EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52011AB0013
Opinion of the European Central Bank of 16 February 2011 on economic governance reform in the European Union (CON/2011/13)
Mnenje Evropske Centralne Banke z dne 16. februarja 2011 o reformi gospodarskega upravljanja v Evropski uniji (CON/2011/13)
Mnenje Evropske Centralne Banke z dne 16. februarja 2011 o reformi gospodarskega upravljanja v Evropski uniji (CON/2011/13)
OJ C 150, 20.5.2011, p. 1–41
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
|
20.5.2011 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 150/1 |
MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE
z dne 16. februarja 2011
o reformi gospodarskega upravljanja v Evropski uniji
(CON/2011/13)
2011/C 150/01
Uvod in pravna podlaga
Evropska centralna banka (ECB) je dne 29. novembra 2010 prejela zahtevo Sveta za mnenje o naslednjih predlogih (v nadaljnjem besedilu: predlogi Komisije):
|
1. |
predlog uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (v nadaljnjem besedilu: predlagani postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem) (1); |
|
2. |
predlog direktive Sveta o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic (v nadaljnjem besedilu: predlagana direktiva o proračunskih okvirih) (2); |
|
3. |
predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju (v nadaljnjem besedilu: predlagani postopek za izvrševanje proračuna) (3); |
|
4. |
predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvršilnih ukrepih za odpravo čezmernih makroekonomskih neravnovesij v euroobmočju (v nadaljnjem besedilu: predlagani postopek v zvezi s čezmernimi neravnovesji) (4); |
|
5. |
predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskih stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (v nadaljnjem besedilu: predlagani postopek proračunskega nadzora) (5); |
|
6. |
predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnovesij (v nadaljnjem besedilu: predlagani postopek makroekonomskega nadzora) (6). |
Pristojnost ECB, da poda mnenje v zvezi s predlaganim postopkom v zvezi s čezmernim primanjkljajem, izhaja iz drugega pododstavka člena 126(14) Pogodbe o delovanju Evropske unije, saj je izvrševanje postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem pomembno za poglavitni cilj Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) ohranjanja stabilnosti cen iz členov 127(1) in 282(2) Pogodbe ter člena 2 Statuta Evropskega sistema centralnih bank (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB).
Pristojnost ECB, da poda mnenje v zvezi s predlagano direktivo o proračunskih okvirih, predlaganim postopkom za izvrševanje proračuna, predlaganim postopkom v zvezi s čezmernimi neravnovesji, predlaganim postopkom proračunskega nadzora in predlaganim postopkom makroekonomskega nadzora, izhaja iz prve alinee člena 127(4) in člena 282(5) Pogodbe ter prve alinee člena 4(a) Statuta ESCB, saj so prav tako pomembni za zgoraj navedeni poglavitni cilj ESCB.
V skladu s prvim stavkom člena 17.5 Poslovnika Evropske centralne banke je to mnenje sprejel Svet ECB, s pripombami Razširjenega sveta.
Splošne pripombe
|
1. |
Trenutna kriza je zelo jasno pokazala, da je ambiciozna reforma okvira gospodarskega upravljanja v nespornem in izjemnem interesu Evropske unije, držav članic ter zlasti euroobmočja. |
|
2. |
V sporočilu ECB z dne 10. junija 2010„Okrepitev gospodarskega upravljanja v euroobmočju“ (Reinforcing economic governance in the euro area) je bila predlagana utrditev upravljavskih in izvršilnih struktur v gospodarskih in proračunskih politikah euroobmočja. Predlagana je bila tudi selektivna razširitev take utrditve na vse države članice EU. |
|
3. |
ECB ugotavlja, da poročilo projektne skupine Evropskega sveta o okrepitvi gospodarskega upravljanja v EU z dne 21. oktobra 2010 (v nadaljnjem besedilu: poročilo projektne skupine) navaja vrsto dodatnih priporočil k predlogom Komisije. ECB je sodelovala v tej projektni skupini, čeprav ni podprla vseh elementov poročila projektne skupine. |
|
4. |
Predlogi Komisije pomenijo pomembno razširitev in okrepitev okvira gospodarskega in proračunskega nadzora v EU ter prispevajo k boljšemu izvajanju v euroobmočju. Vendar pa v njih ni nujnega „kvantnega preskoka“ v nadzoru nad euroobmočjem, ki je po mnenju ECB potreben za zagotovitev njegove stabilnosti in nemotenega delovanja. Podobno poročilo projektne skupine, kot je bilo povedano dne 4. novembra 2010 v uvodnem nagovoru tiskovne konference, ki je sledila seji Sveta ECB, pomeni za Evropsko unijo okrepitev obstoječega okvira za proračunski in makroekonomski nadzor. Vendar pa Svet ECB meni, da poročilo projektne skupine še zdaleč ne dosega nujnega „kvantnega preskoka“ za euroobmočje, kakršen bi bil potreben. |
|
5. |
To mnenje temelji na zgoraj navedenem sporočilu ECB „Okrepitev gospodarskega upravljanja v euroobmočju“, na sodelovanju ECB v projektni skupini in na stališčih ECB v zvezi s poročilom projektne skupine, in sicer z namenom oblikovanja vrste nasvetov k predlogom Komisije glede elementov, ki so po mnenju ECB potrebni za razvoj v smeri „kvantnega preskoka“ v gospodarskem upravljanju euroobmočja. Nobeden od teh nasvetov ne pomeni potrebe po spremembi Pogodbe. |
|
6. |
V tem okviru ECB ugotavlja, da bodo predlogi Komisije po njihovem sprejetju postali temeljni instrument, ki bo EU in države članice zavezoval k vodenju trdnih gospodarskih in proračunskih politik. V primeru euroobmočja je nadaljnja krepitev v skladu s povečano stopnjo povezovanja med državami članicami euroobmočja še bolj upravičena. Trenutna kriza je jasno pokazala, da lahko nestabilne gospodarske in proračunske politike v nekaterih državah članicah euroobmočja ter vsaka posledična finančna nestabilnost neposredno povzročijo težave za druge države članice euroobmočja. Zato ECB poziva zakonodajalca EU in države članice, naj izkoristijo zakonodajni postopek, ki je v teku, za največjo možno okrepitev paketa gospodarskega upravljanja, ki je dovoljena po obstoječih pogodbah. Poleg tega bi morala EU v določenem trenutku preučiti reformo Pogodbe, da bi še bolj okrepila gospodarsko upravljanje. |
|
7. |
Za ECB je nezadosten avtomatizem bistvena pomanjkljivost predlogov Komisije. ECB priznava, da predlogi Komisije v primerjavi s trenutnimi razmerami pomenijo relativno povečanje avtomatizma, predvsem s predložitvijo predlogov Komisije in ne zgolj priporočil Svetu ter z uvedbo obratnega glasovanja s kvalificirano večino v Svetu. ECB se tudi zaveda, da Svet izvršuje diskrecijsko pravico po členih 121 in 126 Pogodbe, ki se nanašata na nadzor nad gospodarskimi in proračunskimi politikami oziroma na postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem. V tem okviru ECB predlaga, naj zakonodajalec EU preuči možnost povrnitve sprememb k Paktu za stabilnost in rast, ki je bil uveden leta 2005 (7) in je povečal manevrski prostor držav članic v zvezi z njihovimi obveznostmi po Paktu. |
|
8. |
V vsakem primeru in poleg povečanj avtomatizma, ki so navedena zgoraj, ima Svet možnost izdati formalno izjavo, ki določa, da bo Svet praviloma v vseh postopkih, obravnavanih v predlogih Komisije, glasoval za nadaljevanje postopka, če bo Komisija tako predlagala ali priporočila v svojem zadevnem predlogu ali priporočilu, in da bo Svet v primeru neupoštevanja pravila utemeljil razloge za odstopanje od pravila. Nenadaljevanje postopka bo torej izjema, ki jo bo Svet posledično moral utemeljiti. Čeprav izjave niso zavezujoče, bi taka zaveza usmerjala Svet pri izvrševanju njegove diskrecijske pravice v različnih postopkih in s tem prispevala k njihovi okrepitvi. Taka izjava bi postala del okvira gospodarskega upravljanja v EU. |
|
9. |
ECB meni, da bi bila taka izjava nepogrešljiv element nemotenega delovanja gospodarskega upravljanja EU. Če Svet ne bi podprl take izjave, ECB kot drugo možnost priporoča izjavo Euroskupine, s katero bi se 17 držav članic euroobmočja zavezalo, da bodo praviloma glasovale za nadaljevanje postopkov, vsako odstopanje pa bo treba utemeljiti. |
|
10. |
Poleg tega obstaja več elementov, ki kažejo na nezadosten avtomatizem v predlogih Komisije in bi jih bilo treba ponovno preučiti:
|
|
11. |
Poleg tega ECB priporoča, da se avtomatizem poveča z dodajanjem obratnega glasovanja s kvalificirano večino v Svetu, kadar koli je to mogoče, enako kot v primeru mnenj Sveta o programih stabilnosti in konvergence, oblikovanih na podlagi člena 121(3) Pogodbe, in z vključevanjem postopkovnih ukrepov, ki pospešujejo postopek s stopnjevanjem pritiska na države članice, ki ne upoštevajo pravil. V tem zadnjem smislu člen 121(4) Pogodbe dovoljuje povečanje avtomatizma v predlaganem postopku proračunskega nadzora. Poleg tega bi lahko izvajanje člena 126(8) Pogodbe ustvarilo ukrep postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, po katerem mora država članica, če želi preprečiti uporabo sankcij, izkazati, da so bili sprejeti učinkoviti ukrepi. |
|
12. |
V predlaganem postopku proračunskega nadzora in postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem bi bilo treba vzpostaviti dodatne politične in na ugled vezane ukrepe, vključno z obveznostmi držav članic glede poročanja in s poročili Sveta Evropskemu svetu. Poleg tega bi morala Komisija – v sodelovanju z ECB, če je po njenem mnenju to primerno, kadar gre za države članice euroobmočja ali države članice, ki sodelujejo v ERM II – izvesti misije v državah članicah, ki ne upoštevajo priporočil Sveta. |
|
13. |
ECB tudi meni, da je preučevanje pomembnih dejavnikov pri ocenjevanju skladnosti z referenčno vrednostjo za delež javnega dolga preveč ohlapno. Čeprav bi se morali vsi pomembni dejavniki preučiti ob pripravi poročila Komisije o obstoju čezmernega deleža dolga in bi bilo treba posebno pozornost nameniti učinku poroštev, ki jih države članice zagotovijo v okviru Evropskega instrumenta za finančno stabilnost ali navsezadnje v okviru bodočega Evropskega mehanizma za stabilnost, bi bilo treba vse te dejavnike preučiti, samo kadar se delež javnega dolga v obdobju treh let zmanjšuje v skladu z napovedmi Komisije. Noben pomembni olajševalni dejavnik ne bi smel nikoli voditi do ocene, da država članica nima čezmernega deleža dolga, kadar njen delež dolga preseže referenčno vrednost in se predvideva, da se bo povečeval. |
|
14. |
Uvedba več manevrskega prostora pri ocenjevanju primanjkljajev v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, predvsem z upoštevanjem številnih pomembnih dejavnikov, kadar je delež dolga manjši od 60 % referenčne vrednosti bruto domačega proizvoda (BDP), je v nasprotju z okrepitvijo v pravilih. Ne glede na to, ali je delež dolga nad ali pod 60 % referenčne vrednosti BDP, bi bilo treba pomembne dejavnike preučiti samo pri ocenjevanju, ali gre za čezmerni primanjkljaj, kadar je delež dolga pred upoštevanjem takih dejavnikov blizu 3 % referenčne vrednosti BDP in je referenčna vrednost presežena začasno, in sicer v skladu z obstoječimi pravili. Končno, numerično merilo za ocenjevanje spremembe v deležu dolga bi bilo treba uporabiti nemudoma po začetku veljavnosti Uredbe. |
