11.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 270/1

1.

ECB v splošnem podpira uredbo in odločbo, ki ju predlaga Komisija in sta namenjeni ustanovitvi novega telesa, odgovornega za opravljanje makrobonitetnega nadzora v EU, in sicer ESRB. Po mnenju ECB je nedavna finančna kriza izkazala potrebo po okrepitvi makrobonitetnega pristopa k normiranju in nadzoru finančnega sistema kot celote. Izkazala je tudi potrebo po celoviti in pravočasni oceni raznih virov sistemskega tveganja in posledic za finančni sistem. Z ugotavljanjem in ocenjevanjem sistemskih tveganj, izdajanjem in spremljanjem upoštevanja zgodnjih opozoril in priporočil, kadar so ta tveganja bistvena, lahko ESRB znatno prispeva k stabilnosti finančnega sistema EU kot celote.

2.

Ekonomsko-finančni svet je 9. junija 2009 sklenil, da bi ECB „morala ESRB zagotoviti analitično, statistično, administrativno in logistično podporo ter pri tem v tehničnem smislu uporabiti tudi nasvete nacionalnih centralnih bank in nadzornih organo“. Pri tem je sledil priporočilom iz poročila skupine na visoki ravni o finančnem nadzoru v EU pod predsedstvom Jacquesa de Larosièrja z dne 25. februarja 2009 in sporočilu Komisije z dne 27. maja 2009, ki predlaga, da ECB zagotovi sekretariat ESRB. Evropski svet je 18. in 19. junija ugotovil, da sporočilo in sklepi Ekonomsko-finančnega sveta določajo nadaljnjo pot za ustanovitev novega okvira za makro- in mikrobonitetni nadzor, ter podprl oblikovanje ESRB.

3.

ECB je sklenila, da je pripravljena zagotoviti sekretariat ESRB in podpirati ESRB, ter predlaga, da se to navede v uvodni izjavi k predlagani uredbi. S sodelovanjem vseh članov Razširjenega sveta ECB je ECB pripravljena posredovati ESRB strokovno znanje vseh centralnih bank v EU na makroekonomskem, finančnem in denarnem področju. Ta prispevek bo podkrepljen z dejavnostmi ECB in ESCB na področju spremljanja finančne stabilnosti, makroekonomske analize in zbiranja statističnih informacij ter s splošno sinergijo v smislu strokovnega znanja, virov in infrastrukture v kontekstu obstoječih centralnobančnih dejavnosti v EU.

4.

Vključenost ECB in ESCB v ESRB ne bo spremenila poglavitnega cilja ESCB iz člena 105(1) Pogodbe, ki je ohranjanje stabilnosti cen. V tem smislu ECB ugotavlja, da njene dejavnosti za podporo ESRB ne bodo vplivale niti na institucionalno, funkcionalno in finančno neodvisnost ECB niti na izvajanje nalog ESCB po Pogodbi in Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljevanju: Statut ESCB), zlasti nalog v zvezi s finančno stabilnostjo in nadzorom (4).

5.

Na področju statistike je ECB pripravljena ESRB zagotavljati potrebne informacije v zvezi z makroekonomskim in makrofinančnim okoljem ter ima za to tudi potrebno strokovno znanje. To vključuje konkretne informacije o pogojih na trgu in tržni infrastrukturi. Mikrobonitetne informacije bodo zagotavljali trije novi evropski nadzorni organi.

6.

V zvezi s postopkom za izdajo in upoštevanje opozoril in priporočil o tveganjih ECB popolnoma podpira predlagano uredbo (5), ki določa, da se opozorila in priporočila ESRB o tveganjih neposredno pošljejo zadevnim naslovnikom, vzporedno s tem pa tudi Ekonomsko-finančnemu svetu. Spremembe teh določb, ki bi vodile v „posredno pot“ pošiljanja opozoril in priporočil o tveganjih, bi ogrozile učinkovitost in pravočasnost priporočil ter neodvisnost in verodostojnost ESRB. Poleg tega je pomembno tudi, da postopki v zvezi s komuniciranjem ESRB z drugimi institucijami in odbori EU ne ovirajo učinkovitega in pravočasnega izpolnjevanja nalog ESRB.

