EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52012AB0018
Opinion of the European Central Bank of 7 March 2012 on strengthened economic governance of the euro area (CON/2012/18)
Mnenje Evropske centralne banke z dne 7. marca 2012 o okrepitvi gospodarskega upravljanja v euroobmočju (CON/2012/18)
Mnenje Evropske centralne banke z dne 7. marca 2012 o okrepitvi gospodarskega upravljanja v euroobmočju (CON/2012/18)
OJ C 141, 17.5.2012, p. 7–24
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
|
17.5.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 141/7 |
MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE
z dne 7. marca 2012
o okrepitvi gospodarskega upravljanja v euroobmočju
(CON/2012/18)
2012/C 141/03
Uvod in pravna podlaga
Evropska centralna banka (ECB) je dne 21. decembra 2011 prejela zahtevo Sveta Evropske unije za mnenje o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v euroobmočju (1) (v nadaljnjem besedilu: predlagana uredba o spremljanju osnutkov proračunskih načrtov) in o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o okrepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo (2) (v nadaljnjem besedilu: predlagana uredba o okrepitvi postopkov nadzora) (v nadaljnjem besedilu skupaj: predlagani uredbi).
Pristojnost ECB, da poda mnenje, izhaja iz členov 127(4) in 282(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije, saj sta predlagani uredbi pomembni za poglavitni cilj Evropskega sistema centralnih bank glede ohranjanja stabilnosti cen iz členov 127(1) in 282(2) Pogodbe ter člena 2 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke. V skladu s prvim stavkom člena 17.5 Poslovnika Evropske centralne banke je to mnenje sprejel Svet ECB.
Splošne pripombe
Kot je navedeno v Mnenju CON/2011/13 (3), je trenutna kriza zelo jasno pokazala, da je ambiciozna reforma okvira gospodarskega upravljanja v nespornem in izjemnem interesu Evropske unije, držav članic ter zlasti euroobmočja. Okrepitev Pakta za stabilnost in rast, vgrajena v zakonodajni sveženj šestih pravnih aktov (4), ki so začeli veljati dne 13. decembra 2011, je ustvarila bolj robusten okvir Unije za usklajevanje in nadzor gospodarske in fiskalne politike. Ker ima članstvo v monetarni uniji daljnosežne posledice in zahteva tesnejše sodelovanje in nadzor za zagotovitev stabilnosti in vzdržnosti euroobmočja kot celote, se je vrh držav euroobmočja dne 26. oktobra 2011 zavezal k izvajanju dodatnih ukrepov.
ECB v skladu s svojim stališčem po potrebnem „kvantnem preskoku“ za euroobmočje, ki ga je izrazila v okviru sprejemanja zgoraj navedenih pravnih aktov, pozdravlja predlagani uredbi in priporoča nekatere spremembe s ciljem: (a) nadaljnjega povečanja proračunske discipline držav članic euroobmočja; in (b) nadaljnje krepitve nadzora v državah članicah euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo, ne glede na to, ali prejemajo finančno pomoč ali bi tako pomoč morale prejeti.
ECB meni, da sta predlagani uredbi združljivi in komplementarni z novo Pogodbo o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji (v nadaljnjem besedilu: TSCG), kot je bila dogovorjena na zasedanju Evropskega sveta dne 30. januarja 2012.
Končno, pogoj za napredek na področju zgoraj omenjenega „kvantnega preskoka“ je, da države članice pravočasno in odločno izpolnijo svoje obveznosti po TSCG in predlaganih uredbah, ko bodo sprejete.
I. Predlagana uredba o spremljanju osnutkov proračunskih načrtov
Ta predlagana uredba vsebuje določbe, ki bodo okrepile proračunski nadzor Evropske komisije nad osnutki proračunskih načrtov s strani, in določa postopke natančnejšega spremljanja za zagotovitev zmanjšanja čezmernega primanjkljaja. ECB pozdravlja predlagano uredbo, ki bo po sprejetju dopolnila okrepljeni Pakt za stabilnost in rast. Gre za nadaljnji korak v smeri krepitve gospodarskega upravljanja v Uniji v zvezi z državami članicami euroobmočja in zagotovitve pravilnega delovanja ekonomske in monetarne unije. Zlasti bi: (a) od držav članic euroobmočja zahtevala določitev numeričnih fiskalnih pravil glede proračunskega salda, s čimer v nacionalnih proračunskih postopkih uresničujejo svoje srednjeročne proračunske cilje, in ustanovitev neodvisnega nacionalnega fiskalnega sveta, ki bi pripravljal neodvisne makroekonomske in/ali proračunske napovedi za letne srednjeročne fiskalne načrte in osnutek zakona o proračunu; (b) okrepila spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov vseh držav članic euroobmočja, kar vključuje vzpostavitev skupnega proračunskega časovnega okvira, zahtevo po zagotovitvi dodatnih informacij in uvedbo možnosti, da Komisija sprejme mnenje o osnutku proračunskega načrta in zahteva revidirani načrt, če odkrije posebej veliko neupoštevanje obveznosti iz Pakta za stabilnost in rast; (c) pomagala zagotoviti pravočasno zmanjšanje čezmernega primanjkljaja preko natančnejšega spremljanja držav članic, ki so v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem in na katere so naslovljena priporočila Komisije o sprejetju dodatnih ukrepov, če obstaja tveganje, da priporočila Sveta ne bodo upoštevana; in (d) zagotovila visoko kakovost finančnih poročil države preko celovite neodvisne revizije, kar dopolnjuje nedavno uvedene minimalne zahteve v zvezi z neodvisnostjo nacionalnih statističnih organov in možnost sankcioniranja v primeru ponarejanja proračunske statistike.
