Back to EUR-Lex homepage

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search
You are here

Document 52009AB0094

Mnenje Evropske centralne banke z dne 12. novembra 2009 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES v zvezi s kapitalskimi zahtevami za trgovalno knjigo in za dodatna listinjenja ter v zvezi z nadzorniškim pregledom politik prejemkov (CON/2009/94)

OJ C 291, 1.12.2009, p. 1–6 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

1.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 291/1

MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 12. novembra 2009

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES v zvezi s kapitalskimi zahtevami za trgovalno knjigo in za dodatna listinjenja ter v zvezi z nadzorniškim pregledom politik prejemkov

(CON/2009/94)

2009/C 291/01

Uvod in pravna podlaga

1.

Evropska centralna banka (ECB) je dne 10. septembra 2009 prejela zahtevo Sveta Evropske unije za mnenje o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES v zvezi s kapitalskimi zahtevami za trgovalno knjigo in za dodatna listinjenja ter v zvezi z nadzorniškim pregledom politik prejemkov (1) (v nadaljevanju: predlagana direktiva).

2.

Pristojnost ECB, da poda mnenje, izhaja iz prve alinee člena 105(4) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in iz člena 105(5) Pogodbe, saj se predlagana direktiva nanaša na eno od nalog Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), in sicer da prispeva k nemotenemu vodenju politik pristojnih oblasti glede stabilnosti finančnega sistema. V skladu s prvim stavkom člena 17.5 Poslovnika Evropske centralne banke je to mnenje sprejel Svet ECB.

Splošne pripombe

3.

ECB pozdravlja predlagano direktivo v zvezi s kapitalskimi zahtevami za bančno trgovalno knjigo in za dodatna listinjenja, ki so v splošnem skladne s pristopom, ki ga je nedavno razvil Baselski odbor za bančni nadzor (2). ECB meni, da je treba zahteve iz predlagane direktive še dodatno uskladiti s spremenjenim okvirom Basla II za tržno tveganje. ECB zlasti predlaga, da se v točki (1) Priloge II k predlagani direktivi za dejavnosti korelacijskega trgovanja uvede izjema od zahteve, da so vse izpostavljenosti iz naslova listinjenja v trgovalni knjigi deležne standardizirane obravnave posebnih tveganj.

4.

ECB poleg tega ugotavlja, da bo kvantitativna ocena učinka, ki jo trenutno izvaja Baselski odbor za bančni nadzor, lahko vodila v rekalibracijo „dejavnosti korelacijskega trgovanja“. Če bi ocena učinka dejansko vodila v rekalibracijo okvira Basla II za tržno tveganje, bi ECB odločno podprla odgovarjajočo uskladitev predlagane direktive, oziroma njenih sprememb, s katero bi se na tem področju zagotovila poštena konkurenca na mednarodni ravni.

5.

ECB prav tako pozdravlja uvedbo določb o prejemkih v Prilogi I k predlagani direktivi, ki so skladne z zavezo voditeljev držav skupine G20, da se implementirajo mednarodna načela glede nadomestil, namenjena odpravi praks, ki vodijo v pretirano prevzemanje tveganja (3). ECB poleg tega podpira uporabo določb o politiki prejemkov na ravni skupine, s čimer bi se zagotovila usklajena obravnava zaposlenih, ki prevzemajo tveganje, v vseh jurisdikcijah, v katerih poslujejo banke iz EU. Končno ECB poudarja, da bi bilo treba, kadar se mednarodni standardi, ki se primarno nanašajo na pomembne finančne institucije, uvajajo v pravo Skupnosti, ki velja za vse (vključujoč majhne) kreditne institucije, primerno uporabiti načelo sorazmernosti, kakor je določeno v Pogodbi.

6.

Kadar ECB priporoča spremembe predlagane direktive, so konkretni predlogi za spremembe besedila s pripadajočimi pojasnili navedeni v prilogi. Ti predlogi se ne nanašajo na zgoraj navedene pripombe, ki so bolj splošne narave.

V Frankfurtu na Majni, 12. novembra 2009

Predsednik ECB

Jean-Claude TRICHET

(1)  COM(2009) 362 konč.