|
15. |
V okviru predlaganega postopka proračunskega nadzora ECB priporoča: (a) doseganje zadostnega napredka v smeri srednjeročnega cilja bi bilo treba ovrednotiti na podlagi celotne ocene s strukturnim ravnovesjem kot referenco, vključno z analizo porabe, iz katere so izločeni diskrecijski ukrepi glede prihodkov; (b) stopnja rasti javne porabe v običajnih okoliščinah ne bi smela preseči načrtovane referenčne srednjeročne stopnje potencialne rasti bruto domačega proizvoda (BDP); (c) načrtovana srednjeročna stopnja potencialne rasti BDP bi se morala izračunati v skladu z enotno metodologijo, ki jo uporablja Komisija; (d) upoštevanje vpliva strukture gospodarske rasti na rast prihodkov. Operativne opredelitve teh elementov bo moral določiti kodeks ravnanja (8). |
|
16. |
ECB močno pozdravlja uvedbo postopka makroekonomskega nadzora, ki zapolnjuje pomembno vrzel v okviru gospodarskega upravljanja. Ta nov postopek bi se moral trdno osredotočiti na države članice euroobmočja, ki se soočajo s trajnimi izgubami konkurenčnosti in velikimi primanjkljaji tekočega računa. Upoštevati bi bilo treba tudi učinke prelivanja v euroobmočju in posebne zahteve za zagotovitev njegovega nemotenega delovanja. Glede na možno spreminjajočo se naravo krize v času se lahko pojavi seznam kazalnikov, ki jih je treba uporabiti v povezavi s postopkom, vendar se pri tem ne sme izgubiti cilj postopka, ki bi moral biti v preprečevanju situacij, ki ustvarjajo tveganja za gospodarsko, proračunsko in finančno stabilnost v euroobmočju in v EU. |
|
17. |
Področje uporabe postopka bi moralo z opredelitvijo pojma »neravnovesja« določati odprt krog situacij, ki naj jih postopek prepreči. Poleg tega bi vključitev pojma »ranljivosti« v ta postopek, opredeljenega kot situacije, v katerih bi lahko država članica zašla v težave, ki bi jih stabilen makroekonomski nadzor ekonomske in monetarne unije razumno pokril, okrepila preventivno naravo postopka. Prav tako je treba razjasniti, da bi morala biti priporočila po tem postopku ustrezno usklajena z drugimi postopki, vzpostavljenimi po členih 121, 126 in 136 Pogodbe, in da postopek upošteva obveznosti iz dogovorov v okviru ERM II. V zvezi s sklicevanjem na Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB) v postopku makroekonomskega nadzora, čeprav upoštevanje njegovih opozoril in priporočil v tem postopku ne bo vplivalo na njegovo neodvisnost, ECB priporoča uvedbo sklicevanja na potrebo po spoštovanju režima zaupnosti v ESRB. |
|
18. |
Polega tega bi bilo treba v postopku makroekonomskega nadzora določiti pregledne in učinkovite sprožilne mehanizme. Ocene makroekonomskih neravnovesij in priporočila za korektivne ukrepe bi morali biti široko dostopni javnosti v vseh fazah postopka. V predlagani postopek v zvezi s čezmernimi ravnovesji bi bilo treba uvesti tudi povečan avtomatizem in stopnjevane finančne sankcije, predvsem po prvem primeru neupoštevanja priporočil Sveta s strani države članice, po katerem bi Svet že moral naložiti obrestni depozit, ne da bi bil potreben ponovni primer neupoštevanja. Slednji bi moral biti sankcioniran z globo. |
|
19. |
Natečene obresti iz brezobrestnih depozitov in globe, naložene državam članicam euroobmočja v skladu s predlogi Komisije, bi bilo treba dodeliti Evropskemu mehanizmu za stabilnost, ki naj bi bil vzpostavljen leta 2013, z ustrezno prehodno rešitvijo do njegove vzpostavitve. |
|
20. |
Postopke, obravnavane v predlogih Komisije, bi bilo treba izvesti in uveljaviti na usklajen način. To bi se olajšalo s tem, da bi si pri sprejemanju in uporabi posledičnih uredb v največji možni meri prizadevali za enostavnost, preglednost in predvidljivost. Omejiti bi bilo treba možnosti za različne razlage ali spore glede vprašanj, povezanih z merjenjem, in se izogniti birokratskim postopkom. |
|
21. |
ECB predlaga, da se Komisija pri misijah v okviru postopkov proračunskega in makroekonomskega nadzora ter postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, če je po njenem mnenju to primerno, poveže z ECB, kadar gre za misije v državah članicah, katerih valuta je euro, in za države članice, ki sodelujejo v ERM II. Sodelovanje ECB v misijah v Grčiji in na Irskem se je izkazalo za koristno. ECB razume to sodelovanje kot svoj prispevek h gospodarskim politikam in bo zagotavljala ta prispevek brez kakršnega koli poseganja v svojo neodvisnost pri izpolnjevanju svojih nalog, določenih v Pogodbi. |
|
22. |
ECB tudi vidi potrebo po ustanovitvi svetovalnega organa, sestavljenega iz oseb s priznanimi sposobnostmi v gospodarskih in fiskalnih zadevah, ki bi pripravil na institucije Unije naslovljeno neodvisno letno poročilo, kako Svet in Komisija, vključno z Eurostatom, izpolnjujejo njihove obveznosti po členih 121 in 126 Pogodbe ter po postopkih, obravnavanih v predlogih Komisije. Če bi njegove zmožnosti to dopuščale in brez poseganja v njegovo glavno nalogo priprave zgoraj navedenega poročila, bi moral ta organ na zahtevo Evropskega sveta, Sveta ali Komisije analizirati tudi posebna gospodarska ali proračunska vprašanja. Naloge tega organa ne bi smele kršiti pristojnosti Komisije. Člani tega organa bi morali biti popolnoma neodvisni. Zakonodajalec EU bo moral določiti upravni položaj in značilnosti tega organa, vključno z materialnimi in človeškimi viri. Ta organ bi bilo treba ustanoviti v okviru predlaganega postopka proračunskega nadzora, drugi predlogi Komisije pa bi se morali nanj sklicevati. |
|
23. |
V zvezi s predlagano direktivo o proračunskih okvirih ECB meni, čeprav se strinja z izbiro direktive kot pravnega instrumenta, da bi namen in narava direktive terjala, da je nacionalni prenos največji možni približek besedila direktive. To še zlasti velja za države članice euroobmočja. V tem okviru bi ECB pozdravila politično izjavo Euroskupine, da bi se dosegel tak poenoten nacionalni prenos, kar bi se lahko odrazilo v uvodnih izjavah. |
|
24. |
ECB tudi meni, da bi bilo treba od vseh držav članic v vsakem primeru zahtevati zagotovitev neodvisnega spremljanja, analize in potrditve ključnih elementov njihovih proračunskih okvirov. Za države članice euroobmočja bi bilo treba uvesti posebno poglavje, v katerem bi se želeni elementi iz sklepov Sveta z dne 17. maja 2010 in iz poročila projektne skupine s pomočjo direktive določili kot obvezni za države članice euroobmočja, skupaj z možnostjo držav članic zunaj euroobmočja, da jih prostovoljno implementirajo v njihove pravne rede, kar ECB močno priporoča. Med želenimi elementi se kot prioriteta direktive kaže oblikovanje neodvisnih fiskalnih svetov, direktiva pa bi morala posebno pozornost nameniti tudi uvedbi pristopa od zgoraj navzdol, to pomeni uvedbi predhodnega dogovora o skupni ravni porabe, ki se nato razporedi po deležih porabe za različna ministrstva in vladne agencije. |
|
25. |
Vsi ti ukrepi državam članicam ne bi smeli preprečiti razvijanja strožjih proračunskih okvirov, na primer z vključitvijo pravil o prepovedi strukturnih javnofinančnih primanjkljajev nad določenim pragom BDP. Hkrati bi moral zakonodajalec EU preučiti možnost, da se v direktivo ali drugo zakonodajo uvede obveznost držav članic sprejeti zakonodajo z jasnimi okviri zadolževanja z natančnimi opredelitvami in omejitvami, saj bi to prispevalo k pravni varnosti. |
|
26. |
Poleg tega ECB priporoča, da se poudari pomembnost preglednih nacionalnih napovedi in metodologij za njihovo pripravo. Hkrati morajo napovedi Komisije igrati osrednjo vlogo pri primerjanju nacionalnih napovedi. |
|
27. |
Nadalje bi morala direktiva v zvezi z njeno učinkovitostjo izrecno navajati stroške, ki bodo nastali nacionalnim organom zaradi neupoštevanja numeričnih fiskalnih pravil, vključno z nefinančnimi ukrepi in finančnimi sankcijami na nacionalni ravni. Vključiti bi bilo treba obveznosti srednjeročnega odplačila dolga, ki presega zneske, dovoljene v fiskalnem okviru. Posebne okoliščine, v katerih je dovoljeno začasno neupoštevanje pravil, bi bilo treba strogo opredeliti, če so sploh potrebne. Poleg tega ECB meni, da bi zaradi predvidenega začetka veljavnosti Evropskega mehanizma za stabilnost v letu 2013 moral biti rok za prenos 31. december 2012 in ne 31. december 2013. |
|
28. |
V zvezi s statističnimi podatki kot delom direktive ECB podpira večjo pravočasnost in zanesljivost letnih in četrtletnih državnih računov, ki se sporočajo Komisiji v skladu z Uredbo (ES) št. 2223/96 z dne 25. junija 1996 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti (9). Direktiva lahko prispeva k sočasnemu povečanju pravočasnosti in zanesljivosti računov sektorja država s tem, ko podpira izvajanje sistemov javnega računovodstva po obračunskem načelu, ki so medsebojno povezani z nacionalnimi računi, osnovanimi na ESR 95. Računovodski sistemi bi morali temeljiti na mednarodno sprejetih računovodskih standardih za javni sektor, da bi se zagotovilo usklajeno prepoznavanje in merjenje državnih transakcij. |
|
29. |
V zvezi s statističnimi podatki v bodoči zakonodaji ECB ugotavlja, da je, kot navaja poročilo projektne skupine, potrebno zakonodajno ukrepanje EU, da bi „Evropski statistični kodeks ravnanja“ postal pravno zavezujoč, v vmesnem času pa naj se pospeši celovito izvajanje kodeksa, zlasti v zvezi s kakovostjo in pooblastili za zbiranje podatkov. Poleg tega bi bilo treba še bolj okrepiti pristojnosti Eurostata pri ocenjevanju in spremljanju uradnih obvestil o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, s poudarkom na proaktivnih ukrepih za zvišanje kakovosti državnih statistik. |
|
30. |
Končno, ECB opozarja, da bodo predlogi Komisije in zlasti reforme, ki se nanašajo na euroobmočje, pomenili povečane delovne zahteve tako na ravni EU kot na nacionalni ravni, kar terja posledično dodelitev človeških in materialnih virov. |
Predlagane spremembe besedila
Kadar ECB priporoča spremembe predlogov Komisije, so konkretni predlogi za spremembe besedila s pripadajočimi pojasnili navedeni v Prilogi.
Po sprejetju bodo morala sklicevanja predlaganih uredb in direktive izkazovati predložitev tega mnenja.
V Frankfurtu na Majni, 16. februarja 2011
Predsednik ECB
Jean-Claude TRICHET
(1) COM(2010) 522.
(2) COM(2010) 523.
(3) COM(2010) 524.
(4) COM(2010) 525.
(5) COM(2010) 526.
(6) COM(2010) 527.
(7) Uredba Sveta (ES) št. 1055/2005 z dne 27. junija 2005 o spremembi Uredbe (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (UL L 174, 7.7.2005, str. 1) ter Uredba Sveta (ES) št. 1056/2005 z dne 27. junija 2005 o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (UL L 174, 7.7.2005, str. 5).
(8) „Podrobne določbe o izvajanju Pakta za stabilnost in rast ter Smernice o obliki in vsebini programov stabilnosti in konvergence“, ki jih je Svet ECOFIN potrdil 7. septembra 2010.
(9) UL L 310, 30.11.1996, str. 1.