7.

V zvezi z organizacijskimi vidiki ESRB je po mnenju ECB še posebej pomembno, da sestava pripravljalnega odbora ESRB ustrezno odraža sestavo splošnega odbora ESRB. V slednjem bo 29 članov z glasovalno pravico predstavljalo centralne banke, preostali štirje člani z glasovalno pravico pa bodo član Komisije in predsedniki treh novih evropskih nadzornih organov. Bistvenega pomena je, da sestava pripravljalnega odbora odraža sestavo splošnega odbora, da bi se tako zagotovilo, da pripravljalni odbor primerno predstavlja splošni odbor, katerega seje mora pripravljati. Glede na navedeno je vključitev petih članov iz centralnih bank (poleg predsednika in podpredsednika ESRB) ob zgoraj omenjenih štirih drugih članih z glasovalno pravico minimalni prag za zagotovitev ustreznega ravnovesja skupaj z zadostno zastopanostjo nacionalnih centralnih bank iz euroobmočja in zunaj njega. ECB v skladu s tem močno podpira predlog Komisije, po katerem prihaja sedem članov pripravljalnega odbora iz Razširjenega sveta ECB (6). Ker pa se bo sestava euroobmočja s časom spreminjala, ne bi bilo priporočljivo, da se v pravnem aktu določi posebna, nespremenljiva dodelitev sedežev centralnim bankam iz euroobmočja in zunaj njega. Končno ECB podpira pristop Komisije, po katerem samo predsednik ESRB daje navodila vodji sekretariata (7).

8.

Predsednika in podpredsednika splošnega odbora ESRB bi morala izvoliti ista skupina članov z glasovalno pravico ob upoštevanju istih postopkov, saj bi moral biti podpredsednik v celoti zmožen nadomeščati predsednika, če bi bilo to potrebno. Posledično bi morali tudi podpredsednika, kakor je navedeno v predlogu Komisije, med svojimi člani izvoliti člani splošnega odbora, ki so tudi člani Razširjenega sveta ECB. Različna postopka za izvolitev predsednika in podpredsednika bi dodala nepotrebne zaplete in bi lahko ustvarila neutemeljen vtis, da vsak od njiju predstavlja različno skupino znotraj ESRB.

9.

V zvezi s sestavo splošnega odbora ESRB ECB podpira predlog Komisije, po katerem sta predsednik in podpredsednik ECB člana splošnega odbora ESRB z glasovalno pravico. To je skladno z načelom, da Razširjeni svet ECB predstavlja osnovo za člane splošnega odbora z glasovalno pravico. (8) Poleg tega bi bila vključitev podpredsednika ECB v skladu s sklepi predsedstva Evropskega sveta z dne 18. in 19. junija 2009, po katerih bi podpredsednik lahko glasoval pri izvolitvi predsednika ESRB kot član Razširjenega sveta ECB. Dejansko pa podpredsednik pri teh volitvah ne bi mogel glasovati, če ne bi bil član splošnega odbora ESRB.

10.

ESRB je telo Skupnosti, katerega naloge se nanašajo na finančni sistem EU in vključujejo dajanje priporočil in primerno ukrepanje za obravnavanje sistemskih tveganj in varovanje stabilnosti sistema, njegovi člani pa izhajajo iz vseh držav članic EU. Vendar pa bi se, glede na sistemski pomen, ki ga imajo za finančni sistem EU nekatere evropske države zunaj EU, lahko štelo za primerno, da bi tudi predstavnike iz teh držav povabili kot opazovalce na seje ESRB oziroma tehničnih odborov, kadar bi se razpravljalo o relevantnih vprašanjih.