarnega trga/svet/MFI |
Pojasnj. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Opredmetena osnovna sredstva/svet/skupaj |
Ključni |
|
|
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
Izvedeni finančni instrumenti/svet/skupaj |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
Druga aktiva (vključno s ‚posojili’)/svet/skupaj |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
CELOTNA AKTIVA/PASIVA/svet/skupaj |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
PASIVA
|
Ime postavke in zapadlosti/geografska razčlenitevi/sektorska razčlenitev |
Investicijski skladi/skupaj |
Delniški skladi |
Obvezniški skladi |
Mešani skladi |
Nepremičninski skladi |
Drugi skladi |
Splošni javni skladi |
Skladi posebnih vlagateljev |
|
Prejete vloge in posojila/svet/skupaj |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
Delnice investicijskih skladov/svet/skupaj |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
Delnice investicijskih skladov/domači/skupaj |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
|
|
Delnice investicijskih skladov/domači/MFI |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
|
|
Delnice investicijskih skladov/domači/ne-MFI |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
|
|
Delnice investicijskih skladov/druge sodelujoče države članice/skupaj |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
|
|
Delnice investicijskih skladov/druge sodelujoče države članice/MFI |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
|
|
Delnice investicijskih skladov/druge sodelujoče države članice/ne-MFI |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
|
|
Delnice investicijskih skladov/ostali svet/skupaj |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
|
|
Izvedeni finančni instrumenti/svet/skupaj |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
Druge obveznosti (vključno z ‚dolžniškimi vrednostnimi papirji’ in ‚kapitalom in rezervami’)/svet/skupaj |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
PODATKOVNE VRSTE O INVESTICIJSKIH SKLADIH, KI JIH JE TREBA POSREDOVATI ECB – PODATKI O TRANSAKCIJAH
Pojasnjevalne postavke
AKTIVA
|
Ime postavke in zapadlost/geografska razčlenitev/sektorska razčlenitev |
Investicijski skladi/skupaj |
Delniški skladi |
Obvezniški skladi |
Mešani skladi |
Nepremičninski skladi |
Drugi skladi |
Splošni javni skladi |
Skladi posebnih vlagateljev |
|
Vloge/svet/skupaj |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
|
|
Posojila vse zapadlosti/svet/skupaj |
Pojasnj. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Posojila do 1 leta/svet/skupaj |
Pojasnj. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Posojila nad 1 leto/svet/skupaj |
Pojasnj. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Vrednostni papirji razen delnic vse zapadlosti/svet/skupaj |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
|
|
Vrednostni papirji razen delnic do 1 leta/svet/skupaj |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
|
|
Vrednostni papirji razen delnic nad 1 leto/svet/skupaj |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
|
|
Delnice in drug lastniški kapital/svet/skupaj |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
|
|
Kotirajoče delnice/svet/skupaj |
Pojasnj. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Delnice investicijskih skladov/svet/skupaj |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
|
|
Delnice skladov denarnega trga/svet/MFI |
Pojasnj. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Opredmetena osnovna sredstva/svet/skupaj |
Pojasnj. |
|
|
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
|
|
Druga aktiva (vključno s ‚posojili’ in ‚izvedenimi finančnimi instrumenti’)/svet/skupaj |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
|
|
CELOTNA AKTIVA/PASIVA/svet/skupaj |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
|
PASIVA
|
Ime postavke in zapadlost/geografska razčlenitev/sektorska razčlenitev |
Investicijski skladi/skupaj |
Delniški skladi |
Obvezniški skladi |
Mešani skladi |
Nepremičninski skladi |
Drugi skladi |
Splošni javni skladi |
Skladi posebnih vlagateljev |
|
Prejete vloge in posojila/svet/skupaj |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
|
|
Delnice investicijskih skladov/svet/skupaj |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
|
|
Druge obveznosti (vključno z ‚dolžniškimi vrednostnimi papirji’, ‚kapitalom in rezervami’ ter ‚izvedenimi finančnimi instrumenti’)/svet/skupaj |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
|
PODATKOVNE VRSTE O INVESTICIJSKIH SKLADIH, KI JIH JE TREBA POSREDOVATI ECB – PRODAJA IN PONOVNI NAKUP
(Pojasnjevalne postavke)
PASIVA
|
Ime postavke in zapadlost/geografska razčlenitev/sektorska razčlenitev |
Investicijski skladi/skupaj |
Delniški skladi |
Obvezniški skladi |
Mešani skladi |
Nepremičninski skladi |
Drugi skladi |
Splošni javni skladi |
Skladi posebnih vlagateljev |
|
Delnice investicijskih skladov/svet/skupaj – Prodaja novih delnic |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
|
|
Delnice investicijskih skladov/svet/skupaj – Ponovni nakup delnic |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
|
(1) Glej Dodatek 2.