PRILOGA
Predlagane spremembe besedila predloga uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem
(COM(2010) 522)
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Spremembe, ki jih predlaga ECB (1) |
||||||||||||||||||||||||
|
Sprememba 1 |
|||||||||||||||||||||||||
|
Nove uvodne izjave |
|||||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||
|
Pojasnilo Že uvodne izjave bi morale razjasniti, da je treba zavrniti povečanje manevrskega prostora v okrepljenem Paktu za stabilnost in rast. Uvedene spremembe so podrobno pojasnjene med splošnimi pripombami tega mnenja in v nadaljevanju. |
|||||||||||||||||||||||||
|
Sprememba 1a |
|||||||||||||||||||||||||
|
Člen 1(2)(b) predlagane uredbe (Člen 2(1a) (novo) Uredbe (ES) št. 1467/97) |
|||||||||||||||||||||||||
|
„1a. V primeru preseganja referenčne vrednosti velja, da se razmerje med javnim dolgom in bruto domačim proizvodom (BDP) zadosti znižuje in dovolj hitro približuje referenčni vrednosti v skladu s členom 126(2)(b) Pogodbe, če se je odstopanje od referenčne vrednosti v prejšnjih treh letih zmanjšalo za eno dvajsetino na leto. Pri uporabi tega kazalnika je treba v obdobju treh let od [začetka veljavnosti te uredbe – se vstavi] upoštevati njegov retrospektiven značaj.“ |
„1a. V primeru preseganja referenčne vrednosti velja, da se razmerje med javnim dolgom in bruto domačim proizvodom (BDP) zadosti znižuje in dovolj hitro približuje referenčni vrednosti v skladu s členom 126(2)(b) Pogodbe, če se je odstopanje od referenčne vrednosti v prejšnjih treh letih zmanjšalo za eno dvajsetino na leto. “ |
||||||||||||||||||||||||
|
Pojasnilo ECB podpira uporabo numeričnega merila za ocenjevanje spremembe v deležu dolga nemudoma po datumu začetka veljavnosti Uredbe. |
|||||||||||||||||||||||||
|
Sprememba 2 |
|||||||||||||||||||||||||
|
Člen 1(2)(c) predlagane uredbe (Člen 2(3) in (3a) (novo) Uredbe (ES) št. 1467/97) |
|||||||||||||||||||||||||
|
„3. Pri pripravi poročila iz člena 126(3) Pogodbe Komisija upošteva vse pomembne dejavnike, navedene v zadevnem členu. V poročilu se ustrezno upoštevata razvoj srednjeročnega gospodarskega položaja (zlasti potencialna rast, obstoječi konjunkturni pogoji, inflacija, čezmerna makroekonomska neravnovesja) in razvoj srednjeročnega proračunskega stanja (zlasti prizadevanja za fiskalno konsolidacijo v času dobrih gospodarskih razmer, javne naložbe, izvajanje ukrepov v okviru skupne strategije Unije za rasti in izboljšanja splošne kakovosti javnih financ, zlasti skladnost z Direktivo Sveta […] o zahtevah za proračunske okvire držav članic). V poročilu se po potrebi analizira tudi razvoj srednjeročnega stanja dolga (zlasti se v njem ustrezno upoštevajo dejavniki tveganja, vključno s strukturo zapadlosti in valuto denominacije dolga, ukrepi za usklajevanje stanj in tokov, nakopičene rezerve in druga javna sredstva; jamstva, zlasti v povezavi s finančnim sektorjem; eksplicitne in implicitne obveznosti v zvezi s staranjem prebivalstva ter zasebni dolg, če lahko predstavlja pogojno implicitno obveznost vlade). Poleg tega Komisija ustrezno upošteva vse druge dejavnike, ki so po mnenju zadevne države članice pomembni za izčrpno kvalitativno oceno preseganja referenčne vrednosti ter ki jih je Komisiji in Svetu posredovala država članica. V zvezi s tem se posebna pozornost nameni zlasti finančnim prispevkom za spodbujanje mednarodne solidarnosti in doseganje ciljev politike Unije, vključno s finančno stabilnostjo. 4. Komisija in Svet opravita uravnoteženo splošno oceno vseh pomembnih dejavnikov in pri tem ocenita zlasti, v kolikšni meri ti dejavniki vplivajo na oceno izpolnjevanja meril primanjkljaja in/ali dolga kot oteževalni ali olajševalni dejavnik. Če razmerje med javnim dolgom in BDP presega referenčno vrednost, se pri ocenjevanju izpolnjevanja na podlagi merila primanjkljaja ti dejavniki upoštevajo v korakih iz odstavkov 4, 5 in 6 člena 126 Pogodbe, ki vodijo do odločitve o obstoju čezmernega primanjkljaja, samo če je v celoti izpolnjen dvojni pogoj osnovnega načela – da ostaja javnofinančni primanjkljaj, preden se ti pomembni dejavniki upoštevajo, blizu referenčni vrednosti in da je referenčna vrednost presežena začasno.“ |
„3. Pri pripravi poročila iz člena 126(3) Pogodbe Komisija upošteva vse pomembne dejavnike, navedene v zadevnem členu. V poročilu se ustrezno upoštevata razvoj srednjeročnega gospodarskega položaja (zlasti potencialna rast, obstoječi konjunkturni pogoji, inflacija, ) in razvoj srednjeročnega proračunskega stanja (zlasti prizadevanja za fiskalno konsolidacijo v času dobrih gospodarskih razmer, javne naložbe, izvajanje ukrepov v okviru skupne strategije Unije za rasti in izboljšanja splošne kakovosti javnih financ, zlasti skladnost z Direktivo Sveta […] o zahtevah za proračunske okvire držav članic). V poročilu se po potrebi analizira tudi razvoj srednjeročnega stanja dolga (zlasti se v njem ustrezno upoštevajo dejavniki tveganja, vključno s strukturo zapadlosti in valuto denominacije dolga, ukrepi za usklajevanje stanj in tokov, nakopičene rezerve in druga javna sredstva; jamstva, zlasti v povezavi s finančnim sektorjem; eksplicitne in implicitne obveznosti v zvezi s staranjem prebivalstva ter zasebni dolg, če lahko predstavlja pogojno implicitno obveznost vlade). Poleg tega Komisija ustrezno upošteva vse druge dejavnike, ki so po mnenju zadevne države članice pomembni za izčrpno kvalitativno oceno preseganja referenčne vrednosti ter ki jih je Komisiji in Svetu posredovala država članica. V zvezi s tem se posebna pozornost nameni zlasti finančnim prispevkom za spodbujanje mednarodne solidarnosti in doseganje ciljev politike Unije, vključno s finančno stabilnostjo. Pri pripravi poročila lahko Komisija od zadevne države članice zahteva dodatne informacije. […] 3a. Pri ocenjevanju izpolnjevanja na podlagi merila dolga se ti pomembni dejavniki upoštevajo v korakih iz odstavkov 4, 5 in 6 člena 126 Pogodbe, ki vodijo do odločitve o obstoju čezmernega primanjkljaja, samo kadar se delež javnega dolga v obdobju treh let zmanjšuje v skladu z napovedjo Komisije. 4. Komisija in Svet opravita uravnoteženo splošno oceno vseh pomembnih dejavnikov in pri tem ocenita zlasti, v kolikšni meri ti dejavniki vplivajo na oceno izpolnjevanja meril primanjkljaja in/ali dolga kot oteževalni ali olajševalni dejavnik. Pri ocenjevanju izpolnjevanja na podlagi merila primanjkljaja se ti dejavniki upoštevajo v korakih iz odstavkov 4, 5 in 6 člena 126 Pogodbe, ki vodijo do odločitve o obstoju čezmernega primanjkljaja, samo če je v celoti izpolnjen dvojni pogoj osnovnega načela – da ostaja javnofinančni primanjkljaj, preden se ti pomembni dejavniki upoštevajo, blizu referenčni vrednosti in da je referenčna vrednost presežena začasno.“ |
||||||||||||||||||||||||
|
Pojasnilo Poročilo Komisije iz člena 2(3), ki se sklicuje na člen 126(3) Pogodbe, med drugim upošteva tudi „čezmerna makroekonomska neravnovesja“, ki so predmet drugega predloga (COM(2010) 525). ECB podpira logični in razumni soobstoj različnih postopkov. Sklicevanje na „čezmerna makroekonomska neravnovesja“ lahko vodi do nejasnosti z dajanjem vtisa, da COM(2010) 522 in COM(2010) 525 urejata v bistvu enako vsebino. Dodatna zahteva glede poročanja naj bi bila spodbuda za izpolnjevanje s strani države članice, saj mora Komisija pripraviti poročilo o obstoju čezmernega primanjkljaja ali čezmernega deleža dolga. V primeru skladnosti z referenčnimi vrednostmi dodatno poročanje ne bi bilo potrebno. Čeprav se bodo vsi pomembni faktorji preučili ob pripravi poročila Komisije o obstoju čezmernega deleža dolga, se preučijo, samo kadar se delež javnega dolga zmanjšuje. Noben pomembni olajševalni dejavnik ne bi smel nikoli voditi do ocene, da država članica nima čezmernega deleža dolga, kadar njen delež dolga preseže referenčno vrednost in se povečuje. Končno, načelo „blizu in začasno“ v zvezi z merilom dolga bi bilo treba spoštovati ne glede na delež dolga. |
|||||||||||||||||||||||||
|
Sprememba 3 |
|||||||||||||||||||||||||
|
Člen 1(3)(d) predlagane uredbe (Člen 3(4a) Uredbe (ES) št. 1467/97) |
|||||||||||||||||||||||||
|
„4a. Zadevna država članica predloži Komisiji in Svetu najpozneje v roku šestih mesecev iz odstavka 4 poročilo o ukrepih, ki jih je sprejela na podlagi priporočila sveta v skladu s členom 126(7) Pogodbe. Poročilo vključuje cilje za javnofinančne odhodke in diskrecijske ukrepe na strani prihodkov v skladu s priporočilom Sveta na podlagi člena 126(7) Pogodbe ter informacije o sprejetih ukrepih in naravi ukrepov, predvidenih za dosego ciljev. Poročilo se objavi. 5. Če so bili v skladu s priporočilom na podlagi člena 126(7) Pogodbe sprejeti učinkoviti ukrepi in če po sprejetju priporočila nastopijo nepričakovani neugodni gospodarski dogodki z večjimi negativnimi posledicami za javne finance, se lahko Svet na priporočilo Komisije odloči sprejeti revidirano priporočilo na podlagi člena 126(7) Pogodbe. Revidirano priporočilo lahko ob upoštevanju pomembnih dejavnikov iz člena 2(3) te uredbe zlasti podaljša rok za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja praviloma za eno leto. Svet na podlagi gospodarske napovedi iz svojega priporočila oceni, ali obstajajo nepričakovani neugodni gospodarski dogodki z večjimi negativnimi posledicami za javne finance. V primeru resnega splošnega gospodarskega upada se lahko Svet na priporočilo Komisije tudi odloči, da bo sprejel revidirano priporočilo na podlagi člena 126(7) Pogodbe.“ |
„4a. Zadevna država članica predloži Komisiji in Svetu najpozneje v roku šestih mesecev iz odstavka 4 poročilo o ukrepih, ki jih je sprejela na podlagi priporočila sveta v skladu s členom 126(7) Pogodbe. Poročilo vključuje cilje za javnofinančne odhodke in diskrecijske ukrepe na strani prihodkov v skladu s priporočilom Sveta na podlagi člena 126(7) Pogodbe ter informacije o sprejetih ukrepih in naravi ukrepov, predvidenih za dosego ciljev. Poročilo se objavi. Komisija lahko od države članice zahteva dodatno poročanje. 5. Če so bili v skladu s priporočilom na podlagi člena 126(7) Pogodbe sprejeti učinkoviti ukrepi in če po sprejetju priporočila nastopijo nepričakovani neugodni gospodarski dogodki z večjimi negativnimi posledicami za javne finance, se lahko Svet na priporočilo Komisije odloči sprejeti revidirano priporočilo na podlagi člena 126(7) Pogodbe. Revidirano priporočilo lahko ob upoštevanju pomembnih dejavnikov iz člena 2(3) te uredbe zlasti podaljša rok za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja za eno leto. Svet na podlagi gospodarske napovedi iz svojega priporočila oceni, ali obstajajo nepričakovani neugodni gospodarski dogodki z večjimi negativnimi posledicami za javne finance. “ |
||||||||||||||||||||||||
|
Pojasnilo Dodatno poročanje je orodje Komisije za spodbujanje izpolnjevanja s strani držav članic. Potreba, da je treba izrecno predvideti sprejetje revidiranega priporočila na podlagi člena 126(7) Pogodbe, ni razvidna. |
|||||||||||||||||||||||||
|
Sprememba 4 |
|||||||||||||||||||||||||
|
Člen 4(1) Uredbe (ES) št. 1467/97 |
|||||||||||||||||||||||||
|
Ni besedila |
„(1) […] Hkrati Svet na predlog Komisije nemudoma predloži formalno poročilo Evropskemu svetu.“ |
||||||||||||||||||||||||
|
Pojasnilo To je dodatni element postopka, ki bi moral spodbuditi izpolnjevanje s strani zadevne države članice. |
|||||||||||||||||||||||||
|
Sprememba 5 |
|||||||||||||||||||||||||
|
Člen 1(5)(b) predlagane uredbe (Člen 5(1a) Uredbe (ES) št. 1467/97 ) |
|||||||||||||||||||||||||
|
„1a. Po pozivu Sveta v skladu s členom 126(9) Pogodbe zadevna država članica predloži Komisiji in svetu poročilo o ukrepih, ki jih je sprejela na podlagi poziva Sveta. Poročilo vključuje cilje za javnofinančne odhodke in diskrecijske ukrepe na strani prihodkov ter informacije o ukrepih, sprejetih na podlagi posebnih priporočil Sveta, da lahko Svet po potrebi sprejme sklep v skladu s členom 6(2) te uredbe. Poročilo se objavi. 2. Če so bili v skladu s pozivom na podlagi člena 126(9) Pogodbe sprejeti učinkoviti ukrepi in če po sprejetju poziva nastopijo nepričakovani neugodni gospodarski dogodki z večjimi negativnimi posledicami za javne finance, se lahko Svet na priporočilo Komisije odloči sprejeti revidiran poziv na podlagi člena 126(9) Pogodbe. Revidiran poziv lahko ob upoštevanju pomembnih dejavnikov iz člena 2(3) te uredbe zlasti podaljša rok za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja praviloma za eno leto. Svet na podlagi gospodarske napovedi iz svojega poziva oceni, ali obstajajo nepričakovani neugodni gospodarski dogodki z večjimi negativnimi posledicami za javne finance. V primeru resnega splošnega gospodarskega upada se lahko Svet na priporočilo Komisije tudi odloči, da bo sprejel revidiran poziv na podlagi člena 126(9) Pogodbe.“ |
