EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52012AB0032

Mnenje Evropske centralne banke z dne 25. aprila 2012 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskih skladih tveganega kapitala ter o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskih skladih za socialno podjetništvo (CON/2012/32)

OJ C 175, 19.6.2012, p. 11–16 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

19.6.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 175/11


MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 25. aprila 2012

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskih skladih tveganega kapitala ter o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskih skladih za socialno podjetništvo

(CON/2012/32)

2012/C 175/05

Uvod in pravna podlaga

Evropska centralna banka (ECB) je dne 20. januarja 2012 prejela zahtevo Sveta Evropske unije za mnenje o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskih skladih tveganega kapitala (1) (v nadaljnjem besedilu: predlagana uredba o evropskih skladih tveganega kapitala) ter o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskih skladih za socialno podjetništvo (2) (v nadaljnjem besedilu: predlagana uredba o ESSP) (v nadaljnjem besedilu skupaj imenovani: predlagani uredbi).

Pristojnost ECB, da poda mnenje o predlaganih uredbah, izhaja iz členov 127(4) in 282(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije, saj predlagani uredbi vsebujeta določbe, ki so pomembne za integracijo evropskih finančnih trgov ter vplivajo na prispevek Evropskega sistema centralnih bank k nemotenemu vodenju politik pristojnih oblasti glede bonitetnega nadzora kreditnih institucij in stabilnosti finančnega sistema, kot je navedeno v členu 127(5) Pogodbe. V skladu s prvim stavkom člena 17.5 Poslovnika Evropske centralne banke je to mnenje sprejel Svet ECB.

Splošne pripombe

1.

Cilj predlagane uredbe o evropskih skladih tveganega kapitala je, da se premaga pomanjkanje virov financiranja, s katerim se srečujejo evropska mala in srednje velika podjetja (MSP) v fazi zagona. Ker velik del financiranja teh podjetij izvira iz majhnih skladov, ki imajo v upravljanju v povprečju 60 milijonov EUR sredstev, je cilj uredbe izboljšati zmožnost zbiranja kapitala v vsej EU. Uvaja posebne evropske sklade tveganega kapitala s skupnimi značilnostmi v enotnem regulativnem okviru. S tem bi zagotovili gotovost in preglednost za vse deležnike, vključno z vlagatelji, regulativnimi organi in podjetji, ki so upravičena do naložb. Z uvedbo licence za enotni trg, na podlagi katere bi lahko sklad, registriran v eni državi članici, tržil enote in deleže v drugih državah članicah, bi zmanjšali administrativno breme in omejili regulativne ovire.

2.

Ta okvir dopolnjuje predlagana uredba o ESSP, katere cilj je, da spodbudi financiranje socialnih podjetij z uvedbo nove kategorije evropskih skladov za socialno podjetništvo (v nadaljnjem besedilu: ESSP). S tem bi vlagateljem pomagali pri iskanju in primerjanju skladov, ki vlagajo v socialna podjetja, ter razširili možnosti za trženje teh skladov mednarodnim vlagateljem.

3.

V strategiji Evropa 2020 (3) je bila znova izpostavljena potreba po sprejetju usmerjenih regulativnih ukrepov, s katerimi bi izboljšali dostop MSP do financiranja, zlasti tako, da bi z namenskimi investicijskimi skladi zmanjšali ovire, ki omejujejo tok financiranja tveganega kapitala. Evropski svet je ta pristop potrdil in pozval k odpravi preostalih regulativnih ovir za čezmejne tokove tveganega kapitala (4). Komisija je tako aprila 2011 napovedala pobudo za zagotovitev, da bodo skladi tveganega kapitala, ustanovljeni v kateri koli državi članici, lahko zbirali kapital v vsej EU (5).

4.

ECB je že izpostavila težave, s katerimi se srečujejo številna MSP pri dostopu do financiranja in so večje kot pri velikih podjetjih, zlasti v času pretresov na trgu (6). ECB verjame, da bi predlagani novi ureditvi s tem, ko bi olajšali dostop hitro rastočih MSP do financiranja in poenostavili zadevne regulativne zahteve, bistveno prispevali k razvoju inovativnega in trajnostnega gospodarstva. Za uspešno in pravočasno uresničitev strategije Evropa 2020 je ključno, da se premaga razdrobljenost financiranja inovativnih in socialno usmerjenih MSP ter podpre razvoj integriranega in tekočega vseevropskega finančnega trga, ki bo spodbujal in olajševal čezmejne naložbe v te sektorje.

5.