Hkrati je mogoče predlagano uredbo izboljšati, da bi postala prepričljivejša in učinkovitejša. V tem okviru ima ECB več pripomb.
|
1. |
Za nadaljnjo okrepitev uredbe bi morala Komisija – da bi zagotovila zgodnje spoštovanje programov za stabilnost (5) – od držav članic euroobmočja zahtevati predložitev ne samo osnutka proračunskega načrta (6), temveč tudi posodobljene srednjeročne fiskalne načrte. Ti načrti bi morali zajemati tudi gibanja javnega dolga, implicitne in pogojne državne obveznosti ter druge podatke, pomembne za oceno dolgoročne vzdržnosti javnih financ (7). To bo Komisiji omogočilo spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov za prihajajoče leto, ob upoštevanju srednjeročnih proračunskih posledic novih ukrepov in vseh tveganj za vzdržnost javnih financ, značilnih za posamezno državo. |
|
2. |
ECB predlaga, da bi morala Komisija dati mnenje, kadar bi osnutek proračunskega načrta vodil do neizpolnjevanja obveznosti glede proračunske politike, določenih v Paktu za stabilnost in rast, in do strukturnega primanjkljaja, ki je višji od tistega, predvidenega v programu države članice za stabilnost; ali kadar je razmerje javnega dolga nad 60 % bruto domačega proizvoda in se ne zmanjšuje dovolj hitro, kot je opredeljeno v Paktu za stabilnost in rast; ali kadar Komisija ugotovi tveganja za fiskalno vzdržnost. Komisija bi morala pri tem upoštevati katero koli mnenje Sveta o programu za stabilnost. ECB prav tako priporoča, da se izrecno navede (v členu 6(1)), da Komisija oceni kakovost postopka zbiranja osnovnih podatkov, kar bi lahko vodilo na primer do mnenja o kakovosti proračunske statistike ali o pomanjkanju neodvisnosti makroekonomskih in/ali proračunskih napovedi (8). |
|
3. |
Komisija bi morala v primeru neizpolnjevanja obveznosti glede proračunske politike, določenih v Paktu za stabilnost in rast, v svojem mnenju od držav članic euroobmočja zahtevati revidirani osnutek proračunskega načrta. Poleg tega bi morala Komisija od držav članic zahtevati revidirani osnutek proračunskega načrta, kadar gre za neusklajenost osnutka proračuna z gibanjem primanjkljaja in/ali dolga, določenim v programu države članice za stabilnost, ob upoštevanju katerega koli mnenja Sveta o tem programu za stabilnost, ali kadar ugotovi tveganja za fiskalno vzdržnost (to pomeni, da se revidirani osnutek proračunskega načrta ne bi zahteval samo v primerih, kadar gre za „posebej veliko neupoštevanje“ obveznosti glede proračunske politike za prihajajoče leto, kot so določene v Paktu za stabilnost in rast, temveč v primeru kakršnega koli neupoštevanja ali ob odkritju drugih tveganj za fiskalno vzdržnost (9)). |
|
4. |
Predlagana uredba določa, da Komisija zahteva revidirani osnutek proračunskega načrta, kadar odkrije „posebej veliko neupoštevanje“ obveznosti glede proračunske politike, kot so določene v Paktu za stabilnost in rast. ECB predlaga, da se to besedilo spremeni v „neupoštevanje“, s čimer bi se zagotovila pravočasna revizija osnutka proračunskega načrta. |
Za okrepitev korektivnega dela Pakta za stabilnost in rast ECB tudi meni, da bi bila upravičena natančnejša nadaljnja obravnava primernosti korektivnih ukrepov – če se pojavi dvom o pravočasnem zmanjšanju čezmernega primanjkljaja – preko močnejšega medsebojnega pritiska v Euroskupini, Svetu in končno v Evropskem svetu ter večje uporabe (na ugled vezanih) sankcij (10).
II. Predlagana uredba o okrepitvi postopkov nadzora
Ta predlagana uredba določa nadzorni mehanizem, ki se uporablja za države članice euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo napetosti na finančnih trgih in/ali ki prejemajo finančno pomoč. Gledano v celoti je predlagana uredba dobrodošla, saj daje izrecno podlago za udejanjanje intenzivnejšega spremljanja držav članic, ki so jih prizadele napetosti na finančnih trgih ali ki prejemajo finančno pomoč. Udeležba ECB in evropskih nadzornih organov je prav tako dobrodošla. Kljub temu ima ECB več pripomb.
|
1. |
ECB pozdravlja dejstvo, da se Komisija lahko odloči za okrepljen nadzor v državi članici, ki ne prejema nobene vrste finančne podpore, so jo pa prizadele resne finančne težave (bolje bi bilo uporabiti enotno terminologijo v celotni predlagani uredbi, ki trenutno za „resne“ težave v angleškem jeziku uporablja „serious“ (npr. člen 1) in „severe“ (npr. člen 2)). Poleg tega bi razumevanje predlagane uredbe olajšala določitev primerov, kaj bi lahko pomenilo resno težavo, za razliko od oblikovanja izčrpne opredelitve, kar ne bi bilo preudarno. Taka opredelitev bi preprečila uporabo predlagane uredbe v razmerah, povzročenih s poznejšimi gibanji na trgu, ki jih ni bilo mogoče predvideti v času njenega sprejetja (11). |
|
2. |
Ker bi viri težav držav članic pod okrepljenim nadzorom lahko enostavno obsegali ali ustvarili sistemska tveganja, bi lahko sodelovanje Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESBR) pripomoglo k ukrepanju na tem področju. Zato bi bilo koristno, da se ESBR, kjer je primerno, seznani z rezultati okrepljenega nadzora. |
|
3. |
Druga ključna značilnost predlagane uredbe je, da lahko Svet državi članici pod okrepljenim nadzorom priporoči, naj zaprosi za finančno pomoč in pripravi program makroekonomskega prilagajanja, če ugotovi, da so potrebni nadaljnji ukrepi in da ima finančni položaj v zadevni državi članici znatne negativne učinke na finančno stabilnost euroobmočja kot celote (12). To je pomembna določba, saj države članice močno spodbuja, naj zaprosijo za finančno pomoč in se izognejo nepotrebnim zamudam, kadar bi to lahko imelo škodljive posledice za finančno stabilnost euroobmočja kot celote. Ta določba bi se lahko okrepila z zavezo Sveta („Svet mora“), da sprejme tovrstno priporočilo. |
|
4. |
V zvezi z razlikovanjem med preventivno pomočjo z okrepljenim nadzorom in finančno pomočjo z močno okrepljenim spremljanjem je pomembno poudariti, da morajo biti zahteve glede prilagajanja ambiciozne v obeh primerih pomoči. Države članice bi bilo treba spodbuditi, da se ne izognejo bolj ambicioznemu programu tako, da namesto za neposredno finančno pomoč zaprosijo za preventivno. |