(2) Vsebuje ga Priloga A Uredbe Sveta (ES) Št. 2223/96 z dne 25. junija 1996 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti (UL L 310, 30.11.1996, str. 1).
(3) UL L 318, 27.11.1998, str. 8.
(4) V primerih ko so na nacionalni ravni skladi, ki investirajo v prenosljive vrednostne papirje in nepremičnine, razvrščeni med ‚mešane sklade’, morajo biti tudi razvrščeni v kategorijo ‘mešanih skladov).
(5) Za statistične namene je leasing opredeljen kot finančni leasing, pri katerem najemno obdobje pokriva vse ali večino ekonomske življenjske dobe trajnega blaga. Ob izteku obdobja leasinga ima leasingojemalec pogosto možnost, da blago odkupi po nominalni ceni. (ESA 95, Priloga II).
(6) Razen delnic/enot investicijskih skladov.
|
A |
: |
Investicijski skladi |
|
B |
: |
PVP |
|
C |
: |
FDP |
|
D |
: |
Drugi DFP |
(7) Treba je opozoriti, da se v bilanci stanja MFI ne razlikuje med vlogami in posojili na aktivni in pasivni strani. Namesto tega se vsa neprenosljiva sredstva, ki so položena ali posojena MFI (= obveznosti), štejejo za ‚vloge’ in vsa sredstva, ki jih naložijo oziroma posodijo MFI (= sredstva), štejejo kot ‚posojila’. Vendar pa ESR 95 opravi razlikovanje glede na to, kdo prevzame pobudo za neko transakcijo. V primeru, ko ima pobudo za transakcijo posojilojemalec, se finančna transakcija uvrsti med ‚posojila’. V primerih, ko je pobuda na strani posojilodajalca, pa se transakcija uvrsti med vloge.
(8) Evropska centralna banka, november 2002.
(9) UL L 372, 31.12.1986, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2003/51/ES (UL L 178, 17.7.2003, str. 16).
(10) Zahtevano samo za postavko ‚posojila’.
(11) ESR 95 določa standarde za sektorsko klasifikacijo.
(12) Država: Rezidenčne enote, ki so v glavnem vključene v proizvodnjo netržnih blaga in storitev, namenjenih individualni in kolektivni potrošnji in/ali prerazdeljevanju nacionalnega dohodka in bogastva (ESR 95, odstavki 2.68-2.70). Država vključuje centralno državo, federalno državo, lokalno državo in sklade socialne varnosti (ESR 95, odstavki 2.71-2.74). Za podrobnejša navodila za sektorsko klasifikacijo, prosimo, poglejte Money and Banking Statistics Sector Manual: Guidance for the statistical classification of customers (Priročnik za sektor denarne in bančne statistike: smernice za statistično klasifikacijo komitentov), Evropska centralna banka, druga izdaja, november 1999.