ECB zato pozdravlja predlagani uredbi, ki bosta uvedli enake zahteve za sklade, ki bodo delovali pod enotno evropsko oznako, in enak vsebinski regulativni okvir, pri tem pa zagotovili ustrezen nadzor. V tej zvezi ECB izpostavlja več elementov, ki bi prispevali k vzpostavitvi ustreznega in uravnoteženega regulativnega okvira: prostovoljnost ureditve (7), postopek čezmejnega obveščanja med pristojnimi organi (8), pravila, ki urejajo ravnanje kvalificiranega upravitelja in zahteve po razkritju (9), ter določbe, namenjene zagotovitvi učinkovitega nadzora nad uporabo licence (10).

Posamezne pripombe

6.

ECB podpira cilj Komisije, da zagotovi skladnost predlaganih uredb z obstoječo ureditvijo za upravitelje alternativnih investicijskih skladov po Direktivi 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (11). V tej zvezi ECB pozdravlja, da se predlagani uredbi navezujeta na prag v Direktivi 2011/61/EU (12), ki uvaja omejitev 500 milijonov EUR za sredstva v upravljanju, s čimer bi ureditvi evropskih skladov tveganega kapitala in ESSP razmejili od okvira, vzpostavljenega z Direktivo 2011/61/EU.

7.

ECB izpostavlja, da je zgoraj navedeni prag namenjen za razlikovanje med upravitelji alternativnih investicijskih skladov, katerih dejavnosti bi lahko „bistveno vplivale na finančno stabilnost“, od tistih, pri katerih je to malo verjetno, in da se bosta predlagani ureditvi uporabljali za sklade, ki niso sistemsko pomembni (13).

8.

Področje uporabe predlaganih uredb je omejeno tudi z zahtevo, da morajo biti vsi kvalificirani skladi tveganega kapitala in skladi za socialno podjetništvo brez finančnih vzvodov, s čimer se zagotovi, da kvalificirani skladi ne prispevajo k razvoju sistemskih tveganj, ter da se osredotočajo na podpiranje kvalificiranih portfeljskih družb (14). Čeprav je koncept finančnega vzvoda sicer temeljnega pomena za poslovni model, ki ga uporablja mnogo upraviteljev alternativnih investicijskih skladov (15), ECB zato meni, da bi bilo ustrezno, da se izrecno določi izključitev kakršne koli možnosti finančnega vzvoda v primeru predlaganih ureditev evropskih skladov tveganega kapitala in ESSP (16).

Kadar ECB priporoča, da se predlagana uredba spremeni, so konkretni predlogi sprememb besedila s pripadajočimi pojasnili navedeni v Prilogi.

V Frankfurtu na Majni, 25. aprila 2012

Predsednik ECB

Mario DRAGHI


(1)  COM(2011) 860 konč.

(2)  COM(2011) 862 konč.

(3)  Sporočilo Komisije »Evropa 2020 – strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast«, COM(2010) 2020 konč.

(4)  Sklepi Evropskega sveta, 4. februar 2011, odstavek 22.

(5)  Sporočilo Komisije „Akt za enotni trg – dvanajst pobud za okrepitev rasti in zaupanja – ‚Skupaj za novo rast‘ “, COM(2011) 206 konč., zlasti točka 2.1.

(6)  Mnenje ECB CON/2012/21 z dne 22. marca 2012 o (i) predlogu direktive o trgih finančnih instrumentov in razveljavitvi Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta, (ii) predlogu uredbe o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (uredba o infrastrukturi evropskega trga) o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov, (iii) predlogu direktive o kazenskih sankcijah za trgovanje z notranjimi informacijami in tržno manipulacijo ter (iv) predlogu uredbe o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji (zloraba trga), odstavek 8. Še ni objavljeno v Uradnem listu. Različica v angleščini je dostopna na spletni strani ECB na naslovu http://www.ecb.europa.eu

(7)  Člen 4 predlagane uredbe o evropskih skladih tveganega kapitala in člen 4 predlagane uredbe o ESSP.

(8)  Člena 15 in 20(3) predlagane uredbe o evropskih skladih tveganega kapitala ter člena 16 in 21(3) predlagane uredbe o ESSP.

(9)  Členi 7 do 12 predlagane uredbe o evropskih skladih tveganega kapitala in členi 7 do 13 predlagane uredbe o ESSP.

(10)  Členi 13 do 22 predlagane uredbe o evropskih skladih tveganega kapitala in členi 14 do 23 predlagane uredbe o ESSP.

(11)  UL L 174, 1.7.2011, str. 1. Delovni dokument služb Komisije Impact assessment accompanying the proposal for a regulation of the European Parliament and of the Council on European Venture Capital Funds, SEC(2011) 1515, str. 37.