|
5. |
Še posebej je dobrodošlo, da predlagana uredba zavezuje države članice, da se posvetujejo s Svetom, Komisijo in ECB, preden se obrnejo na mednarodne posojevalce po finančno pomoč (13). ECB ugotavlja, da bi morale obveznosti držav članic euroobmočja, ki želijo pridobiti finančno pomoč, vsebovati več kot le izmenjavo informacij. Te države članice bi morale obravnavati možnosti, ki so na voljo v okviru obstoječih finančnih instrumentov Unije ali euroobmočja ter instrumentov mednarodnih finančnih institucij in posojevalcev. Predlagani postopek okrepljenega nadzora bi se lahko še bolj okrepil na več načinov. Upoštevana je posebna narava finančne pomoči iz preventivnih razlogov (14), saj so države članice, ki jim je bila odobrena taka pomoč, izvzete iz okrepljenega nadzora, dokler ne črpajo kreditne linije, pod pogojem, da se za dostop do te preventivne pomoči ne zahteva sprejetje novih političnih ukrepov. Ne glede na to bi morala Komisija neprekinjeno spremljati merila upravičenosti, določena v instrumentih finančne pomoči Unije in medvladnih instrumentih finančne pomoči, tudi pri državah članicah, ki jim je bil odobren dostop do finančne pomoči iz preventivnih razlogov, četudi ta pomoč ni povezana s sprejetjem novih političnih ukrepov. V vsakem primeru se zdi natančnejše spremljanje upravičeno, če država članica presodi, da je treba zaprositi za preventivno finančno pomoč. |
|
6. |
ECB ugotavlja, da predlagana uredba brezpogojno izključuje države članice, ki prejemajo finančno pomoč iz preventivnih razlogov in posojila, odobrena za dokapitalizacijo finančnih institucij, iz ocenjevanja vzdržnosti javnega dolga in dolžnosti priprave programa makroekonomskega prilagajanja (15). ECB priporoča, da se možnost ocenjevanja vzdržnosti javnega dolga ohrani tudi v zvezi z državami članicami pod preventivnim programom. To je še toliko bolj upravičeno, če država članica prejme posojilo za dokapitalizacijo finančnih institucij, glede na tesno povezanost med fiskalno vzdržnostjo in nestabilnostjo finančnega sektorja ter glede na učinek posojila na celotno raven zadolženosti države članice. Izjema od priprave programa makroekonomskega prilagajanja ne bi smela izključevati zagotovitve tehnične pomoči in udeležbe parlamentov (16). |
|
7. |
Izognitev učinkom prelivanja je ključni cilj okrepljenega nadzora v državah članicah euroobmočja, ki so jih prizadele finančne napetosti, zato je pomembno podeliti Svetu tudi pooblastilo, da sproži in vodi postopke okrepljenega nadzora s tem, da od Komisije zahteva, naj uvede okrepljeni nadzor, zahteva dodatne informacije o položaju finančnih institucij, izvaja dodatne stresne teste ali zahteva dodatno ukrepanje (17). |
|
8. |
Predlagana uredba zahteva, da država članica, v kateri poteka program prilagajanja in ima nezadostne upravne zmogljivosti ali večje probleme z izvajanjem programa, zaprosi za tehnično pomoč Komisije (18). Potreba po taki pomoči je tudi posledica velikega bremena, ki ga za zadevno državo članico predstavlja program makroekonomskega prilagajanja, zato bi bilo koristno dodati možnost, da druge institucije Unije in države članice nudijo tako pomoč in prispevajo s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami. |
|
9. |
Poleg tega bi bilo koristno v zadevni državi članici uvesti stalnega rezidenčnega svetovalca, ki bi organom te države članice svetoval o izvajanju programa prilagajanja in se usklajeval z institucijami Unije in državami članicami, vključenimi v tehnično pomoč. |
|
10. |
ECB razume, da bo v primeru, kadar se bo država članica oprla samo na finančno pomoč, ki jo zagotavljajo Evropski mehanizem za finančno stabilizacijo, evropski instrument za finančno stabilnost European Financial Stability Facility in Evropski mehanizem za stabilnost, ne pa na finančno pomoč, ki jo zagotavljajo tretje države ali finančne institucije, program makroekonomskega prilagajanja dejansko odražal pogoje gospodarske politike, dogovorjene med vsemi strankami v okviru odobritve dostopa do take finančne pomoči. Iz razlogov pravne varnosti ECB priporoča, da se to razumevanje izrecno navede v členu 6 predlagane uredbe. |
III. Razmerje s TSCG
Posledica sprejetja TSCG je sprememba predlagane uredbe o spremljanju osnutkov proračunskih načrtov. Med drugim ECB predlaga, da bi morala ta uredba v največji možni meri zajemati: (a) določbe o numeričnih fiskalnih pravilih, kar vključuje časovni okvir za hitro približevanje srednjeročnemu cilju, vključno z možnostjo začasnih odklonov v izjemnih okoliščinah; (b) glavne elemente samodejnega popravljalnega mehanizma; (c) zahtevo, da države članice, ki so v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, pripravijo programe proračunskega in ekonomskega partnerstva; in (d) predhodno poročanje o načrtih izdaj državnih dolžniških instrumentov.
Če te spremembe v predlagano uredbo ne bodo uvedene, bi ECB močno podprla pristop predstavitve nadaljnjih zakonodajnih predlogov. Ugotavlja namreč, da je bila namera Komisije, da predstavi zakonodajne predloge o zadevah iz točk (c) in (d) zgoraj, skupaj s predlogi glede usklajevanja večjih načrtov reform ekonomskih politih držav članic, navedena v osmi uvodni izjavi TSCG. ECB močno podpira ta pristop.
V zvezi z uvedbo novega razpona za srednjeročne cilje, kot je omenjeno v deveti uvodni izjavi TSCG, ECB ugotavlja, da bi Komisija lahko, če ta razpon ne bo uveden v predlagano uredbo, predstavila zakonodajni predlog, s katerim bi ta razpon uvedla. ECB bi pozdravila tak predlog.
V zvezi s samodejnim popravljalnim mehanizmom in dodatno k omembi njegovih glavnih elementov v predlagani uredbi, kot predlaga ECB, bo Komisija poskrbela za vse druge potrebne elemente v skladu s členom 3.1(e) in členom 3.2 TSCG.