(13) Druge domače sektorje sestavljajo:
|
— |
DFP, kot so opredeljeni v tem okviru, |
|
— |
izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti, |
|
— |
zavarovalne družbe in pokojninski skladi. Nedenarne finančne družbe in neprave družbe, ki so v glavnem dejavne v finančnem posredništvu, ki temelji na združevanju tveganj (ESR 95, odstavki 2.60-2.67), |
|
— |
nefinančne družbe. Družbe in neprave družbe, ki se ne ukvarjajo s finančnim posredništvom temveč v glavnem s proizvodnjo tržnega blaga in nefinančnih storitev (ESR 95, odstavki 2.21-2.31), |
|
— |
gospodinjstva. Posamezniki ali skupine posameznikov kot potrošniki ter proizvajalci blaga in izvajalci nefinančnih storitev izključno za svojo lastno končno potrošnjo ter kot proizvajalci tržnega blaga ter izvajalci finančnih in nefinančnih storitev, če ne gre za dejavnosti nepravih družb. Sem spadajo tudi nepridobitne institucije, ki oskrbujejo gospodinjstva in ki so v glavnem vključeni v proizvodnjo netržnih blaga in storitev, namenjenih posebnim skupinam gospodinjstev (ESR 95, odstavki 2.75-2.88). |
(14) Razen delnic/enot investicijskih skladov.
(15) Se ne poroča za delniške in obvezniške sklade.
(16) Posojila je tudi treba poročati ločeno za podsektor ‚investicijski skladi skupaj’.
(17) ‚Delovni dan NCB’ pomeni kateri koli dan, na katerega je določena NCB v sodelujoči državi članici odprta za potrebe opravljanja operacij denarne politike ESCB.
(18) ‚Glej tudi razdelek 6.2, Zahtevani podatki’.
(19) Na primer, v primeru Grčije se oznake območja nasprotne stranke ‚U2’ in ‚U8’ uporabljajo za podatke, ki se nanašajo na obdobja do vključno 2000Q4, oznake ‚U5’ in ‚U4’ pa za obdobja od 2001Q1 dalje.
(20) Na primer, v primeru Grčije se oznaka ‚N’ uporablja za podatke, ki se nanašajo na obdobja do vključno 2000Q4, oznaka ‚E’ pa za obdobja od 2001Q1 dalje.
(21) Atributi so statistični koncepti, ki dajejo dodatne kodirane (npr. enota) ali nekodirane (npr. način pripravljanja) informacije o izmenjanih podatkih. ‚Obvezni’ se nanaša na tiste atribute, za katere vse strani poznajo vrednosti. ‚Pogojni’ se nanaša na atribute, ki so opredeljeni le, če so znani v instituciji, ki je zavezanec za poročanje (npr. oznake domačih vrst) ali ko so relevantni (npr. pripravljanje, prekinitve v opazovanju). Vrednosti atributov se izmenjajo le, ko so določene prvič, in vsakokrat, ko se spremenijo. Samo status opazovanja je prisoten v vsaki izmenjavi, dodan k vsakemu opazovanju.
(**) Spremembe morajo biti sporočene pristojnemu poslovnemu področju v ECB po faksu ali elektronski pošti.
(22) ECB se nanaša Generalni direktorat ECB za statistiko.
(23) Na primer, v primeru Grčije se za podatke, ki se nanašajo na obdobje do vključno 2000Q4, uporablja oznaka ‚GRD’, za podatke za obdobja od 2001Q1 dalje pa oznaka ‚EUR’.
(24) Za potrebe družine ključev OFI se ta atribut ne zahteva, ker je ta informacija že na voljo iz vrste podatkov o prerazvrstitvah. Na seznam je bil dodan, ker je del skupnega seznama možnih vrednosti za atribut statusa opazovanja za vse družine ključev. Če se posreduje status opazovanja ‚B’, ga mora spremljati vrednost opazovanja pred prekinitvijo (OBS_PRE_BREAK).
(25) Ko se zaradi lokalne tržne prakse ali pravnega okvirja časovna vrsta (ali njen del) ne uporablja (pojav, ki naj bi ga opisovala, ne obstaja), se poroča manjkajoča vrednost (‚-’) s statusom opazovanja ‚M’.
(26) Ko se zaradi lokalnih statističnih pogojev podatki za časovno vrsto ne zbirajo bodisi na določene datume bodisi za celotno dolžino časovne vrste (ekonomski pojav, ki ga opisuje, obstaja, a se ne spremlja statistično), se poroča manjkajoča vrednost (‚-’) s statusom opazovanja ‚L’ za vsako obdobje.
(27) Taka opazovanja dobijo dokončno vrednost (status opazovanja ‚A’) pozneje. Nove, popravljene vrednosti nadomestijo predhodna začasna opazovanja.