(2)  Glej Revisions to the Basel II market risk framework, Guidelines for computing capital for incremental risk in the trading book in Enhancements to the Basel II framework Baselskega odbora za bančni nadzor z dne 13. julija 2009, vse dostopno na spletni strani Banke za mednarodne poravnave na naslovu http://www.bis.org

(3)  Glej FSB Principles for Sound Compensation Practices in upoštevne standarde za implementacijo, dostopne na spletni strani skupine G20 na naslovu http://www.g20.org

PRILOGA

Predlagane spremembe besedila

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Spremembe, ki jih predlaga ECB (1)

Sprememba 1

Sklicevanja

„ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 47(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe,“

„ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 47(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe,“

Pojasnilo:

Ker Pogodba zahteva posvetovanje z ECB o predlagani direktivi, bi bilo treba v predlagano direktivo vstaviti ustrezno sklicevanje v skladu s členom 253 Pogodbe.

Sprememba 2

Člen 1(9)

„Člen 122b

1.   Ne glede na uteži tveganja za splošne pozicije dodatnega listinjenja v delu 4 Priloge IX pristojni organi zahtevajo, da kreditne institucije uporabijo 1 250-odstotno utež tveganja za pozicije zelo zapletenih dodatnih listinjenj, razen če je kreditna institucija pristojnemu organu za vsako zadevno pozicijo dodatnega listinjenja dokazala, da je izpolnila zahteve iz člena 122a(4) in (5).

2.   Odstavek 1 velja v zvezi s pozicijami novih dodatnih listinjenj, izdanih po 31. decembru 2010. V zvezi s pozicijami obstoječih dodatnih listinjenj odstavek 1 velja od 31. decembra 2014, kjer se po tem datumu dodajo ali nadomestijo nove osnovne izpostavljenosti.“

„Člen 122b

1.   Ne glede na uteži tveganja za splošne pozicije dodatnega listinjenja v delu 4 Priloge IX pristojni organi zahtevajo, da kreditne institucije uporabijo 1 250-odstotno utež tveganja za pozicije zelo zapletenih dodatnih listinjenj, razen če je kreditna institucija pristojnemu organu za vsako zadevno pozicijo dodatnega listinjenja dokazala, da je izpolnila zahteve iz člena 122a(4) in (5).

2.   Odstavek 1 velja v zvezi s pozicijami novih dodatnih listinjenj, izdanih po 31. decembru 2010. V zvezi s pozicijami obstoječih dodatnih listinjenj odstavek 1 velja od 31. decembra 2014, kjer se po tem datumu dodajo ali nadomestijo nove osnovne izpostavljenosti.“

Pojasnilo:

Vprašanje neizpolnjevanja zahtev po potrebni skrbnosti v zvezi z izpostavljenostmi iz naslova listinjenja je ustrezno urejeno v členu 122a direktive, ki jo je Svet sprejel 15. julija 2009  (2).Poleg tega predlagana obravnava izpostavljenosti iz naslova zelo zapletenih dodatnih listinjenj po predlaganem členu 122b ni v skladu z načelom sorazmernosti, uporabljenim v členu 122a(5) zgoraj navedene direktive, ki določa razpon od 250 % do 1 250 %, odvisno od stopnje kršitve določb o potrebni skrbnosti. ECB posledično predlaga, da se predlagani člen 122b črta.

Sprememba 3

Priloga I, odstavek 1

„11.   POLITIKE PREJEMKOV

22.

Pri pripravi in uporabi politik prejemkov za osebje, katerega poklicne dejavnosti imajo bistven vpliv na njihov profil tveganja, kreditne institucije izpolnjujejo naslednja načela na način, ki je primeren glede na njihovo velikost, notranjo organiziranost in naravo, področje in celovitost njihovih dejavnosti:

(a)

politika prejemkov je skladna s premišljenim in učinkovitim obvladovanjem tveganja in ga spodbuja ter ne spodbuja tveganja, ki presega raven sprejemljivega tveganja za kreditno institucijo;

(b)

politika prejemkov je v skladu s poslovno strategijo, cilji, vrednotami in dolgoročnimi interesi kreditne institucije;

(c)

upravni organ (nadzorna funkcija) kreditne institucije vzpostavi splošna načela politike prejemkov in je odgovoren za izvajanje te politike;

(d)

izvajanje politike prejemkov je najmanj enkrat letno predmet osrednjega in neodvisnega notranjega pregleda skladnosti s politikami in postopki za prejemke, ki jih opredeli upravni organ (nadzorna funkcija);