„1a. Po pozivu Sveta v skladu s členom 126(9) Pogodbe zadevna država članica predloži Komisiji in svetu poročilo o ukrepih, ki jih je sprejela na podlagi poziva Sveta. Poročilo vključuje cilje za javnofinančne odhodke in diskrecijske ukrepe na strani prihodkov ter informacije o ukrepih, sprejetih na podlagi posebnih priporočil Sveta, da lahko Svet po potrebi sprejme sklep v skladu s členom 6(2) te uredbe. Poročilo se objavi. Komisija spremlja in ovrednoti prilagoditvene ukrepe, sprejete za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja, v okviru misije v zadevni državi članici, in sicer v sodelovanju z ECB, če je po njenem mnenju to primerno, kadar gre za sodelujoče države članice in države članice, ki sodelujejo v mehanizmu deviznih tečajev (ERM II), ter pripravi poročilo za Svet. To poročilo se lahko objavi. 2. Če so bili v skladu s pozivom na podlagi člena 126(9) Pogodbe sprejeti učinkoviti ukrepi in če po sprejetju poziva nastopijo nepričakovani neugodni gospodarski dogodki z večjimi negativnimi posledicami za javne finance, se lahko Svet na priporočilo Komisije odloči sprejeti revidiran poziv na podlagi člena 126(9) Pogodbe. Revidiran poziv lahko ob upoštevanju pomembnih dejavnikov iz člena 2(3) te uredbe zlasti podaljša rok za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja za eno leto. Svet na podlagi gospodarske napovedi iz svojega poziva oceni, ali obstajajo nepričakovani neugodni gospodarski dogodki z večjimi negativnimi posledicami za javne finance. “ |
||||||||||||||||||||||||
|
Pojasnilo Misije Komisije v zadevni državi članici, in sicer v sodelovanju z ECB, če je po njenem mnenju to primerno, kadar gre za euroobmočje in države članice, ki sodelujejo v ERM II, bi morale prispevati k doseganju ciljev predlagane uredbe in biti pomembno svarilo za državo članico, ki ne upošteva pravil. Potreba, da je treba izrecno predvideti sprejetje revidiranega poziva na podlagi člena 126(9) Pogodbe, ni razvidna. |
|||||||||||||||||||||||||
|
Sprememba 6 |
|||||||||||||||||||||||||
|
Člen 1(14) predlagane uredbe (Člen 16 Uredbe (ES) št. 1467/97) |
|||||||||||||||||||||||||
|
„Globe iz člena 12 te uredbe pomenijo druge prihodke iz člena 311 Pogodbe in se porazdelijo med sodelujoče države članice, ki nimajo čezmernega primanjkljaja, kot ga določa člena 126(6) Pogodbe, in ki niso predmet postopka v zvezi s čezmernim neravnovesjem v smislu Uredbe (EU) št. […/…], sorazmerno z njihovim deležem v skupnem bruto nacionalnem dohodku (BND) upravičenih držav članic.“ |
„Globe iz člena 12 te uredbe pripadejo Evropskemu mehanizmu za stabilnost.“ |
||||||||||||||||||||||||
|
Pojasnilo Globe, ki jih plačajo države članice euroobmočja na podlagi nadzornega okvira, bi se morale pripisati bodočemu Evropskemu mehanizmu za stabilnost. Do vzpostavitve Evropskega mehanizma za stabilnost v skladu s sklepi Evropskega sveta z dne 16. in 17. decembra 2010 bo treba določiti ustrezne prehodne določbe (Evropski mehanizem za finančno stabilizacijo in/ali European Financial Stability Facility kot upravičenca glob). Razlog za pripis teh glob Evropskemu mehanizmu za stabilnost je, da obstaja povezava med neizpolnjevanjem obveznosti iz predlogov Komisije s strani držav članic in potrebo po vzpostavitvi Evropskega mehanizma za stabilnost. Zato bi bilo treba take globe, ki izvirajo iz paketa upravljanja, pripisati Evropskemu mehanizmu za stabilnost. Kot je navedeno v tem mnenju, če bo upoštevano, bi bilo treba to rešitev smiselno enako razširiti na vse postopke, ki se s predlogi Komisije krepijo ali vzpostavljajo. V vsaki od uredb, ki se s predlogi Komisije krepi ali vzpostavlja, bi morala uvodna izjava pojasniti razloge za pripad natečenih obresti in drugih finančnih sankcij Evropskemu mehanizmu za stabilnost, in sicer v skladu z zgoraj navedenim stališčem: med neizpolnjevanjem obveznosti v zvezi z gospodarskim upravljanjem s strani držav članic in potrebo po vzpostavitvi Evropskega mehanizma za stabilnost obstaja povezava. |
|||||||||||||||||||||||||
Predlagane spremembe besedila predloga direktive Sveta o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic
(COM(2010) 523)
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Spremembe, ki jih predlaga ECB (2) |
||||||||||||||||
|
Sprememba 1 |
|||||||||||||||||
|
Uvodna izjava 7 predlagane direktive |
|||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||
|
Pojasnilo Preglednost in potrditev metodologij napovedovanja sta ključni orodji za kakovost napovedovanja. |
|||||||||||||||||
|
Sprememba 2 |
|||||||||||||||||
|
Uvodna izjava 8 predlagane direktive |
|||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||
|
Pojasnilo Predlagana sprememba uveljavlja ključno vlogo, preglednost in podrobnost napovedi. |
|||||||||||||||||
|
Sprememba 3 |
|||||||||||||||||
|
Uvodna izjava 12 predlagane direktive |
|||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||
|
Pojasnilo Verodostojnost fiskalnega okvira se poveča, če se v predlagani direktivi in posledično v nacionalni zakonodaji opredelijo jasne posledice neupoštevanja, vključno z nefinančnimi in finančnimi izgubami. Obveznost pravočasnega odplačila dolga, nastalega preko dovoljenega fiskalnega okvira, je močan instrument preprečevanja kršitev pravil. |
|||||||||||||||||
|
Sprememba 4 |
|||||||||||||||||
|
Nova uvodna izjava 12a predlagane direktive |
|||||||||||||||||
|
Ni besedila |
|
||||||||||||||||
|
Pojasnilo Čeprav so jasne posledice neupoštevanja nujne za zagotovitev učinkovitosti, bi bilo treba vse posebne okoliščine, v katerih je dovoljeno začasno neupoštevanje numeričnih fiskalnih pravil, omejiti na določeno število in s tem okrepiti splošno uporabo posledic neupoštevanja. Predlagana nova uvodna izjava krepi omejeno naravo izjeme iz člena 6(d) predlagane direktive. Izjeme bi morale izpolnjevati stroga merila, odplačilo pa mora biti pogoj za izjemo. |
|||||||||||||||||
|
Sprememba 5 |
|||||||||||||||||
|
Uvodna izjava 13 predlagane direktive |
|||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||
|
Pojasnilo Namen uvedbe numeričnih fiskalnih pravil, tj. krepitve nadzora nad javno porabo, bi moral biti jasno izražen že v samih pravilih, ministrstvom za finance pa bi bilo treba zagotoviti ustrezne instrumente. |
|||||||||||||||||
|
Sprememba 6 |
|||||||||||||||||
|
Uvodna izjava 18 predlagane direktive |
|||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||
|
Pojasnilo Predlagana sprememba krepi učinkovitost prek vezanosti na srednjeročni proračunski okvir in zagotavlja večje spremljanje institucij zunaj državnega sektorja, ki bi lahko potrebovale dodatni kapital. |
|||||||||||||||||
|
Sprememba 7 |
|||||||||||||||||
|
Nova uvodna izjava (18a) predlagane direktive |
|||||||||||||||||
|
Ni besedila |
|
||||||||||||||||
|
Pojasnilo Obveznost prenosa, ki tesno sledi direktivi, zlasti v državah članicah euroobmočja, bo prispevala k večji učinkovitosti direktive. |
|||||||||||||||||
|
Sprememba 8 |
|||||||||||||||||
|
Nova uvodna izjava (18b) predlagane direktive |
|||||||||||||||||
|
Ni besedila. |
|
||||||||||||||||
|
Pojasnilo Elementi, ki so v tozadevnih sklepih Sveta iz maja 2010 in v poročilu projektne skupine navedeni kot zaželeni, bi morali biti za države članice euroobmočja obvezni. |
|||||||||||||||||
|
Sprememba 9 |
|||||||||||||||||
|
Člen 1 predlagane direktive |
|||||||||||||||||
|
„Ta direktiva določa podrobna pravila v zvezi z značilnostmi proračunskih okvirov držav članic, ki so potrebni za zagotavljanje učinkovitosti postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem.“ |
„Ta direktiva določa podrobna pravila v zvezi z značilnostmi proračunskih okvirov držav članic, ki so potrebni za zagotavljanje izpolnjevanja obveznosti držav članic, da se izogibajo čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju, kot je navedeno v členu 126(1) Pogodbe.“ |
||||||||||||||||
|
Pojasnilo Predlagana direktiva se ne bi smela izrecno sklicevati na postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem, temveč na potrebo po izogibanju čezmernemu primanjkljaju, saj bo direktiva po implementaciji v državah članicah postala instrument za krepitev njihovega izpolnjevanja obveznosti po členih 121 in 126 Pogodbe. |
|||||||||||||||||
|
Sprememba 10 |
|||||||||||||||||
|
Člen 2(f) predlagane direktive |
|||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||
|
Pojasnilo Dogovori se ne bi smeli nanašati le na analizo, temveč tudi na spremljanje, oceno in potrditev proračunskega postopka, in bi morali zagotavljati neodvisno izvedbo teh nalog. |
|||||||||||||||||
|
Sprememba 11 |
|||||||||||||||||
|
Člen 3(1) predlagane direktive |
|||||||||||||||||
|
„1. Države članice imajo uveljavljene sisteme javnega računovodstva, ki v celoti in dosledno pokrivajo vse podsektorje države, kot jih opredeljuje Uredba (ES) št. 2223/96 (ESA 95), in razpolagajo z vsemi potrebnimi informacijami za sestavo podatkov, osnovanih na ESA 95. Za te sisteme javnega računovodstva se izvajata notranji nadzor in revizija.“ |
„1. Za zagotovitev pravočasnega in točnega sporočanja letnih in četrtletnih državnih podatkov, osnovanih na ESR, kot to zahteva program posredovanja podatkov po ESR, imajo države članice uveljavljene sisteme javnega računovodstva, ki uporabljajo mednarodno sprejete računovodske standarde za javni sektor po obračunskem načelu, ki v celoti in dosledno pokrivajo vse podsektorje države, kot jih opredeljuje Uredba (ES) št. 2223/96 (ESR 95), . Za te sisteme se izvajata neodvisni nadzor in revizija.“ |
||||||||||||||||
|
Pojasnilo Zaradi boljše pravočasnosti in točnosti državnih podatkov, ki se sporočajo Komisiji, je zaželeno, da države članice pospešijo izvajanje sistemov javnega računovodstva za subjekte državnega sektorja, ki sporočajo podatke po obračunskem načelu v skladu z mednarodno sprejetimi računovodskimi standardi za javni sektor. To bi omogočilo enostavno prevedbo teh podatkov v nacionalne račune, osnovane na ESR 95. Sistemi javnega računovodstva bi morali biti podvrženi neodvisnemu nadzoru in reviziji. |
|||||||||||||||||
|
Sprememba 12 |
|||||||||||||||||
|
Člen 3(2) predlagane direktive |
|||||||||||||||||
|
„2. Države članice zagotavljajo pravočasno in redno javno razpoložljivost fiskalnih podatkov za vse podsektorje države. Države članice zlasti:
|
„
|
||||||||||||||||
|
Pojasnilo ECB se strinja s potrebo po pravočasnih fiskalnih podatkih in zato podpira skrajšanje rokov za sporočanje četrtletnih državnih računov, osnovanih na ESR, v skladu z novim programom za posredovanje podatkov po ESR. Naložitev obveznosti vsem državam članicam, da sporočajo dodatne mesečne podatke o plačilih in podrobne uskladitvene tabele, bi neupravičeno povečala breme poročanja, zlasti ker uskladitev med podatki o plačilih in podatki, osnovanih na ESR 95, ni enostavna. Ker člen 3(2) ne določa niti vsebine fiskalnih podatkov niti pravil vrednotenja, je breme dodatnega poročanja nesorazmerno z dodano vrednostjo evropskega upravljanja in celo prinaša tveganje za odvrnitev virov od izboljšanja kakovosti evropskih statističnih podatkov o sektorju država. |
|||||||||||||||||
|
Sprememba 13 |
|||||||||||||||||
|
Člen 4(1) predlagane direktive |
|||||||||||||||||
|
„1. Države članice zagotovijo, da je fiskalno načrtovanje osnovano na realnih makroekonomskih in proračunskih napovedih, pri čemer se uporabljajo najaktualnejše informacije. Proračunsko načrtovanje temelji na najverjetnejšem makrofiskalnem scenariju ali na preudarnejšem scenariju, ki podrobno poudarja odstopanja od najverjetnejšega makrofiskalnega scenarija. Makroekonomske in proračunske napovedi se pripravijo ob ustreznem upoštevanju napovedi Komisije. Razlike med izbranim makrofiskalnim scenarijem in napovedjo Komisije je treba razložiti.“ |