Ko bodo kot posledica TSCG v pravnem okviru Unije in skozi določbe o podelitvi dodatnih nalog Svetu izvedene nadaljnje spremembe predlaganih uredb ali podane nadaljnje zakonodajne pobude, bi moralo biti, kjer je primerno, uporabljeno pravilo obratnega glasovanja s kvalificirano večino. Sklep o neupoštevanju zahtev politik iz programa po členu 6(5) predlagane uredbe o okrepitvi postopkov nadzora je pereč primer, v katerem je priporočljiva uporaba pravila obratnega glasovanja s kvalificirano večino.
V vsakem primeru bi morala predlagana uredba vsebovati bolj natančne določbe, kadar določbe TSCG niso dovolj podrobne, npr. določbe o boljšem usklajevanju načrtovanja izdaj državnih dolžniških instrumentov, tudi zaradi nedavnih izkušenj v času dolžniške krize v euroobmočju. Te bi morale temeljiti na že vzpostavljenem usklajevanju med nacionalnimi uradi za upravljanje z javnim dolgom v okviru pododbora Ekonomsko-finančnega odbora o trgih državnih dolgov v EU in jasno preseči trenutno priložnostno usklajevanje in izmenjavo informacij.
Končno, v zvezi z roki, predvidenimi v TSCG in predlagani uredbi o spremljanju osnutkov proračunskih načrtov, bodo hiter postopek ratifikacije TSCG in s tem povezane spremembe ustav ali enakovrednih pravnih aktov zagotovili učinkovito spoštovanje roka za uskladitev s fiskalnimi pravili iz predlagane uredbe, npr. šest mesecev po začetku njene veljavnosti (19).
Predlagane spremembe besedila
Kadar ECB priporoča, da se predloga Komisije spremenita, so konkretni predlogi sprememb besedila s pripadajočimi pojasnili navedeni v Prilogi.
V Frankfurtu na Majni, 7. marca 2012
Predsednik ECB
Mario DRAGHI
(1) COM(2011) 821 konč.
(2) COM(2011) 819 konč.
(3) Mnenje CON/2011/13 z dne 16. februarja 2011 o reformi gospodarskega upravljanja v Evropski uniji.
(4) Uredba (EU) št. 1173/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju (UL L 306, 23.11.2011, str. 1); Uredba (EU) št. 1174/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o izvršilnih ukrepih za odpravljanje čezmernih makroekonomskih neravnotežij v euroobmočju (UL L 306, 23.11.2011, str. 8); Uredba (EU) št. 1175/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (UL L 306, 23.11.2011, str. 12); Uredba (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij (UL L 306, 23.11.2011, str. 25); Uredba Sveta (EU) št. 1177/2011 z dne 8. novembra 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (UL L 306, 23.11.2011, str. 33); in Direktiva Sveta 2011/85/EU z dne 8. novembra 2011 o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic (UL L 306, 23.11.2011, str. 41).
(5) Glej člen 2, ki se sklicuje na Uredbo (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (UL L 209, 2.8.1997, str. 1).
(6) Glej člen 5(1).
(7) Glej člen 5(3) in predlagano spremembo 3 v Prilogi k temu mnenju.
(8) Glej predlagano spremembo 5 v Prilogi k temu mnenju.
(9) Glej predlagano spremembo 4 v Prilogi k temu mnenju.
(10) Glej predlagani spremembi 6 in 9 v Prilogi k temu mnenju.
(11) Glej predlagano spremembo 4 v Prilogi k temu mnenju.
(12) Glej spremembo 8 v Prilogi k temu mnenju.
(13) Glej člen 4.
(14) Glej člen 2(3).
(15) Glej člen 13 predlagane uredbe.
(16) Glej člen 6(6)–6(8) predlagane uredbe in predlagano spremembo 10 v Prilogi k temu mnenju.
(17) Glej predlagano spremembo 7 v Prilogi k temu mnenju.
(18) Glej člen 6(6).
(19) Glej člen 12(3) predlagane uredbe.
PRILOGA
Predlagane spremembe besedila predloga uredbe o spremljanju osnutkov proračunskih načrtov
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Spremembe, ki jih predlaga ECB (1) |
||||||||
|
Sprememba 1 |
|||||||||
|
Člen 2(1)(1), (6)(novo) in (7)(novo) |
|||||||||
|
|
||||||||
|
Pojasnilo Komisija mora jasno opredeliti naloge neodvisnega fiskalnega sveta. Opredelitve pojmov morajo odražati tiste, ki so vsebovane v TSCG (člen 3(3)). ECB predlaga uporabo teh pojmov v členu 4. |
|||||||||
|
Sprememba 2 |
|||||||||
|
Člen 4(1), (1a)(novo), (1b)(novo) in (1c)(novo) |
|||||||||
|
„1. Države članice določijo numerična fiskalna pravila glede proračunskega salda, s čimer v svojih proračunskih postopkih uresničujejo svoj srednjeročni proračunski cilj, kot je določen v členu 2a Uredbe (ES) št. 1466/97. Pravila zajemajo državo kot celoto in so zavezujoče, po možnosti ustavne narave.“ |
„1. Države članice določijo numerična fiskalna pravila glede proračunskega salda, s čimer v svojih proračunskih postopkih uresničujejo svoj srednjeročni proračunski cilj, kot je določen v členu 2a Uredbe (ES) št. 1466/97. Pravila zajemajo državo kot celoto in so zavezujoče, po možnosti ustavne narave. Državam članicam se lahko dovoli začasen odklon od srednjeročnega cilja ali prilagoditvene poti za njegovo dosego samo v izjemnih okoliščinah, pod pogojem, da to srednjeročno ne ogrozi fiskalne vzdržnosti. 1a. Države članice zagotovijo, da je letno proračunsko stanje sektorja država uravnoteženo ali v presežku. V ta namen in kot posebni dogovor med državami članicami, ki presega okvir Uredbe (ES) št. 1466/97, letni strukturni saldo sektorja država ne sme preseči referenčne vrednosti za posamezno državo, s spodnjo mejo strukturnega primanjkljaja v višini 0,5 % bruto domačega proizvoda. Kadar je raven javnega dolga precej nižja od 60 % bruto domačega proizvodain kadar je tveganje za dolgoročno fiskalno vzdržnost majhno, lahko referenčna vrednost za letni strukturni saldo sektorja države, ki je značilna za posamezno državo, doseže mejo strukturnega primanjkljaja v višini največ 1 % nominalnega bruto domačega proizvoda. 1b. Države članice vzpostavijo popravljalni mehanizem, ki se sproži samodejno, da se popravijo ugotovljeni precejšnji odkloni od srednjeročnega cilja ali prilagoditvene poti za njegovo dosego, vključno z njihovim akumuliranim vplivom na dinamiko javnega dolga. [Narava, obseg in časovni okvir popravljalnega mehanizma, vključno za primer izjemnih okoliščin, so določeni v Prilogi k tej uredbi.] 1c. Države članice zagotovijo hitro približevanje svojemu srednjeročnemu cilju na podlagi ambicioznih in zavezujočih časovnih okvirov, ki jih predlaga Komisija in upoštevajo tveganja za fiskalno vzdržnost, ki so značilna za posamezno državo. Predlagani časovni okviri se objavijo.“ |