(e)

če so prejemki odvisni od uspešnosti, celoten znesek prejemka temelji na kombinaciji ocene uspešnosti posameznika in zadevne poslovne enote ter splošnih rezultatov kreditne institucije;

(f)

fiksne in variabilne sestavine celotnega prejemka so ustrezno uravnotežene; fiksna sestavina predstavlja dovolj visok del celotnega prejemka, da omogoča izvedbo popolnoma fleksibilnega bonusa, vključno z možnostjo brez bonusa;

(g)

plačila, vezana na predčasno prekinitev pogodbe, odražajo doseženo uspešnost v določenem obdobju in so zasnovana tako, da ne nagrajujejo neuspešnosti;

(h)

merjenje uspešnosti, kot podlage za bonuse ali skupne fonde bonusov, vključuje prilagoditev za trenutna in prihodnja tveganja, ter upošteva stroške kapitala in potrebno likvidnost;

(i)

plačilo večjega dela visokega bonusa se odloži za ustrezno obdobje in je povezano s prihodnjo uspešnostjo podjetja.“

„11.   POLITIKE PREJEMKOV

22.

Pri pripravi in uporabi politik prejemkov za osebje, katerega poklicne dejavnosti imajo bistven vpliv na njihov profil tveganja, kreditne institucije izpolnjujejo naslednja načela na način, ki je primeren glede na njihovo velikost, notranjo organiziranost in naravo, področje in celovitost njihovih dejavnosti:

(a)

politika prejemkov je skladna s premišljenim in učinkovitim obvladovanjem tveganja in ga spodbuja ter ne spodbuja tveganja, ki presega raven sprejemljivega tveganja za kreditno institucijo;

(b)

politika prejemkov je v skladu s poslovno strategijo, cilji, vrednotami in dolgoročnimi interesi kreditne institucije;

(c)

upravni organ (nadzorna funkcija) kreditne institucije vzpostavi in pregleduje splošna načela politike prejemkov in je odgovoren za izvajanje te politike;

(d)

izvajanje politike prejemkov je najmanj enkrat letno predmet osrednjega in neodvisnega notranjega pregleda skladnosti s politikami in postopki za prejemke, ki jih opredeli upravni organ (nadzorna funkcija);

(e)

prejemki osebja, ki je vključeno v finančni nadzor in nadzor tveganj, so neodvisni od poslovnih delov, ki jih nadzorujejo, in sorazmerni njihovi ključni vlogi v kreditni instituciji;

(e f)

če so prejemki odvisni od uspešnosti, celoten znesek prejemka temelji na kombinaciji ocene uspešnosti posameznika in zadevne poslovne enote ter splošnih rezultatov kreditne institucije;

(h g)

merjenje uspešnosti, kot podlage za variabilno sestavino prejemkov bonuse ali skupne fonde bonusov, vključuje prilagoditev za vse vrste trenutnih in prihodnjih tveganj, ter upošteva stroške kapitala in potrebno likvidnost;

(h)

zajamčeni variabilni prejemki se lahko uporabijo le v izjemnih primerih v kontekstu zaposlovanja novega osebja in so omejeni na prvo leto, ob upoštevanju politik za preudarno obvladovanje tveganja;

(f i)

fiksne in variabilne sestavine celotnega prejemka so ustrezno uravnoteženein skladne s prilagoditvijo tveganj; fiksna sestavina predstavlja dovolj visok del celotnega prejemka, da omogoča izvedbo popolnoma fleksibilnega bonusa, kar se tiče variabilne sestavine, vključno z možnostjo brez bonusa variabilne sestavine;

(j)

plačilo celotnega variabilnega prejemka ne omejuje sposobnosti kreditne institucije, da krepi svojo kapitalsko osnovo;

(i k)

plačilo večjega dela visoke variabilne sestavine prejemka bonusa se odloži za ustrezno obdobje, ki ni krajše od treh let, se ne izplača hitreje kot na sorazmerni osnovi in je povezano s prihodnjo uspešnostjo kreditne institucije; podjetja.