(12)  Člen 3(2)(b) Direktive 2011/61/EU.

(13)  Uvodna izjava 17 Direktive 2011/61/EU.

(14)  Uvodna izjava 13 predlagane uredbe o evropskih skladih tveganega kapitala in uvodna izjava 13 predlagane uredbe o ESSP.

(15)  Odstavek 11 Mnenja ECB CON/2009/81 z dne 16. oktobra 2009 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembi direktiv 2004/39/ES in 2009/…/ES (UL C 272, 13.11.2009, str. 1).

(16)  Člen 5(2) predlagane uredbe o evropskih skladih tveganega kapitala in člen 5(2) predlagane uredbe o ESSP.


PRILOGA

Predlagane spremembe besedila  (1)

Besedilo, ki ga je predlagala Komisija

Spremembe, ki jih predlaga ECB (2)

Sprememba 1

Člen 5(2) predlagane uredbe o evropskih skladih tveganega kapitala

„2.   Upravitelj sklada tveganega kapitala ne najema posojil, izdaja zadolžnic ali jamstev na ravni kvalificiranega sklada tveganega kapitala niti na ravni kvalificiranega sklada tveganega kapitala ne uporablja nobene metode, zaradi katere se poveča izpostavljenost sklada prek izposojanja denarja ali vrednostnih papirjev, vključevanja v pozicije izvedenih finančnih instrumentov ali kako drugače.“

„2.   Upravitelj sklada tveganega kapitala ne najema posojil, izdaja zadolžnic ali jamstev na ravni kvalificiranega sklada tveganega kapitala niti na ravni kvalificiranega sklada tveganega kapitala ne uporablja nobene metode, zaradi katere se poveča izpostavljenost sklada prek izposojanja denarja ali vrednostnih papirjev, vključevanja v pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih ali kako drugače.“

Pojasnilo

Vključevanje v pozicije izvedenih finančnih instrumentov je lahko namenjeno tudi varovanju pred tveganji in v tem primeru ne povečuje izpostavljenosti tveganjem, ampak jo zmanjšuje. Tako ECB, čeprav ugotavlja, da se predlagano besedilo zgleduje po ustrezni opredelitvi v členu 4(1)(v) Direktive 2011/61/EU, predlaga, da se pojem „pozicije izvedenih finančnih instrumentov“ nadomesti s pojmom „pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih“, v skladu z besedilom drugih obstoječih ali predlaganih finančnih predpisov EU, npr. Uredbe (EU) št. 236/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o prodaji na kratko in določenih vidikih poslov kreditnih zamenjav  (3), Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah Direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS  (4) ter predlogov uredb Evropskega parlamenta in Sveta o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov  (5) in o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja  (6).

Sprememba 2

Člen 6 predlagane uredbe o evropskih skladih tveganega kapitala

„Upravitelji skladov tveganega kapitala tržijo enote in deleže kvalificiranih skladov tveganega kapitala izključno vlagateljem, ki veljajo za profesionalne stranke v skladu z oddelkom I Priloge II k Direktivi 2004/39/ES ali se lahko na zahtevo obravnavajo kot profesionalne stranke v skladu z oddelkom II Priloge II k Direktivi 2004/39/ES, ali drugim vlagateljem, kadar:“

„Upravitelji skladov tveganega kapitala tržijo enote in deleže kvalificiranih skladov tveganega kapitala izključno vlagateljem, ki veljajo za profesionalne stranke v skladu z oddelkom I Priloge II k Direktivi 2004/39/ES, razen če se na zahtevo obravnavajo kot neprofesionalne stranke, ali se lahko na zahtevo obravnavajo kot profesionalne stranke v skladu z oddelkom II Priloge II k Direktivi 2004/39/ES, ali drugim vlagateljem, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:“

Pojasnilo

Člen 6 predlagane uredbe o evropskih skladih tveganega kapitala navaja „profesionalne stranke v skladu z oddelkom I Priloge II k Direktivi 2004/39/ES“. Ni jasno, katera ureditev bi se uporabila za profesionalne stranke, ki se v skladu z isto določbo na zahtevo obravnavajo kot neprofesionalne stranke. Da bi se izognili nejasnosti, bi s predlagano spremembo uskladili koncept „profesionalnih strank“ v predlagani uredbi z opredelitvijo v Prilogi II k Direktivi 2004/39/ES.