||||||||
|
Pojasnilo Predlagana uredba bi morala vključevati glavna načela TSCG (v tem primeru člen 3). |
|||||||||
|
Sprememba 3 |
|||||||||
|
Člen 5(3)(g)(novo) in (3a)(novo) |
|||||||||
|
|
3a. Države članice pravočasno in predhodno poročajo Komisiji in Euroskupini o svojih načrtih izdaj dolžniških instrumentov za sektor država zaradi njihovega boljšega usklajevanja in spremljanja.“ |
||||||||
|
Pojasnilo Zahteve glede spremljanja bi morale vključevati sklicevanje na javni dolg ter na implicitne in pogojne obveznosti, da bi se zajela tveganja za dolgoročno fiskalno vzdržnost. Nadalje, predlagana uredba bi morala navajati tudi predhodno poročanje o načrtih izdaj dolžniških instrumentov po členu 6 in uvodni izjavi 8 TSCG. |
|||||||||
|
Sprememba 4 |
|||||||||
|
Člen 5(5), prvi pododstavek |
|||||||||
|
„5. Komisija v dveh tednih od predložitve osnutka proračunskega načrta, v katerem odkrije posebej veliko neupoštevanje obveznosti glede proračunske politike, kot so določene v Paktu za stabilnost in rast, od zadevne države članice zahteva revidirani osnutek proračunskega načrta. Zahteva se objavi.“ |
„5. Komisija v dveh tednih od predložitve osnutka proračunskega načrta, v katerem odkrije neupoštevanje obveznosti glede proračunske politike, kot so določene v Paktu za stabilnost in rast, od zadevne države članice zahteva revidirani osnutek proračunskega načrta. Zahteva se objavi. Poleg tega Komisija od državečlanice zahteva revidirani osnutek proračunskega načrta, kadar gre za neusklajenost osnutka proračuna z gibanjem primanjkljaja in/ali dolga, določenim v programu zadevne države članice za stabilnost, pri čemer upošteva katero koli mnenje Sveta o programu za stabilnost, ali kadar ugotovi tveganja za fiskalno vzdržnost.“ |
||||||||
|
Pojasnilo Predlagana uredba bi morala zagotoviti, da so osnutki proračunskih načrtov popolnoma skladni z obveznostmi glede proračunske politike za prihajajoče leto, kot so določene v Paktu za stabilnost in rast, ter s cilji programa za stabilnost, pri čemer se upošteva katero koli mnenje Sveta o programu za stabilnost. Komisija bi morala zahtevati revidirani osnutek proračunskega načrta tudi v primeru, ko ugotovi tveganja za fiskalno vzdržnost. |
|||||||||
|
Sprememba 5 |
|||||||||
|
Člen 6(1) |
|||||||||
|
„1. Komisija po potrebi do 30. novembra sprejme mnenje o osnutku proračunskega načrta.“ |
„1. Komisija oceni osnutke proračunskih načrtov ob upoštevanju srednjeročnih proračunskih posledic novih ukrepov in posledice za fiskalno vzdržnost. Prav tako oceni kakovost postopka zbiranja osnovnih podatkov. Komisija po potrebi do 30. novembra sprejme mnenje o osnutku proračunskega načrta. Mnenje se sprejme vedno, kadar nastopi kateri izmed naslednjih primerov: (a) če bi osnutki proračunskih načrtov vodili do neizpolnjevanja obveznosti glede proračunske politike, določenih v Paktu za stabilnost in rast; (b) če bi osnutki proračunskih načrtov vodili do strukturnega primanjkljaja, ki je višji od tistega, predvidenega v programu države članice za stabilnost; (c) če je razmerje javnega dolga nad 60 % bruto domačega proizvoda in se ne zmanjšuje dovolj hitro, kot je opredeljeno v Paktu za stabilnost in rast; ali (d) če Komisija ugotovi tveganja za fiskalno vzdržnost.“ |
||||||||
|
Pojasnilo Za učinkovitost predlagane uredbe je pomembno določiti okoliščine, v katerih bo Komisija morala sprejeti mnenje. |
|||||||||
|
Sprememba 6 |
|||||||||
|
Člen 6(4) |
|||||||||
|
„4. Euroskupina obravnava mnenja Komisije o nacionalnih proračunskih načrtih ter o proračunskem stanju in obetih v euroobmočju kot celoti na podlagi splošne ocene, ki jo v skladu z odstavkom 3 izvede Komisija. Ocena se objavi.“ |
„4. Euroskupina in v primeru ponavljajočega se neupoštevanja s strani držav članic Evropski svet obravnavata mnenja Komisije o nacionalnih proračunskih načrtih. Euroskupina in v primeru ponavljajočega se neupoštevanja s strani držav članic Evropski svet obravnavata tudi proračunsko stanje in obete v euroobmočju kot celoti na podlagi splošne ocene, ki jo v skladu z odstavkom 3 izvede Komisija. Ocena se objavi.“ |
||||||||
|
Pojasnilo Sprememba bi morala povečati medsebojni pritisk v primeru ponavljajočega se neupoštevanja s strani držav članic. |
|||||||||
|
Sprememba 7 |
|||||||||
|
Člen 7(1), (1a)(novo) in (2) |
|||||||||
|
„1. Ko Svet v skladu s členom 126(6) Pogodbe odloči, da v državi članici obstaja čezmeren primanjkljaj, za zadevno državo članico veljajo odstavki 2 do 5 tega člena do zaključka postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. 2. Država članica, ki se natančno spremlja, nemudoma pripravi izčrpno oceno vmesnega izvajanja proračuna za državo in njene podsektorje. […]“ |