„1. Države članice zagotovijo, da je fiskalno načrtovanje osnovano na realnih makroekonomskih in proračunskih napovedih, pri čemer se uporabljajo najaktualnejše informacije. Proračunsko načrtovanje temelji na najverjetnejšem makrofiskalnem scenariju ali na preudarnejšem scenariju, ki podrobno poudarja odstopanja od najverjetnejšega makrofiskalnega scenarija. Makroekonomske in proračunske napovedi se primerjajo z napovedmi Komisije. Razlike med izbranim makrofiskalnim scenarijem in napovedjo Komisije je treba razložiti.“ |
||||||||||||||||
|
Pojasnilo Predlagana sprememba zmanjšuje negotovost pri obveznosti upoštevanja napovedi Komisije. |
|||||||||||||||||
|
Sprememba 14 |
|||||||||||||||||
|
Člen 4(4) predlagane direktive |
|||||||||||||||||
|
„4. Makroekonomske in proračunske napovedi za fiskalno načrtovanje držav članic so redno revidirane in tudi naknadno ocenjene. Rezultati te revizije so dostopni javnosti.“ |
„4. Makroekonomske in proračunske napovedi za fiskalno načrtovanje držav članic so redno revidirane in tudi naknadno ocenjene. Rezultati te neodvisne revizije so dostopni javnosti.“ |
||||||||||||||||
|
Pojasnilo Revizija bi morala biti neodvisna. |
|||||||||||||||||
|
Sprememba 15 |
|||||||||||||||||
|
Člen 6 predlagane direktive |
|||||||||||||||||
|
„Brez poseganja v določbe okvira proračunskega nadzora Unije iz Pogodbe, numerična fiskalna pravila vsebujejo podrobno razlago naslednjih elementov:
|
„Brez poseganja v določbe okvira proračunskega nadzora Unije iz Pogodbe, numerična fiskalna pravila vsebujejo podrobno razlago naslednjih elementov:
|
||||||||||||||||
|
Pojasnilo Verodostojnost fiskalnega okvira se poveča, če se v direktivi in posledično v nacionalni zakonodaji opredelijo jasne posledice neupoštevanja, vključno z nefinančnimi in finančnimi izgubami. Odstopne klavzule se ne bi smele zahtevati; kadar so določene, bi morale biti omejene po obsegu in trajanju. Odplačilo dodatnega dolga bi moralo biti obvezno orodje, dodatno k vsem drugim posledicam. |
|||||||||||||||||
|
Sprememba 16 |
|||||||||||||||||
|
Člen 8(2)(a) predlagane direktive |
|||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||
|
Pojasnilo Ker bo rast porabe obravnavana v spremenjeni Uredbi (EU) št. 1466/97, bi bilo treba porabo izrecno omeniti kot proračunski cilj na nacionalni ravni. |
|||||||||||||||||
|
Sprememba 17 |
|||||||||||||||||
|
Člen 12(1) predlagane direktive |
|||||||||||||||||
|
„1. Numerična fiskalna pravila pokrivajo vse podsektorje države.“ |
„1. Numerična fiskalna pravila se oblikujejo in izvajajo tako, da se zagotovi, da fiskalni cilji pokrijejo vse podsektorje države in da so v skladu z obveznostmi držav članic po Paktu za stabilnost in rast.“ |
||||||||||||||||
|
Pojasnilo Predlagana sprememba razjasni, da bi morala numerična fiskalna pravila pokriti vse podsektorje države in biti v skladu s Paktom za stabilnost in rast. |
|||||||||||||||||
|
Sprememba 18 |
|||||||||||||||||
|
Novo poglavje VIA „Posebne določbe za države članice, katerih valuta je euro“ Novi člen 13b predlagane direktive |
|||||||||||||||||
|
Ni besedila |
„1. Države članice, katerih valuta je euro, poleg svojih obveznosti po tej direktivi in brez poseganja vanje oblikujejo v svojih proračunskih okvirih neodvisen fiskalni svet, katerega naloga je zagotavljati neodvisno spremljanje, analizo, ocene in napovedi na vseh področjih domače fiskalne politike, ki bi lahko vplivala na izpolnjevanje obveznosti držav članic, katerih valuta je euro, ki izhajajo iz členov 121 in 126 Pogodbe in iz katere koli druge zakonodaje in ukrepov, sprejetih na podlagi katerega od teh členov ali na podlagi člena 136 Pogodbe. Ustrezno morajo upoštevati uporabo pristopa od zgoraj navzdol, to pomeni proračunskega pristopa, ki se začne z dogovorom o skupni ravni porabe, ki se nato razporedi po deležih porabe za različna ministrstva ali vladne agencije, in s tem prispeva k upoštevanju omejitev porabe. 2. Tudi države članice, katerih valuta ni euro, lahko poleg njihovih obveznosti po tej direktivi in brez poseganja vanje v svojih proračunskih okvirih prostovoljno vključijo kateri koli ali vse zgoraj navedene elemente, zlasti oblikovanje neodvisnih fiskalnih svetov.“ |
||||||||||||||||
|
Pojasnilo Poleg minimalnih zahtev za nacionalne proračunske okvire bi morali biti elementi, ki so bili v sklepih Sveta z dne 17. maja 2010 in v poročilu projektne skupine navedeni kot zaželeni, obvezni za države članice euroobmočja; izrecno bi morala biti navedena možnost, da tudi države članice zunaj euroobmočja vključijo take želene elemente. |
|||||||||||||||||
|
Sprememba 19 |
|||||||||||||||||
|
Prvi pododstavek člena 14(1) predlagane direktive |
|||||||||||||||||
|
„1. Države članice sprejmejo predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. decembra 2013. Komisiji takoj sporočijo besedila navedenih predpisov ter korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.“ |
„1. Države članice sprejmejo predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. decembra 2012. Komisiji takoj sporočijo besedila navedenih predpisov ter korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.“ |
||||||||||||||||
|
Pojasnilo Ker bi se morali nacionalni postopki za odobritev Evropskega mehanizma za stabilnost zaključiti 1. januarja 2013, je treba to direktivo implementirati do tega datuma. |
|||||||||||||||||
Predlagane spremembe besedila predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju
(COM(2010) 524)
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Spremembe, ki jih predlaga ECB (3) |
||||||||
|
Sprememba 1 |
|||||||||
|
Uvodna izjava 5 |
|||||||||
|
|
||||||||
|
Pojasnilo Jasno sklicevanje na prilagoditveno pot v smeri srednjeročnega cilja je bolj zaželeno kot sklicevanje na preudarno sprejemanje fiskalne politike. |
|||||||||
|
Sprememba 2 |
|||||||||
|
Uvodna izjava 11 predlagane uredbe |
|||||||||
|
|
||||||||
|
Pojasnilo Kot je navedeno v odstavku 10 tega mnenja, ECB priporoča črtanje teh omejitev avtomatizma. |
|||||||||
|
Sprememba 3 |
|||||||||
|
Uvodna izjava 12 predlagane uredbe |
|||||||||
|
|
||||||||
|
Pojasnilo Glej predlagano spremembo k členu 7 spodaj. |
|||||||||
|
Sprememba 4 |
|||||||||
|
Člen 3(1) in (4) predlagane uredbe |
|||||||||
[…]
|
[…]
|
||||||||
|
Pojasnilo ECB priporoča, da se abstraktni koncepti nadomestijo z jasno merljivimi koncepti. ECB priporoča črtanje dodatnih postopkovnih ukrepov, s katerimi se ponovno preverjajo po zadostni razpravi že sprejeti ukrepi, saj omejujejo stopnjo avtomatizma. |
|||||||||
|
Sprememba 5 |
|||||||||
|
Člen 4(4) predlagane uredbe |
|||||||||
|
„4. Z odstopanjem od odstavka 2 tega člena lahko Komisija v izjemnih gospodarskih okoliščinah ali na podlagi utemeljene prošnje zadevne države članice, naslovljene na Komisijo v desetih dneh po sprejetju odločitve Sveta v skladu s členom 126(6) Pogodbe, predlaga znižanje zneska brezobrestnega depozita ali njegov preklic.“ |
„ “ |
||||||||
|
Pojasnilo ECB predlaga črtanje tega odstavka, saj zmanjšuje avtomatizem. |
|||||||||
|
Sprememba 6 |
|||||||||
|
Člen 5(4) predlagane uredbe |
|||||||||
|
„4. Z odstopanjem od odstavka 2 tega člena lahko Komisija v izjemnih gospodarskih okoliščinah ali na podlagi utemeljene prošnje zadevne države članice, naslovljene na Komisijo v desetih dneh po sprejetju odločitve Sveta v skladu s členom 126(8) Pogodbe, predlaga znižanje zneska globe ali njen preklic.“ |
„ “ |
||||||||
|
Pojasnilo Glej pojasnilo k prejšnji spremembi. |
|||||||||
|
Sprememba 7 |
|||||||||
|
Člen 7 predlagane uredbe |
|||||||||
|
„Obresti, ki jih Komisija zbere iz depozitov, položenih v skladu s členom 4, in globe, zaračunane v skladu s členom 5, tvorijo drug prihodek iz člena 311 Pogodbe, in se porazdelijo med države članice, katerih valuta je euro in ki nimajo čezmernega primanjkljaja, kot ga določa člen 126(6) Pogodbe, ter niso predmet postopka v zvezi s čezmernim neravnovesjem v skladu z Uredbo (EU) št. […/…], sorazmerno z njihovim deležem v bruto nacionalnem prihodku upravičenih držav članic.“ |
„Obresti, ki jih Komisija zbere iz depozitov, položenih v skladu s členom 4, in globe, zaračunane v skladu s členom 5, tvorijo drug prihodek iz člena 311 Pogodbe in pripadejo Evropskemu mehanizmu za stabilnost.“ |
||||||||
|
Pojasnilo Glej pojasnilo v zvezi s spremembo 6 k predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97. |
|||||||||
Predlagane spremembe besedila predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvršilnih ukrepih za odpravo čezmernih makroekonomskih neravnovesij v euroobmočju
(COM(2010) 525)
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Spremembe, ki jih predlaga ECB (4) |
||||||||||||
|
Sprememba 1 |
|||||||||||||
|
Nova uvodna izjava (6a) predlagane uredbe |
|||||||||||||
|
Ni besedila |
|
||||||||||||
|
Pojasnilo Naložitev obrestnega depozita že po prvem zadevnem neupoštevanju priporočil s strani države članice bi morala olajšati naložitev glob, kadar gre za ponovno neupoštevanje priporočil v zadevnih rokih. |
|||||||||||||
|
Sprememba 2 |
|||||||||||||
|
Uvodna izjava (12) predlagane uredbe |
|||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
Pojasnilo Glej pojasnilo v zvezi s spremembo 6 k predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97. |
|||||||||||||
|
Sprememba 3 |
|||||||||||||
|
Člen 1(1) predlagane uredbe |
|||||||||||||
|
„1. Ta uredba določa sistem glob za učinkovito odpravljanje makroekonomskih neravnovesij v euroobmočju.“ |
„1. Ta uredba določa sistem sankcij za učinkovito odpravljanje makroekonomskih neravnovesij v euroobmočju.“ |
||||||||||||
|
Pojasnilo Da bi predlagana uredba poleg glob zajemala tudi obrestne depozite, bi morala določati sistem sankcij. |
|||||||||||||
|
Sprememba 4 |
|||||||||||||
|
Člen 2 predlagane uredbe |
|||||||||||||
|
„Za namene te uredbe se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 2 Uredbe (EU) št. […/…]. Poleg tega se uporablja naslednja opredelitev: ‚izredne gospodarske razmere‘ so razmere, v katerih se presežek javnofinančnega primanjkljaja nad referenčno vrednostjo šteje za izjemnega v smislu druge alinee člena 126(2)(a) Pogodbe in v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1467/97 (5). |
„Za namene te uredbe se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 2 Uredbe (EU) št. […/…]. ‚ (6). |
||||||||||||
|
Pojasnilo Glej predloge ECB pri spremembi 5 v zvezi s členom 3 predlagane uredbe in pojasnilo. Zaradi predlaganih sprememb člena 3 opredelitev „izrednih gospodarskih razmer“ ni potrebna. |
|||||||||||||
|
Sprememba 5 |
|||||||||||||
|
Člen 3 predlagane uredbe |
|||||||||||||
|
„1. Svet na predlog Komisije naloži letno globo, če:
Šteje se, da je Svet sklep sprejel, razen če se s kvalificirano večino v desetih dneh od dneva, ko je Komisija sprejela predlog, odloči za njegovo zavrnitev. Svet lahko v skladu s členom 293(1) Pogodbe spremeni predlog. 2. Letna globa, ki jo predlaga Komisija, znaša 0,1 % BDP zadevne države članice v prejšnjem letu. 3. Komisija lahko z odstopanjem od odstavka 2 zaradi izrednih gospodarskih razmer ali na podlagi utemeljene prošnje zadevne države članice, naslovljene na Komisijo, v desetih dneh od sprejetja sklepov Sveta iz odstavka 1, predlaga zmanjšanje zneska globe ali njen preklic. 4. Če je država članica plačala letno globo za določeno koledarsko leto in Svet pozneje v skladu s členom 10(1) Uredbe (EU) št. […/…] ugotovi, da je država članica v zadevnem letu sprejela priporočene korektivne ukrepe, se globa, plačana za zadevno leto, vrne državi članici sorazmerno glede na čas.“ |
„1. Svet na predlog Komisije naloži obrestni depozit, če:
Šteje se, da je Svet sklep sprejel, razen če se s kvalificirano večino v desetih dneh od dneva, ko je Komisija sprejela predlog, odloči za njegovo zavrnitev. Svet lahko v skladu s členom 293(1) Pogodbe spremeni predlog. 2. Obrestni depozit, ki ga predlaga Komisija, znaša 0,2 % BDP zadevne države članice v prejšnjem letu.