Poleg tega uredba dovoljuje trženje evropskih skladov tveganega kapitala drugim vlagateljem „z znanjem, izkušnjami in zmogljivostjo, da se soočijo s tveganji teh skladov“  (7). ECB meni, da ta merila zagotavljajo potrebno zaščito vlagateljev, a predlaga, da se zagotovi, da bodo vsa merila obvezna.

Sprememba 3

Člen 10a predlagane uredbe o evropskih skladih tveganega kapitala (novo)

Ni obstoječega besedila

„Člen 10a

Depozitar

1.   Upravitelj sklada tveganega kapitala zagotovi, da za vsak evropski sklad tveganega kapitala, ki ga upravlja, imenuje enega depozitarja v skladu s določbami tega člena.

2.   Depozitar je lahko institucija, kakor je opredeljena v členu 21 Direktive 2011/61/EU.

3.   Za zagotovitev dosledne uporabe odstavka 1 ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, kjer opredeli pogoje za opravljanje funkcije depozitarja evropskega sklada tveganega kapitala. ESMA predloži osnutek regulativnih tehničnih standardov Komisiji v šestih mesecih po začetku veljavnosti te uredbe. Na Komisijo se prenese pooblastilo, da sprejme regulativne tehnične standarde iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Pojasnilo

Za okrepitev zaščite vlagateljev ECB predlaga, da se izrecno uredi imenovanje depozitarja, v skladu z okvirom, ki je bil sprejet z Direktivo 2009/65/ES o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP)  (8) in Direktivo 2011/61/EU  (9). Cilj poenostavljenega sistema, ki se predlaga tukaj, pa je, da se zagotovi sorazmernost vseh obveznosti, ki iz tega izhajajo, z naravo in velikostjo skladov.

Sprememba 4

Člen 21(1) predlagane uredbe o evropskih skladih tveganega kapitala

„1.   Pristojni organi in ESMA medsebojno sodelujejo, kadar koli je to potrebno pri opravljanju njihovih dolžnosti iz te uredbe.“

„1.   Pristojni organi in ESMA medsebojno sodelujejo, kadar koli je to potrebno pri opravljanju njihovih dolžnosti iz te uredbe, in z Evropskim odborom za sistemska tveganja, kjer je to ustrezno.“

Pojasnilo

ECB predlaga, da se za skladnost s členom 50 Direktive 2011/61/EU v okvir sodelovanja med ESMA in pristojnimi organi vključi tudi ESRB, kjer je to ustrezno.

Sprememba 5

Člen 22(2) predlagane uredbe o evropskih skladih tveganega kapitala

„2.   Pristojnim organom držav članic ali ESMA se ne prepreči izmenjava informacij v skladu s to uredbo ali drugo zakonodajo Unije, ki se uporablja za upravitelje skladov tveganega kapitala in kvalificirane sklade tveganega kapitala.“

„2.   Pristojnim organom držav članic ali ESMA se ne prepreči izmenjava informacij v skladu s to uredbo ali drugo zakonodajo Unije, ki se uporablja za upravitelje skladov tveganega kapitala in kvalificirane sklade tveganega kapitala, kadar koli je to potrebno pri opravljanju njihovih dolžnosti iz te uredbe ali izvrševanju njihovih pooblastil iz te uredbe ali nacionalnih predpisov. Pristojni organi sporočijo informacije centralnim bankam, vključno z Evropsko centralno banko, in Evropskemu odboru za sistemska tveganja, kadar so te informacije pomembne za opravljanje njihovih nalog.“

Pojasnilo

S tem bi zagotovili, da bodo centralne banke, vključno z ECB, in ESRB na ustrezen način prejeli informacije, ki so pomembne za opravljanje njihovih nalog.


(1)  Spremembe predlagane uredbe o evropskih skladih tveganega kapitala veljajo ob potrebnih prilagoditvah tudi za ustrezne določbe predlagane uredbe o ESSP.

(2)  Krepki tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga vstavitev novega besedila. Prečrtani tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga črtanje besedila.

(3)  Člen 1(b) in (c) ter člen 2(1)(b)(iii) (UL L 86, 24.3.2012, str. 24).

(4)  UL L 145, 30.4.2004, str. 1. Člen 2(1)(i) in člen 4(1).

(5)  COM(2010) 484 konč. Člen 1(1).

(6)  COM(2011) 452 konč. Členi 211(1), 240(3), 250(1)(d), 256(1), 273(4), 321(1) in (2) ter 335(4).

(7)  Uvodna izjava 14 predlagane uredbe o evropskih skladih tveganega kapitala.

(8)  UL L 302, 17.11.2009, str. 32. Členi 22 do 26 in 32 do 36.

(9)  Člen 21.


Top