„1. Ko Svet v skladu s členom 126(6) Pogodbe odloči, da v državi članici obstaja čezmeren primanjkljaj, za zadevno državo članico veljajo odstavki 1a do 6 tega člena do zaključka postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. 1a. Država članica, ki je v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, pripravi program proračunskega in ekonomskega partnerstva, ki vključuje podroben opis strukturnih reform, ki so potrebne za zagotovitev učinkovitega in trajnega zmanjšanja njenega čezmernega primanjkljaja. 2. Država članica, ki se natančno spremlja, nemudoma pripravi izčrpno oceno vmesnega izvajanja proračuna za državo in njene podsektorje.“ |
||||||||
|
Pojasnilo Predlagana uredba bi morala vključevati glavna načela TSCG (v tem primeru člen 5). |
|||||||||
|
Sprememba 8 |
|||||||||
|
Člen 7(3), prvi pododstavek |
|||||||||
|
„3. Država članica redno poroča Komisiji in Ekonomsko-finančnemu odboru ali pododboru, ki ga slednji določi v ta namen, in sicer za državo in njene podsektorje, o vmesnem izvajanju proračuna, o proračunskem vplivu diskrecijskih ukrepov, sprejetih na odhodkovni in prihodkovni strani, o ciljnih vrednostih državnih odhodkov in prihodkov, ter o naravi sprejetih ali predvidenih ukrepov za doseganje ciljnih vrednosti. Poročilo se objavi.“ |
„3. Država članica redno poroča Komisiji in Ekonomsko-finančnemu odboru ali pododboru, ki ga slednji določi v ta namen, in sicer za državo in njene podsektorje, o vmesnem izvajanju proračuna, o proračunskem vplivu diskrecijskih ukrepov, sprejetih na odhodkovni in prihodkovni strani, o ciljnih vrednostih državnih odhodkov in prihodkov, ter o naravi sprejetih ali predvidenih ukrepov za doseganje ciljnih vrednosti. Država članica poroča tudi o izvajanju programa proračunskega in ekonomskega partnerstva ter strukturnih reform, ki so potrebne za zagotovitev učinkovitega in trajnega zmanjšanja njenega čezmernega primanjkljaja. Poročilo se objavi.“ |
||||||||
|
Pojasnilo V skladu s spremembo 7. |
|||||||||
|
Sprememba 9 |
|||||||||
|
Člen 8(3a)(novo) |
|||||||||
|
|
„3a. Euroskupina in Svet obravnavata primernost ukrepov, ki jih sprejme država članica, Svet pa po potrebi predlaga nadaljnje ukrepe za zagotovitev spoštovanja roka za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja ali prilagoditev programa proračunskega in ekonomskega partnerstva. Če država članica ne izvedeteh nadaljnjih ukrepov, Evropski svet obravnava položaj in predlaga katere koli nadaljnje ukrepe, za katere meni, da so potrebni.“ |
||||||||
|
Pojasnilo Sprememba bi morala povečati medsebojni pritisk v Euroskupini in Svetu, v primeru ponavljajočega se neupoštevanja pa uvesti možnost, da Evropski svet predlaga katere koli nadaljnje ukrepe, ki jih mora sprejeti država članica. |
|||||||||
Predlagane spremembe besedila predloga uredbe o okrepitvi postopkov nadzora
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Spremembe, ki jih predlaga ECB (2) |
||||
|
Sprememba 1 |
|||||
|
Uvodna izjava 1 |
|||||
|
|
||||
|
Pojasnilo Finančno pomoč je zagotovil tudi Evropski mehanizem za finančno stabilizacijo, ki je instrument Unije. |
|||||
|
Sprememba 2 |
|||||
|
Uvodna izjava 4 |
|||||
|
|
||||
|
Pojasnilo V skladu s členom 1 področje uporabe predlagane uporabe vključuje Evropski mehanizem za finančno stabilizacijo. |
|||||
|
Sprememba 3 |
|||||
|
Člen 1 |
|||||
|
„1. V tej uredbi so predpisane določbe za okrepitev gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo, ter/ali prejemajo ali bi lahko prejele finančno pomoč ene ali več držav članic, Evropskega instrumenta za finančno stabilnost, Evropskegamehanizma za finančno stabilnost, Evropskega mehanizma za stabilnost ali drugih mednarodnih finančnih institucij, na primer Mednarodnega denarnega sklada.“ |
„1. V tej uredbi so predpisane določbe za okrepitev gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo, ter/ali prejemajo finančno pomoč ene ali več držav članic, Evropskega instrumenta za finančno stabilnost, Evropskegamehanizma za finančno stabilizacijo, Evropskega mehanizma za stabilnost ali drugih mednarodnih finančnih institucij, na primer Mednarodnega denarnega sklada, ali so za takšno finančno pomoč zaprosile.“ |
||||
|
Pojasnilo Zaradi pravne varnosti je bolje, da se v celotni predlagani uredbi uporabljajo isti pojmi. |
|||||
|
Sprememba 4 |
|||||
|
Člen 2(1) |
|||||
|
„1. Komisija se lahko odloči za okrepljen nadzor v državi članici, ki so jo prizadele resne težave v zvezi z njeno finančno stabilnostjo. Zadevni državi članici se omogoči, da prej izrazi svoja stališča. Komisija vsakih šest mesecev odloča o podaljšanju okrepljenega nadzora.“ |
„1. Komisija mora uvesti okrepljen nadzor v državi članici, ki so jo prizadele ali ji grozijo resne težave v zvezi z njeno finančno stabilnostjo, ki bi lahko imele negativne učinke prelivanja na druge države članice euroobmočja. Zadevni državi članici se omogoči, da prej izrazi svoja stališča v Ekonomsko-finančnemu odboru ali pododboru, ki ga slednji določi v ta namen. Komisija vsakih šest mesecev odloča o podaljšanju okrepljenega nadzora in o svojih ugotovitvah poroča Ekonomsko-finančnemu odboru ali pododboru, ki ga slednji določi v ta namen. Svet lahko od Komisije zahteva, naj uvede, nadaljuje ali zaključi okrepljeni nadzor.“ |
||||
|