4. Če je država članica položila brezobrestni depozit za določeno koledarsko leto in Svet pozneje v skladu s členom 10(1) Uredbe (EU) št. […/…] ugotovi, da je država članica v zadevnem letu sprejela priporočene korektivne ukrepe, se depozit, plačan za zadevno leto, skupaj z natečenimi obrestmi, vrne državi članici . 5. Svet na predlog Komisije naloži letno globo, če:
6. Če je država članica plačala letno globo za določeno koledarsko leto in Svet pozneje v skladu s členom 10(1) Uredbe (EU) št. […/…] ugotovi, da je država članica v zadevnem letu sprejela priporočene korektivne ukrepe, se globa, plačana za zadevno leto, vrne državi članici sorazmerno glede na čas. 7. Letna globa znaša 0,2 % BDP zadevne države članice v prejšnjem letu.“ |
||||||||||||
|
Pojasnilo ECB priporoča, da bi lahko neupoštevanje enega roka zadostovalo za naložitev depozita, kar bi omogočilo bolj stopnjevit režim sankcij, saj bi se lahko globe nato naložile na podlagi ponavljajočega neupoštevanja. Poleg tega ECB predlaga črtanje ponovnega preverjanja, ki podaljšuje postopek in zmanjšuje avtomatizem. |
|||||||||||||
|
Sprememba 6 |
|||||||||||||
|
Člen 4 predlagane uredbe |
|||||||||||||
|
„Globe, zbrane v skladu s členom 3 te uredbe, pomenijo druge prihodke iz člena 311 Pogodbe in se porazdelijo med države članice, katerih valuta je euro ter ki niso predmet postopka v zvezi s čezmernim neravnovesjem v smislu Uredbe (EU) št. […/…] in nimajo čezmernega primanjkljaja, kot ga določa člen 126(6) Pogodbe, sorazmerno z njihovim deležem v skupnem bruto nacionalnem dohodku (BND) upravičenih držav članic.“ |
„Globe, zbrane v skladu s členom 3 te uredbe, pomenijo druge prihodke iz člena 311 Pogodbe in pripadejo Evropskemu mehanizmu za stabilnost.“ |
||||||||||||
|
Pojasnilo Glej pojasnilo v zvezi s spremembo 6 k predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97. |
|||||||||||||
Predlagane spremembe besedila predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskih stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik
(COM(2010) 526)
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Spremembe, ki jih predlaga ECB (7) |
||||
|
Sprememba 1 |
|||||
|
Uvodna izjava 7 |
|||||
|
|
||||
|
Pojasnilo ECB ne vidi potrebe po uporabi koncepta oblikovanja preudarne fiskalne politike. |
|||||
|
Sprememba 2 |
|||||
|
Uvodna izjava 9 predlagane uredbe |
|||||
|
|
||||
|
Pojasnilo ECB priporoča, da se namesto abstraktnih konceptov uporabijo jasna merila. Struktura rasti ima lahko pomemben vpliv na rast državnih prihodkov, kar bi bilo treba upoštevati v pravilu. |
|||||
|
Sprememba 3 |
|||||
|
Uvodna izjava 10 predlagane uredbe |
|||||
|
|
||||
|
Pojasnilo Zaradi vseobsegajoče pomembnosti fiskalne vzdržnosti ECB priporoča črtanje te odprte odstopne klavzule. |
|||||
|
Sprememba 4 |
|||||
|
Uvodna izjava 11 predlagane uredbe |
|||||
|
|
||||
|
Pojasnilo Poročanje, predvideno v predlagani spremembi, bi stopnjevalo pritisk na države članice, ki ne upoštevajo priporočil. |
|||||
|
Sprememba 5 |
|||||
|
Nova uvodna izjava (11a) predlagane uredbe |
|||||
|
Ni besedila |
|
||||
|
Pojasnilo ECB meni, da bi ta svetovalni organ prispeval k temu, da bi Svet in Komisija izpolnjevala svoje obveznosti po Pogodbi in po postopkih, obravnavanih v predlogih Komisije. Organ bi bilo treba ustanoviti s to uredbo, druge uredbe, obravnavane v predlogih Komisije, pa bi se morale sklicevati nanj. Brez poseganja v njegovo glavno vlogo in če bi njegovi viri to dopuščali, bi lahko Evropski svet, Svet ali Evropska komisija od njega zahtevali posebne analize. Treba bi bilo dodati, da naloge tega organa ne posegajo v pristojnosti Komisije. |
|||||
|
Sprememba 6 |
|||||
|
Uvodna izjava 12 predlagane uredbe |
|||||
|
|
||||
|
Pojasnilo Jasno sklicevanje na znatno odstopanje od prilagoditvene poti v smeri srednjeročnega cilja je bolj zaželeno kot sklicevanje na koncept preudarnega oblikovanja fiskalne politike. |
|||||
|
Sprememba 7 |
|||||
|
Člen 1(2)(c) predlagane uredbe (Člen 3(3) Uredbe (ES) št. 1466/97) |
|||||
|
„3. Podatki o prilagajanju splošnega javnofinančnega salda in javnega zadolževanja, rasti državne porabe in predvidenem poteku rasti državnih prihodkov ob nespremenjeni politiki ter načrtovani diskrecijski ukrepi glede prihodkov in temeljne ekonomske predpostavke iz odstavkov 2(a) in (b) so prikazani na letni osnovi za minulo in tekoče leto ter še za prihodnja tri leta.“ |
„3. Podatki o prilagajanju splošnega javnofinančnega salda in javnega zadolževanja, rasti državne porabe in predvidenem poteku rasti državnih prihodkov ob nespremenjeni politiki ter načrtovani diskrecijski ukrepi glede prihodkov, ki so ustrezno količinsko opredeljeni, in temeljne ekonomske predpostavke iz odstavkov 2(a) in (b) so prikazani na letni osnovi za minulo in tekoče leto ter še za prihodnja tri leta.“ |
||||
|
Pojasnilo V zvezi z diskrecijskimi ukrepi glede prihodkov je potrebna strožja zahteva po količinski opredelitvi. |
|||||
|
Sprememba 8 |
|||||
|
Člen 1(4) predlagane uredbe (Člen 5(1) Uredbe (ES) št. 1466/97) |
|||||
|
„1. [ …] Svet pri oceni prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja preuči, ali si zadevna država članica prizadeva za ustrezno letno izboljšanje svojega proračunskega stanja, iz katerega so izločeni vplivi konjunkture ter enkratnih in začasnih ukrepov, ki je potrebno za dosego srednjeročnega proračunskega cilja, pri čemer je merilo 0,5 % BDP. Za države članice z višjo ravnjo dolga ali čezmernimi makroekonomskimi neravnovesji ali obojim Svet preuči, ali je letno izboljšanje proračunskega stanja, iz katerega so izločeni vplivi konjunkture ter enkratnih in drugih začasnih ukrepov, višje od 0,5 % BDP. Svet upošteva, ali so prizadevanja za usklajevanje večja v času dobrih gospodarskih razmer, medtem ko so lahko prizadevanja v času slabih gospodarskih razmer manjša. […] Razumna srednjeročna stopnja rasti se oceni na osnovi napovedi za desetletno obdobje, ki se redno posodabljajo. […] Svet poleg tega preveri, ali vsebine programa za stabilnost prispevajo k doseganju trajnostne konvergence v euroobmočju in k tesnejšemu usklajevanju gospodarskih politik ter ali je gospodarska politika zadevne države članice skladna s temeljnimi smernicami gospodarske politike držav članic in Unije. V obdobjih resnega splošnega gospodarskega upada se lahko državam članicam dovoli začasen odklon od prilagoditvene poti, ki jo predvideva oblikovanje preudarne fiskalne politike, kot je opredeljeno v četrtem pododstavku.“ |
„1. […] Svet pri oceni prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja preuči, ali si zadevna država članica prizadeva za ustrezno letno izboljšanje svojega proračunskega stanja, iz katerega so izločeni vplivi konjunkture ter enkratnih in začasnih ukrepov, ki je potrebno za dosego srednjeročnega proračunskega cilja, pri čemer je merilo 0,5 % BDP. Za države članice z eno ali več od naslednjih okoliščin: (i) raven javnega dolga, ki presega 60 % referenčne vrednosti BDP, (ii) izrazita tveganja za fiskalno vzdržnost, (iii) čezmerna makroekonomska neravnovesja, Svet preuči, ali je letno izboljšanje proračunskega stanja, iz katerega so izločeni vplivi konjunkture ter enkratnih in drugih začasnih ukrepov, znatno višje od 0,5 % BDP. Svet upošteva, ali so prizadevanja za usklajevanje večja v času dobrih gospodarskih razmer, medtem ko so lahko prizadevanja v času slabih gospodarskih razmer manjša. Upošteva se vpliv strukture rasti na rast prihodkov. […] Referenčna srednjeročna stopnja potencialne rasti BDP se oceni na osnovi napovedi za desetletno obdobje, ki se redno posodabljajo. […] Svet poleg tega preveri, ali vsebine programa za stabilnost prispevajo k ohranjanju trajnostne konvergence v euroobmočju in k tesnejšemu usklajevanju gospodarskih politik ter ali je gospodarska politika zadevne države članice skladna s temeljnimi smernicami gospodarske politike držav članic in Unije. “ |
||||
|
Pojasnilo Poleg tehničnih pripomb, ki so razumljive same po sebi, možnost odklona od prilagoditvene poti na podlagi „resnega splošnega gospodarskega upada“ pomeni, da bi za prilagoditveno pot, ki že temelji na abstraktnem konceptu „preudarnega oblikovanja fiskalne politike“, veljala dodatna odstopna klavzula, ki bi spodkopala fiskalno vzdržnost. |
|||||
|
Sprememba 9 |
|||||
|
Člen 1(5) predlagane uredbe (Člen 6(2) in (3) Uredbe (ES) št. 1466/97) |
|||||
|
„2. V primeru znatnih odstopanj od oblikovanja preudarne fiskalne politike, kot je navedeno v četrtem pododstavku člena 5(1) te uredbe, in da bi preprečili nastanek čezmernega primanjkljaja, lahko Komisija v skladu s členom 121(4) Pogodbe zadevni državi članici pošlje opozorilo. Odstopanje od oblikovanja preudarne fiskalne politike se šteje za znatno, če so izpolnjeni naslednji pogoji: presežek rasti porabe, skladen z oblikovanjem preudarne fiskalne politike, ki ni izravnan z diskrecijskimi ukrepi za povečanje prihodkov, ali diskrecijski ukrepi, ki zmanjšujejo prihodke in niso izravnani z zmanjšanji porabe, ter skupni učinek odstopanja na državni saldo v višini najmanj 0,5 % BDP v posameznem letu ali najmanj 0,25 % BDP na povprečni letni ravni v dveh zaporednih letih. […] 3. Če je znatno odstopanje od oblikovanja preudarne fiskalne politike vztrajno ali je še zlasti zaskrbljujoče, Svet na priporočilo Komisije zadevni državi članici pošlje priporočilo, naj sprejme potrebne prilagoditvene ukrepe. Svet na predlog Komisije priporočilo objavi.“ |
[obrnjen vrstni red prvega in drugega pododstavka člena 6(2)] „2. Opaženo odstopanje od prilagoditvene poti v smeri srednjeročnega cilja se šteje za znatno, če so izpolnjeni naslednji pogoji: (a) letno izboljšanje strukturnega ravnovesja ne izpolnjuje zahteve po drugem pododstavku člena 5(1) ali (b) presežek rasti porabe nad referenčno srednjeročno stopnjo potencialne rasti BDP, , ki ni izravnan z diskrecijskimi ukrepi za povečanje prihodkov, ali diskrecijski ukrepi, ki zmanjšujejo prihodke in niso izravnani z zmanjšanji porabe, ter skupni negativni učinek odstopanja na državni saldo v višini najmanj 0,25 % BDP v posameznem letu . Upošteva se vpliv strukture rasti na rast prihodkov. V primeru znatnih opaženih odstopanj od prilagoditvene poti v smeri srednjeročnega proračunskega cilja, kot je navedeno v četrtem pododstavku člena 5(1) te uredbe, , lahko Komisija od zadevne države članice zahteva dodatno poročanje in v skladu s členom 121(4) Pogodbe zadevni državi članici pošlje opozorilo. Svet v enem mesecu od dneva sprejetja opozorila Komisije na priporočilo slednje sprejme priporočilo za politične ukrepe, ki določa rok za odpravo odstopanja, na podlagi člena 121(4) Pogodbe. Zadevna država članica mora v roku, ki ga Svet določi v priporočilu po členu 121(4) Pogodbe, poročati Svetu o ukrepih, sprejetih kot odziv na navedeno priporočilo. Če zadevna država članica ne sprejme ustreznih ukrepov v petih mesecih od dneva sprejetja priporočila Sveta po členu 121(4) Pogodbe, Svet na priporočilo Komisije na podlagi člena 121(4) Pogodbe nemudoma sprejme priporočilo in poroča Evropskemu svetu. Po sprejetju zadnje navedenega priporočila Sveta lahko Komisija, v sodelovanju z ECB, če je po njenem mnenju to primerno, izvede opazovalno misijo. Komisija poroča Svetu o rezultatih misije, lahko pa se odloči tudi za objavo svojih ugotovitev. Rok petih mesecev se skrajša na tri mesece, če Komisija v svojem priporočilu Svetu iz drugega pododstavka tega odstavka meni, da so razmere posebej resne in terjajo takojšnje ukrepanje. […] “ |
||||
|
Pojasnilo Za večjo učinkovitost postopka bi ga bilo treba natančno pregledati in uvesti nove ukrepe, vključno z možnostjo misij. |
|||||
|
Sprememba 10 |
|||||
|
Člen 1(8) predlagane uredbe (Člen 9(1) Uredbe (ES) št. 1466/97) |
|||||
|