(l)

znaten delež variabilne sestavine prejemka bi moral biti dodeljen v delnicah ali instrumentih, vezanih na delnice, ali, kjer bi bilo to primerno, v drugih negotovinskih instrumentih, kolikor taki instrumenti pomenijo spodbudo, skladno z ustvarjeno dolgoročno vrednostjo in časovno razsežnostjo tveganja. Za dodeljene delnice, na delnice vezane instrumente in druge negotovinske instrumente mora veljati primerna pridržna politika;

(g m)

plačila, vezana na predčasno prekinitev pogodbe, odražajo doseženo uspešnost v določenem obdobju in so zasnovana tako, da ne nagrajujejo neuspešnosti;.

22a.

Kreditne institucije, ki so glede na velikost, notranjo organiziranost ter naravo, obseg in kompleksnost dejavnosti pomembne, ustanovijo odbor uprave za prejemke, ki bo nadzoroval njihove politike in prakse nadomestil. Odbor za prejemke se ustanovi na način, ki mu omogoča izvajanje kompetentnega in neodvisnega presojanja politik in praks nadomestil ter spodbud, ustvarjenih za upravljanje s tveganji, kapitalom in likvidnostjo.“

Pojasnilo:

ECB predlaga spremembo odstavka 1 Priloge I k predlagani direktivi, kot sledi: (i) merjenje uspešnosti bi moralo biti prilagojeno za vse vrste tveganja (glej točko g v desnem stolpcu zgoraj); in (ii) vrstni red točk h in i v odstavku 1 Priloge I k predlagani direktivi bi moral biti zamenjan (glej točki g in i v desnem stolpcu zgoraj), da bi se skupaj ohranili sklicevanji na merjenje uspešnosti in variabilno sestavino prejemkov. Končno, ECB predlaga uvedbo novih načel, ki odražajo dogovor voditeljev držav skupine G20, dosežen na vrhu v Pittsburghu 24. in 25. septembra 2009. Voditelji držav skupine G20 so zlasti v celoti podprli implementacijo standardov Odbora za finančno stabilnost, namenjenih uskladitvi nadomestil z ustvarjeno dolgoročno vrednostjo, ne pa s pretiranim prevzemanjem tveganja (glej opombo 3 zgoraj).

Sprememba 4

Priloga II, odstavek 3(e)

„7.

Za namene odstavkov 10b(a) in 10b(b) se rezultati notranjih modelov institucije razvrstijo po multiplikatorju (m+), ki je najmanj 3.“

„7.

Za namene odstavkov 10b(a) in 10b(b) se rezultati notranjih modelov institucije razvrstijo po multiplikatorju (mc +), ki je najmanj 3, in multiplikatorju (ms), ki je najmanj 3.“

Pojasnilo:

ECB podpira uskladitev predlagane direktive z relevantnim baselskim besedilom (tj. Spremembe okvira Basla II za tržno tveganje, Revisions to the Basel II market risk framework), ki predvideva dva različna multiplikatorja za sedanjo tvegano vrednost in tvegano vrednost v izjemnih situacijah.

Sprememba 5

Priloga II, odstavek 3(f)

„Za namene odstavkov 10b(a) in 10b(b) se multiplikator (m+) poveča za plus faktor med 0 in 1 v skladu s tabelo 1, v odvisnosti od števila preseganj za zadnjih 250 delovnih dni, ugotovljenih s testiranjem za nazaj mer tvegane vrednosti, ki ga opravi institucija, kot je določeno v odstavku 10 […].“

„Za namene odstavkov 10b(a) in 10b(b) se multiplikatorja (mc +) in (ms) povečata za plus faktor med 0 in 1 v skladu s tabelo 1, v odvisnosti od števila preseganj za zadnjih 250 delovnih dni, ugotovljenih s testiranjem za nazaj mer tvegane vrednosti, ki ga opravi institucija, kot je določeno v odstavku 10 […].“

Pojasnilo:

Glej pojasnilo k spremembi 4.

(1)  Krepki tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga vstavitev novega besedila. Prečrtani tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga črtanje besedila.

(2)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2007/64/ES glede bank, pridruženih centralnim institucijam, nekaterih postavk lastnih sredstev, velikih izpostavljenosti, nadzornih režimov in kriznega upravljanja, ki jo je Svet sprejel dne 15. julija 2009, po soglasju, doseženem z Evropskim parlamentom v prvem branju, dostopna na spletni strani Sveta na naslovu http://register.consilium.europa.eu

Top