Pojasnilo Zaradi pravne varnosti je bolje, da se v celotni uredbi uporabljajo isti pojmi. Grožnja resnih težav bi prav tako upravičevala okrepljen nadzor, s katerim bi se poslabšanje situacije preprečilo že v zgodnji fazi. Zaradi potencialnih resnih učinkov prelivanja in tveganj za stabilnost euroobmočja bi morala biti diskrecijska pravica Komisije, kadar odloča o tem, ali v državi članici uvesti okrepljeni nadzor, omejena, kar se doseže z uporabo besede „mora“. Poleg tega bi moral biti Ekonomsko-finančni odbor ali določeni pododbor seznanjen z odločitvijo o uvedbi okrepljenega nadzora v državi članici in napredkom držav članic pod okrepljenim nadzorom. To bi Ekonomsko-finančnemu odboru omogočilo, da v zvezi z vsemi koraki postopka pripravi argumentirano odločitev za Svet. Brez poseganja v pristojnost Komisije bi moral imeti Svet pooblastilo, da od Komisije zahteva uvedbo ali nadaljevanje okrepljenega nadzora. |
|||||
|
Sprememba 5 |
|||||
|
Člen 2(2) |
|||||
|
„2. Komisija se odloči za okrepljen nadzor države članice, ki prejema finančno pomoč iz preventivnih razlogov od ene ali več držav članic, Evropskega instrumenta za finančno stabilnost, Evropskega mehanizma za stabilnost ali drugih mednarodnih finančnih institucij, na primer Mednarodnega denarnega sklada. Komisija pripravi seznam zadevnih instrumentov preventivne finančne pomoči in ga posodablja v primeru sprememb politike finančne pomoči Evropskega instrumenta za finančno stabilnost, Evropskega mehanizma za stabilnost ali drugih ustreznih mednarodnih finančnih institucij.“ |
„2. Komisija se odloči za okrepljen nadzor države članice, ki prejema finančno pomoč iz preventivnih razlogov od ene ali več držav članic, Evropskega instrumenta za finančno stabilnost, Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo, Evropskega mehanizma za stabilnost ali drugih mednarodnih finančnih institucij, na primer Mednarodnega denarnega sklada, ali za tako finančno pomoč zaprosi. Komisija pripravi seznam zadevnih instrumentov preventivne finančne pomoči in ga posodablja v primeru sprememb politike finančne pomoči Evropskega instrumenta za finančno stabilnost, Evropskega mehanizma za stabilnost ali drugih ustreznih mednarodnih finančnih institucij.“ |
||||
|
Pojasnilo Ponovno, okrepljen nadzor bi se moral začeti v zgodnji fazi, takoj ko država članica zaprosi za finančno pomoč. Določba mora biti bolj jasna, da se izogne vsakršnemu dvomu glede avtomatizma, da se v državi članici uvede okrepljen nadzor v trenutku, ko zaprosi za pomoč. V skladu s členom 1 področje uporabe predlagane uredbe vključuje finančno pomoč Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo. |
|||||
|
Sprememba 6 |
|||||
|
Člen 2(3) |
|||||
|
„3. Odstavek 2 ne velja za državo članico, ki prejema finančno pomoč iz preventivnih razlogov v obliki kreditne linije, za odobritev katere se od zadevne države članice do črpanja ne zahteva sprejetje novih političnih ukrepov.“ |
„3. Odstavek 2 ne velja za državo članico, ki prejema finančno pomoč iz preventivnih razlogov v obliki kreditne linije, za odobritev katere se od zadevne države članice ne zahteva sprejetje novih političnih ukrepov, dokler kreditna linija ni črpana. Komisija po odobritvi navedene finančne pomoči spremlja neprekinjeno izpolnjevanje meril upravičenosti, ki so določena v instrumentih finančne pomoči Unije in medvladnih instrumentih finančne pomoči.“ |
||||
|
Pojasnilo Izvzetje držav članic, ki prejemajo finančno pomoč iz preventivnih razlogov v obliki kreditne linije, za odobritev katere se od zadevne države članice ne zahteva sprejetje novih političnih ukrepov, dokler kreditna linija ni črpana, ne bi smelo pomeniti, da so izvzete iz spremljanja izpolnjevanja meril upravičenosti. |
|||||
|
Sprememba 7 |
|||||
|
Člen 3(3) |
|||||
|
„3. Država članica pod okrepljenim nadzorom na zahtevo Komisije: […]“ |
„3. Država članica pod okrepljenim nadzorom na zahtevo Komisije: […] Svet lahko zaprosi Komisijo, naj od države članice pod okrepljenim nadzorom zahteva izvršitev dejanj iz točk (a), (b) in (d) ter/ali izpolni zahtevo iz točke (c).“ |
||||
|
Pojasnilo Zaradi možnih velikih prelivanj bi bilo koristno, če bi lahko Svet s posredovanjem Komisije zahteval dodatne informacije ali določena dejanja, našteta v členu 3(3). |
|||||
|
Sprememba 8 |
|||||
|
Člen 3(5) |
|||||
|
„5. Če Svet na podlagi ocene iz odstavka 4 ugotovi, da so potrebni nadaljnji ukrepi in da ima finančni položaj v zadevni državi članici znatne negativne učinke na finančno stabilnost euroobmočja, lahko s kvalificirano večino napredlog Komisije sprejme priporočilo zadevni državi članici, naj zaprosi za finančno pomoč in pripravi program makroekonomskega prilagajanja. Svet se lahko odloči za javno objavo takega priporočila.“ |
„5. Če Svet na podlagi ocene iz odstavka 4 ugotovi, da so potrebni nadaljnji ukrepi in da ima finančni položaj v zadevni državi članici znatne negativne učinke na finančno stabilnost euroobmočja, s kvalificirano večino napredlog Komisije sprejme priporočilo zadevni državi članici, naj zaprosi za finančno pomoč in pripravi program makroekonomskega prilagajanja. Svet se lahko odloči za javno objavo takega priporočila.“ |
||||
|
Pojasnilo Člen 3(5) bi se moral okrepiti z zavezo Sveta, da sprejme priporočilo, naj zadevna država članica zaprosi za finančno pomoč, če ima položaj v tej državi članici znatne negativne učinke na finančno stabilnost euroobmočja, kar zagotavlja zelo močno utemeljitev. |
|||||
|
Sprememba 9 |
|||||
|
Člen 4 |
|||||
|
„Država članica, ki bo zaprosila za finančno pomoč ene ali več držav članic, Evropskega instrumenta za finančno stabilnost, Evropskega mehanizma za stabilnost, Mednarodnega denarnega sklada ali druge mednarodne finančne institucije zunaj okvira Evropske unije, o svoji nameri nemudoma obvesti Svet, Komisijo in Evropsko centralno banko. Ekonomsko-finančni odbor oziroma kateri koli pododbor, ki ga slednji v ta namen imenuje, organizira razpravo o predvidenih prošnjah, potem ko od Komisije prejme oceno.“ |