„1. […] Svet pri oceni prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja upošteva, ali so prizadevanja za usklajevanje večja v času dobrih gospodarskih razmer, medtem ko so lahko prizadevanja v času slabih gospodarskih razmer manjša. Za države članice z višjo ravnjo dolga ali čezmernimi makroekonomskimi neravnovesji ali obojim Svet preuči, ali je letno izboljšanje proračunskega stanja, iz katerega so izločeni vplivi konjunkture ter enkratnih in drugih začasnih ukrepov, višje od 0,5 % BDP. Svet za države članice MMT2 preuči, ali si zadevna država članica prizadeva za primerno letno izboljšanje svojega proračunskega stanja, iz katerega so izločeni vplivi konjunkture ter enkratnih in začasnih ukrepov, ki je potrebno za dosego srednjeročnega proračunskega cilja, pri čemer je merilo 0,5 % BDP. […] Razumna srednjeročna stopnja rasti se oceni na osnovi napovedi za desetletno obdobje, ki se redno posodabljajo. […] Svet poleg tega preveri, ali vsebine konvergenčnega programa prispevajo k tesnejšemu usklajevanju gospodarskih politik ter ali je gospodarska politika zadevne države članice skladna s temeljnimi smernicami gospodarske politike držav članic in Unije. Poleg tega Svet za države MMT2 preveri, ali vsebina konvergenčnega programa zagotavlja nemoteno sodelovanje v mehanizmu za določanje menjalnih tečajev. V obdobjih resnega splošnega gospodarskega upada se lahko državam članicam dovoli začasen odklon od prilagoditvene poti, ki jo predvideva oblikovanje preudarne fiskalne politike, kot je opredeljeno v četrtem pododstavku.“ |
„1. […] Svet pri oceni prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja upošteva, ali so prizadevanja za usklajevanje večja v času dobrih gospodarskih razmer, medtem ko so lahko prizadevanja v času slabih gospodarskih razmer manjša. Za države članice z ravnjo javnega dolga, ki presega 60 % referenčne vrednosti BDP, ali z izrazitimi tveganji za fiskalno vzdržnost Svet preuči, ali je letno izboljšanje proračunskega stanja, iz katerega so izločeni vplivi konjunkture ter enkratnih in drugih začasnih ukrepov, znatno višje od 0,5 % BDP. Svet za države članice MMT2 preuči, ali si zadevna država članica prizadeva za primerno letno izboljšanje svojega proračunskega stanja, iz katerega so izločeni vplivi konjunkture ter enkratnih in začasnih ukrepov, ki je potrebno za dosego srednjeročnega proračunskega cilja, pri čemer je merilo 0,5 % BDP. Upošteva se vpliv strukture rasti na rast prihodkov. […] Referenčna srednjeročna stopnja potencialne rasti BDP se oceni na osnovi napovedi za desetletno obdobje, ki se redno posodabljajo. […] Svet poleg tega preveri, ali vsebine konvergenčnega programa prispevajo k doseganju trajnostne konvergence, tesnejšemu usklajevanju gospodarskih politik ter ali je gospodarska politika zadevne države članice skladna s temeljnimi smernicami gospodarske politike držav članic in Unije. Poleg tega Svet za države MMT2 preveri, ali vsebina konvergenčnega programa zagotavlja nemoteno sodelovanje v mehanizmu za določanje menjalnih tečajev. “ |
||||
|
Pojasnilo Glej pojasnila k predhodnim predlaganim spremembam te predlagane uredbe. |
|||||
|
Sprememba 11 |
|||||
|
Člen 1(9) predlagane uredbe (Člen 10(2) Uredbe (ES) št. 1466/97) |
|||||
|
„2. […] Odstopanje od oblikovanja preudarne fiskalne politike se šteje za znatno, če so izpolnjeni naslednji pogoji: presežek rasti porabe, skladen z oblikovanjem preudarne fiskalne politike, ki ni izravnan z diskrecijskimi ukrepi za povečanje prihodkov, ali diskrecijski ukrepi, ki zmanjšujejo prihodke in niso izravnani z zmanjšanji porabe, ter skupni učinek odstopanja na državni saldo v višini najmanj 0,5 % BDP v posameznem letu ali najmanj 0,25 % BDP na povprečni letni ravni v dveh zaporednih letih. […] Odstopanje se prav tako lahko ne upošteva v primeru resnega splošnega gospodarskega upada.“ |
„2. […] Opaženo odstopanje od prilagoditvene poti v smeri srednjeročnega cilja se šteje za znatno, če so izpolnjeni naslednji pogoji: (a) letno izboljšanje strukturnega ravnovesja ne izpolnjuje zahteve po drugem pododstavku člena 9(1) ali (b) presežek rasti porabe nad referenčno srednjeročno stopnjo potencialne rasti BDP, , ki ni izravnan z diskrecijskimi ukrepi za povečanje prihodkov, ali diskrecijski ukrepi, ki zmanjšujejo prihodke in niso izravnani z zmanjšanji porabe, ter skupni negativni učinek odstopanja na državni saldo v višini najmanj 0,25 % BDP v posameznem letu . Upošteva se vpliv strukture rasti na rast prihodkov. […] V primeru znatnih opaženih odstopanj od prilagoditvene poti v smeri srednjeročnega proračunskega cilja, kot je navedeno v četrtem pododstavku člena 9(1) te uredbe, lahko Komisija od zadevne države članice zahteva dodatno poročanje in v skladu s členom 121(4) Pogodbe zadevni državi članici pošlje opozorilo. Svet v enem mesecu od dneva sprejetja opozorila Komisije na priporočilo slednje sprejme priporočilo za politične ukrepe, ki določa rok za odpravo odstopanja, na podlagi člena 121(4) Pogodbe. Zadevna država članica mora v roku, ki ga Svet določi v priporočilu po členu 121(4) Pogodbe, poročati Svetu o ukrepih, sprejetih kot odziv na priporočilo Sveta. Če zadevna država članica ne sprejme ustreznih ukrepov v petih mesecih od dneva sprejetja priporočila Sveta po členu 121(4) Pogodbe, Svet na priporočilo Komisije na podlagi člena 121(4) Pogodbe nemudoma sprejme priporočilo in poroča Evropskemu svetu. Po sprejetju zadnje navedenega priporočila Sveta lahko Komisija, v sodelovanju z ECB, če je po njenem mnenju to primerno, kadar gre za države članice, ki sodelujejo v ERM2, izvede opazovalno misijo. Komisija bo poročala Svetu o rezultatih misije, lahko pa se odloči tudi za objavo svojih ugotovitev. Rok petih mesecev se skrajša na tri mesece, če Komisija v svojem priporočilu Svetu iz drugega pododstavka tega odstavka meni, da so razmere posebej resne in terjajo takojšnje ukrepanje.“ |
||||
|
Pojasnilo Predlagana sprememba pojasnjuje odstopanje in določa postopkovne ukrepe. |
|||||
|
Sprememba 12 |
|||||
|
Člen 11 Uredbe (ES) št. 1466/97 – nov odstavek 2 |
|||||
|
Ni besedila |
„2. Ustanovi se svetovalni organ, sestavljen iz oseb s priznanimi sposobnostmi v gospodarskih in fiskalnih zadevah. Svetovalni organ pripravi letno javno poročilo, kako Komisija in Svet izpolnjujeta njune obveznosti po členih 121 in 126 Pogodbe ter po Uredbi (ES) št. 1466/97, po Uredbi (ES) št. 1467/97 in po naslednjih uredbah: Uredbi (EU) št. […/…] o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju; Uredbi (EU) št. […/…] o izvršilnih ukrepih za odpravo čezmernih makroekonomskih neravnovesij v euroobmočju; Uredbi (EU) št. […/…] o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnovesij. Na zahtevo Komisije, Sveta ali Evropskega sveta ta svetovalni organ analizira tudi posebna gospodarska ali proračunska vprašanja. Člani tega svetovalnega organa so pri opravljanju svojih nalog neodvisni.“ |
||||
|
Pojasnilo Glej pojasnilo k spremembi 5 zgoraj v zvezi s predlagano novo uvodno izjavo 11a. |
|||||
Predlagane spremembe besedila predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnovesij
(COM(2010) 527)
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Spremembe, ki jih predlaga ECB (8) |
||||||||||||
|
Sprememba 1 |
|||||||||||||
|
Uvodna izjava 3 predlagane uredbe |
|||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
Pojasnilo Če bi poleg pojma „neravnovesij“ vključili tudi pojem „ranljivosti“, bi to okrepilo preventivno naravo postopka, saj bo stabilno makroekonomsko upravljanje moralo v tem postopku pokriti številne situacije, ki pa ne bodo nujno spadale v okvir trenutnega razumevanja pojma „neravnovesij“. |
|||||||||||||
|
Sprememba 2 |
|||||||||||||
|
Uvodna izjava 4 predlagane uredbe |
|||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
Pojasnilo Glej pojasnilo k spremembi 1. |
|||||||||||||
|
Sprememba 3 |
|||||||||||||
|
Uvodna izjava 5 predlagane uredbe |
|||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
Pojasnilo Predlagana uvodna izjava bi morala prispevati k razjasniti opredelitve razmer, ki jih ta postopek pokriva. |
|||||||||||||
|
Sprememba 4 |
|||||||||||||
|
Uvodna izjava 6 predlagane uredbe |
|||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
Pojasnilo Glej pojasnilo k spremembi 1. |
|||||||||||||
|
Sprememba 5 |
|||||||||||||
|
Uvodna izjava 7 predlagane uredbe |
|||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
Pojasnilo Uvodne izjave bi morale razjasniti razlikovanje med državami članicami euroobmočja in državami članicami zunaj euroobmočja v zvezi s tem postopkom. |
|||||||||||||
|
Sprememba 6 |
|||||||||||||
|
Uvodna izjava 8 predlagane uredbe |
|||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
Pojasnilo Glej pojasnilo k spremembi 1. |
|||||||||||||
|
Sprememba 7 |
|||||||||||||
|
Uvodna izjava 9 predlagane uredbe |
|||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
Pojasnilo Misije v državah članicah bi morale biti zaradi njihove pomembnosti omenjene že v uvodnih izjavah. |
|||||||||||||
|
Sprememba 8 |
|||||||||||||
|
Uvodna izjava 10 predlagane uredbe |
|||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
Pojasnilo Predlagana sprememba odraža potrebo, da se Komisija poveže z ECB, če je po njenem mnenju to primerno. |
|||||||||||||
|
Sprememba 9 |
|||||||||||||
|
Uvodna izjava 11 predlagane uredbe |
|||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
Pojasnilo Uvodne izjave bi morale nakazovati cilj postopka in obseg prizadevanj, ki bodo potrebna v zvezi z ugotovitvami postopka. |
|||||||||||||
|
Sprememba 10 |
|||||||||||||
|
Uvodna izjava 12 predlagane uredbe |
|||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
Pojasnilo Glej pojasnilo k spremembi 1. |
|||||||||||||
|
Sprememba 11 |
|||||||||||||
|
Nova uvodna izjava (12a) predlagane uredbe |
|||||||||||||
|
Ni besedila |
|
||||||||||||
|
Pojasnilo Bistveno je, da se različni postopki iz predlogov Komisije izvajajo na logičen, razumen in usklajen način. Zlasti bi moral biti postopek makroekonomskega nadzora usklajen z rezultati drugih postopkov. Vodenje tega postopka bi moralo upoštevati obveznosti iz sporazumov v okviru ERM II. Zlasti so vsi elementi, ki so del postopka ERM II, zaupni, s čimer se varuje integriteta postopka in lajša doseganje soglasja, zato ne morejo biti del postopka nadzora. |
|||||||||||||
|
Sprememba 12 |
|||||||||||||
|
Uvodna izjava 13 predlagane uredbe |
|||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
Pojasnilo Čeprav uporaba opozoril in priporočil ESRB v zvezi s to predlagano uredbo nikakor ne bi smela postaviti pod vprašaj neodvisnosti ESRB, je pomembno poudariti, da je taka uporaba mogoča samo ob doslednem spoštovanju režima zaupnosti v ESRB. To se odraža v besedilu predlagane spremembe člena 5 (glej spremembo 20). ESRB izdaja „opozorila“ in ne „zgodnja opozorila“. |
|||||||||||||
|
Sprememba 13 |
|||||||||||||
|
Uvodna izjava 14 predlagane uredbe |
|||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
Pojasnilo Glej pojasnilo k spremembi 1. Ogrožanje ekonomske in monetarne unije je že del opredelitve neravnovesij. |
|||||||||||||
|
Sprememba 14 |
|||||||||||||
|
Uvodna izjava 16 predlagane uredbe |
|||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
Pojasnilo Glej pojasnilo k spremembi 1. |
|||||||||||||
|
Sprememba 15 |
|||||||||||||
|
Člen 1 predlagane uredbe |
|||||||||||||
|
„Ta uredba določa podrobna pravila za odkrivanje, preprečevanje in odpravljanje makroekonomskih neravnovesij v Uniji.“ |
„Ta uredba določa podrobna pravila za odkrivanje, preprečevanje in odpravljanje makroekonomskih neravnovesij in ranljivosti v Uniji.“ |
||||||||||||
|
Pojasnilo Glej pojasnilo k spremembi 1. |
|||||||||||||
|
Sprememba 16 |
|||||||||||||
|
Člen 2 predlagane uredbe |
|||||||||||||
|
„V tej uredbi:
|
„V tej uredbi:
|
||||||||||||
|
Pojasnilo Vključitev dejanskih situacij v okvir postopka vnaša v postopek jasnost in pravno varnost. Tveganje za nastanek katere od teh situacij bi moralo biti sprožilni dejavnik postopka. |
|||||||||||||
|
Sprememba 17 |
|||||||||||||
|
Naslov poglavja II predlagane uredbe |
|||||||||||||
|
Pojasnilo Glej pojasnilo k spremembi 1. |
|||||||||||||
|
Sprememba 18 |
|||||||||||||
|
Člen 3 predlagane uredbe |
|||||||||||||
|
„1. Komisija po posvetovanju z državami članicami izdela okvirno preglednico kot orodje za olajšanje zgodnjega odkrivanja neravnovesij in njihovega spremljanja. 2. Preglednico sestavlja vrsta makroekonomskih in makrofinančnih kazalnikov za države članice. Komisija lahko za te kazalnike določi okvirne spodnje ali zgornje prage kot opozorilne stopnje. Pragi, ki se uporabljajo za države članice, katerih valuta je euro, se lahko razlikujejo od pragov, ki se uporabljajo za druge države članice. 3. Seznam kazalnikov, ki bodo vključeni v preglednico, in pragi za te kazalnike se objavijo. 4. Komisija redno ocenjuje ustreznost preglednice, vključno s sestavo kazalnikov, določenimi pragi in uporabljeno metodologijo, ter jo prilagodi, če je to potrebno za ohranitev ali povečanje zmožnosti odkrivanja nastajajočih neravnovesij in spremljanje njihovega razvoja. Spremembe metodologije in sestave preglednice ter povezanih pragov se objavijo.“ |
„1. Komisija po posvetovanju z državami članicami izdela okvirno preglednico kot orodje za olajšanje zgodnjega odkrivanja neravnovesij in ranljivosti in njihovega spremljanja. 2. Preglednico sestavlja vrsta makroekonomskih in makrofinančnih kazalnikov za države članice. Komisija lahko za te kazalnike določi okvirne prage kot opozorilne stopnje. Pragi in kazalniki, vključeni v preglednico, ki se uporabljajo za države članice, katerih valuta je euro, se lahko razlikujejo od tistih, ki se uporabljajo za druge države članice. 3. Kazalniki se izberejo za ugotavljanje napredka na področju kratkoročne in dolgoročne konkurenčnosti ter zadolženosti države članice. Podrobnosti glede teh kazalnikov, vključitev drugih kazalnikov in uporabljeni pragi se določijo v skladu z odstavkom 1. Seznam kazalnikov, ki bodo vključeni v preglednico, in pragi za te kazalnike se objavijo. 4. Komisija redno ocenjuje ustreznost preglednice, vključno s sestavo kazalnikov, določenimi pragi in uporabljeno metodologijo, ter jo prilagodi, če je to potrebno za ohranitev ali povečanje zmožnosti odkrivanja nastajajočih neravnovesij in ranljivosti in spremljanje njihovega razvoja. Spremembe metodologije in sestave preglednice ter povezanih pragov se objavijo.“ |
||||||||||||
|
Pojasnilo Predlagana sprememba ima dvojni cilj doseganja večje zanesljivosti in prožnosti. |
|||||||||||||
|
Sprememba 19 |
|||||||||||||
|
Člen 4(2) in (3) predlagane uredbe |
|||||||||||||
|
„2. Objavo posodobljene preglednice spremlja poročilo Komisije, ki vsebuje ekonomsko in finančno oceno, obravnava gibanje kazalnikov, pri čemer se po potrebi opira na druge ekonomske in finančne kazalnike, ki so pomembni za odkrivanje neravnovesij. V poročilu se navede tudi, ali prekoračitev spodnjih ali zgornjih pragov v eni državi članici ali več državah članicah pomeni možnost nastanka neravnovesij. 3. Komisija v poročilu navede države članice, za katere meni, da v njih obstajajo neravnovesja ali tveganje zanje.“ |
„2. Objavo posodobljene preglednice spremlja poročilo Komisije, ki vsebuje ekonomsko in finančno oceno, obravnava gibanje kazalnikov, pri čemer se po potrebi opira na druge ekonomske in finančne kazalnike, ki so pomembni za odkrivanje neravnovesij in ranljivosti. V poročilu se navede tudi, ali prekoračitev pragov v eni državi članici ali več državah članicah pomeni možnost nastanka neravnovesij in ranljivosti. 3. Komisija v poročilu navede države članice, za katere meni, da v njih obstajajo neravnovesja in ranljivosti ali tveganje zanje.“ |
||||||||||||
|
Pojasnilo Glej pojasnilo k spremembi 1. |
|||||||||||||
|
Sprememba 20 |
|||||||||||||
|
Člen 5 predlagane uredbe |
|||||||||||||
|
„1. Komisija ob upoštevanju razprav Sveta in Euroskupine, kot je določeno v členu 4(4), opravi poglobljen pregled za vsako državo članico, za katero meni, da v njej obstajajo neravnovesja ali tveganje zanje. Ta presoja vključuje oceno, ali v zadevni državi članici obstajajo neravnovesja in ali so ta neravnovesja čezmerna. 2. Poglobljen pregled se objavi. V njem se upošteva zlasti:
|
„1. Komisija ob upoštevanju razprav Sveta in Euroskupine, kot je določeno v členu 4(4), opravi poglobljen pregled za vsako državo članico, za katero meni, da v njej obstajajo neravnovesja in ranljivosti ali tveganje zanje. Ta presoja vključuje oceno, ali v zadevni državi članici obstajajo neravnovesja in ranljivosti in ali so ta neravnovesja in ranljivosti čezmerna. Poglobljen pregled vključuje nadzorno misijo Komisije v zadevni državi članici, in sicer v sodelovanju z ECB, če je po njenem mnenju to primerno, kadar je zadevna država članica država članica, katere valuta je euro, ali država članica, ki sodeluje v ERM II. 2. Poglobljen pregled se objavi. V njem se upošteva zlasti:
|
||||||||||||
|
Pojasnilo Treba bi bilo predvideti potrebnost dejanskih misij in njihovo sestavo. Glej pojasnilo v zvezi s potrebnostjo predlagane spremembe v povezavi z režimom zaupnosti v ESRB pri spremembi 12. Točka (c) bi morala navajati „opozorila“ ESRB in ne „zgodnja opozorila“. |
|||||||||||||
|
Sprememba 21 |
|||||||||||||
|
Člen 6(1) in (3) predlagane uredbe |
|||||||||||||
[…]
|
[…]
|
||||||||||||
|
Pojasnilo Postopki iz predlogov Komisije morajo biti medsebojno usklajeni. Pogostost misij mora biti prožna. Poglobljeni pregled Komisije je nujen za pregled Sveta. |
|||||||||||||
|
Sprememba 22 |
|||||||||||||
|
Člen 7 predlagane uredbe |
|||||||||||||
|
„1. Če Komisija na podlagi poglobljenega pregleda iz člena 5 meni, da v zadevni državi članici obstajajo čezmerna neravnovesja, o tem obvesti Svet. 2. Svet lahko na priporočilo Komisije sprejme priporočila v skladu s členom 121(4) Pogodbe, v katerih razglasi obstoj čezmernega neravnovesja in zadevni državi članici priporoči sprejetje korektivnih ukrepov. V priporočilih navede vrsto neravnovesij in podrobno opredeli korektivne ukrepe, ki jih je treba sprejeti, ter rok, v katerem mora zadevna država članica sprejeti te korektivne ukrepe. Svet lahko, kot je določeno v členu 121(4) Pogodbe, priporočila objavi.“ |
„1. Če Komisija na podlagi poglobljenega pregleda iz člena 5 meni, da v zadevni državi članici obstajajo čezmerna neravnovesja ali ranljivosti, o tem obvesti Svet in po potrebi Euroskupino. 2. Svet lahko na priporočilo Komisije sprejme priporočila v skladu s členom 121(4) Pogodbe, v katerih razglasi obstoj čezmernega neravnovesja in zadevni državi članici priporoči sprejetje korektivnih ukrepov. V priporočilih navede vrsto neravnovesij ali ranljivosti in podrobno opredeli korektivne ukrepe, ki jih je treba sprejeti, ter rok, v katerem mora zadevna država članica sprejeti te korektivne ukrepe. Svet lahko, kot je določeno v členu 121(4) Pogodbe, priporočila objavi.“ |
||||||||||||
|
Pojasnilo Glej spremembo 1. |
|||||||||||||
|
Sprememba 23 |
|||||||||||||
|
Člen 8(1) in (2) predlagane uredbe |
|||||||||||||
|
„1. Vsaka država članica, proti kateri se uvede postopek v zvezi s čezmernim neravnovesjem, predloži Svetu in Komisiji načrt korektivnih ukrepov v roku, ki se določi v priporočilih v skladu s členom 7. V načrtu korektivnih ukrepov se navedejo posebni in konkretni ukrepi politike, ki jih je zadevna država članica izvedla ali namerava izvesti, ter časovni razpored za njihovo izvajanje. 2. Svet v dveh mesecih po predložitvi načrta korektivnih ukrepov in na podlagi poročila Komisije oceni načrt korektivih ukrepov. Če na podlagi predloga Komisije meni, da je primeren, sprejme mnenje, v katerem ga potrdi. Če meni, da sprejeti ali predvideni ukrepi iz načrta korektivnih ukrepov ali njihov časovni razpored za izvajanje niso primerni za izpolnitev priporočil, Svet na podlagi predloga Komisije pozove državo članico, naj v novem roku spremeni načrt korektivnih ukrepov. Spremenjeni načrt korektivnih ukrepov se preuči v skladu s postopkom iz tega odstavka.“ |
„1. Vsaka država članica, proti kateri se uvede postopek v zvezi s čezmernim neravnovesjem, predloži Svetu in Komisiji načrt korektivnih ukrepov v roku, ki se določi v priporočilih v skladu s členom 7, vendar najpozneje v dveh mesecih po sprejetju priporočila. V načrtu korektivnih ukrepov se navedejo posebni in konkretni ukrepi politike, ki jih je zadevna država članica izvedla ali namerava izvesti, ter časovni razpored za njihovo izvajanje. 2. Svet v dveh mesecih po predložitvi načrta korektivnih ukrepov in na podlagi poročila Komisije oceni načrt korektivih ukrepov. Če na podlagi predloga Komisije meni, da je primeren, sprejme mnenje, v katerem ga potrdi. Če meni, da sprejeti ali predvideni ukrepi iz načrta korektivnih ukrepov ali njihov časovni razpored za izvajanje niso primerni za izpolnitev priporočil, Svet na podlagi predloga Komisije pozove državo članico, naj v novem roku, ki ne sme biti daljši od dveh mesecev, spremeni načrt korektivnih ukrepov. Spremenjeni načrt korektivnih ukrepov se preuči v skladu s postopkom iz tega odstavka.“ |
||||||||||||
|
Pojasnilo Čeprav se ECB zaveda časovne omejitve roka, ki jo predlaga, meni, da si je treba prizadevati za ohranitev zagona postopka in da je potrebno nadaljevanje postopkov, ne da bi to vplivalo na kakovost in izvedljivost ukrepov iz akcijskega načrta, ki jih je treba zagotoviti. |
|||||||||||||
|
Sprememba 24 |
|||||||||||||
|
Člen 9(3) predlagane uredbe |
|||||||||||||
|
„3. Komisija lahko izvede nadzorne misije v zadevni državi članici, da spremlja izvajanje načrta korektivnih ukrepov.“ |
„3. Komisija izvede nadzorne misije v zadevni državi članici, da spremlja izvajanje načrta korektivnih ukrepov, in sicer v sodelovanju z ECB, če je po njenem mnenju to primerno, kadar te misije zadevajo države članice, katerih valuta je euro, ali države članice, ki sodelujejo v ERM II.“ |
||||||||||||
|
Pojasnilo Treba je uvesti sodelovanje Komisije z ECB, če je po njenem mnenju to primerno. |
|||||||||||||
|
Sprememba 25 |
|||||||||||||
|
Člen 10(4) predlagane uredbe |
|||||||||||||
|
„(4) Kadar odloči, da država članica ni sprejela priporočenega korektivnega ukrepa, Svet na podlagi priporočila Komisije sprejme spremenjena priporočila v skladu s členom 7 in na podlagi priporočila Komisije določi nov rok za korektivni ukrep, v katerem se izvede nova ocena v skladu s tem členom.“ |
„(4) Kadar odloči, da država članica ni sprejela priporočenega korektivnega ukrepa, Svet na podlagi priporočila Komisije sprejme spremenjena priporočila v skladu s členom 7 in na podlagi priporočila Komisije določi nov rok za korektivni ukrep, v katerem se izvede nova ocena v skladu s tem členom. Svet in po potrebi Euroskupina formalno poročilo naslovita tudi na Evropski svet in Evropski parlament.“ |
||||||||||||
|
Pojasnilo Ta poročila bodo izboljšala postopek. |
|||||||||||||
|
Sprememba 26 |
|||||||||||||
|
Člen 11 predlagane uredbe |
|||||||||||||
|
„Postopek v zvezi s čezmernim neravnovesjem se konča, ko Svet na priporočilo Komisije sklene, da v državi članici čezmerno neravnovesje ne obstaja več.“ |
„Postopek v zvezi s čezmernim neravnovesjem se konča, ko Svet na priporočilo Komisije odloči, da v državi članici čezmerno neravnovesje ali ranljivost ne obstaja več.“ |
||||||||||||
|
Pojasnilo Kadar Svet začne postopek v zvezi s čezmernim neravnovesjem z izdajo priporočil, bi se moral postopek končati s podobnim pravnim aktom, npr. s priporočilom ali sklepom, ki je v celoti zavezujoč/ki zavezuje njegove naslovnike. |
|||||||||||||
(1) Krepki tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga vstavitev novega besedila. Prečrtani tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga črtanje besedila.
(2) Krepki tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga vstavitev novega besedila. Prečrtani tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga črtanje besedila.
(3) Krepki tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga vstavitev novega besedila. Prečrtani tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga črtanje besedila.
(4) Krepki tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga vstavitev novega besedila. Prečrtani tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga črtanje besedila.
(5) UL L 209, 2.8.1997, str. 6.“
(6) .“
(7) Krepki tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga vstavitev novega besedila. Prečrtani tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga črtanje besedila.
(8) Krepki tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga vstavitev novega besedila. Prečrtani tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga črtanje besedila.
(9) UL L […], […], […].“
(10) UL L […], […], […].“