„Država članica, ki namerava zaprositi za finančno pomoč ene ali več držav članic, Evropskega instrumenta za finančno stabilnost, Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo, Evropskega mehanizma za stabilnost, Mednarodnega denarnega sklada ali druge mednarodne finančne institucije zunaj okvira Evropske unije, o svoji nameri nemudoma obvesti Svet, Komisijo in Evropsko centralno banko. Ekonomsko-finančni odbor oziroma kateri koli pododbor, ki ga slednji v ta namen imenuje, organizira razpravo o predvidenih prošnjah, potem ko od Komisije prejme oceno, da bi med drugim preučil možnosti, ki so na voljo v okviru obstoječih finančnih instrumentov Unije ali euroobmočja ter instrumentov mednarodnih finančnih institucij in posojevalcev, preden se država članica obrne na potencialne posojevalce.“ |
||||
|
Pojasnilo Obveznosti držav članic euroobmočja bi morale obsegati več kot le izmenjavo informacij z njihovimi evropskimi partnerji in izrecno vključevati obveznost razprave o uporabi različnih instrumentov finančne pomoči, ki so na voljo na evropski in mednarodni ravni. V skladu s členom 1 vključuje področje uporabe predlagane uredbe tudi Evropski mehanizem za finančno stabilizacijo. |
|||||
|
Sprememba 10 |
|||||
|
Člen 5 |
|||||
|
„Če država članica zaprosi za finančno pomoč pri Evropskem instrumentu za finančno stabilnost ali Evropskem mehanizmu za stabilnost, Komisija v povezavi z Evropsko centralno banko in, če je to mogoče, Mednarodnim denarnim skladom, pripravi analizo vzdržnosti javnega dolga zadevne države članice in njene sposobnosti za odplačilo predvidene finančne pomoči ter jo posreduje Ekonomsko-finančnemu odboru ali pododboru, ki ga slednji določi v ta namen.“ |
„Če država članica zaprosi za finančno pomoč pri Evropskem instrumentu za finančno stabilnost ali Evropskem mehanizmu za stabilnost, Komisija v povezavi z Evropsko centralno banko in, kjer je primerno, Mednarodnim denarnim skladom, pripravi analizo vzdržnosti javnega dolga zadevne države članice in njene sposobnosti za odplačilo predvidene finančne pomoči ter jo posreduje Ekonomsko-finančnemu odboru ali pododboru, ki ga slednji določi v ta namen.“ |
||||
|
Pojasnilo V skladu s trenutno prakso bi moral biti Mednarodni denarni sklad udeležen pri analiziranju vzdržnosti javnega dolga. Iz razlogov pravne varnosti bi se morali v celotnem besedilu uporabljati isti izrazi. |
|||||
|
Sprememba 11 |
|||||
|
Člen 6 |
|||||
|
„1. Država članica, ki prejema finančno pomoč ene ali več držav članic, Mednarodnega denarnega sklada, Evropskega instrumenta za finančno stabilnost ali Evropskega mehanizma za stabilnost, pripravi v dogovoru s Komisijo, ki deluje v povezavi z Evropsko centralno banko, osnutek programa prilagajanja, katerega cilj je ponovna vzpostavitev trdnega in vzdržnega gospodarskega in finančnega položaja ter zmožnosti popolnega samofinanciranja na finančnih trgih. Zadevna država članica v osnutku programa prilagajanja upošteva trenutna priporočila, ki jih prejme na podlagi členov 121, 126 in/ali 148 Pogodbe, kot tudi svoje ukrepe za njihovo upoštevanje, pri tem pa ima za cilj širše, okrepljene in poglobljene potrebne politične ukrepe. 2. Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije odobri program prilagajanja. 3. Komisija v povezavi z Evropsko centralno banko spremlja napredek pri izvajanju programa prilagajanja in vsake tri mesece ustrezno obvešča Ekonomsko-finančni odbor ali pododbor, ki ga slednji določi v ta namen. Zadevna država članica s Komisijo aktivno sodeluje. Še zlasti Komisiji zagotovi vse podatke, ki jih ta šteje za potrebne pri spremljanju programa. Uporabi se člen 3(3). 4. Komisija v povezavi z Evropsko centralno banko in skupaj z zadevno državo članico prouči spremembe programa prilagajanja, ki bi lahko bile potrebne. Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije odloča o vseh spremembah programa prilagajanja. […] 6. Država članica, v kateri poteka program prilagajanja in ima nezadostne upravne zmogljivosti ali večje probleme z izvajanjem programa, zaprosi za tehnično pomoč Komisije.“ |
„1. Država članica, ki zaprosi za finančno pomoč ene ali več držav članic, Mednarodnega denarnega sklada, Evropskega instrumenta za finančno stabilnost, Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo ali Evropskega mehanizma za stabilnost, pripravi v dogovoru s Komisijo, ki deluje v povezavi z Evropsko centralno banko in, kjer je primerno, Mednarodnim denarnim skladom, osnutek programa prilagajanja, katerega cilj je ponovna vzpostavitev trdnega in vzdržnega gospodarskega in finančnega položaja ter zmožnosti popolnega samofinanciranja na finančnih trgih. Zadevna država članica v osnutku programa prilagajanja upošteva trenutna priporočila, ki jih prejme na podlagi členov 121, 126, 136 in/ali 148 Pogodbe, kot tudi svoje ukrepe za njihovo upoštevanje, pri tem pa ima za cilj širše, okrepljene in poglobljene potrebne politične ukrepe. 2. Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije odobri program prilagajanja. Kadar je vir finančne pomoči Evropski mehanizem za finančno stabilizacijo, Evropski instrument za finančno stabilnost ali Evropski mehanizem za stabilnost, morajo biti pogoji predloga Komisije popolnoma skladni s tistimi, o katerih so se dogovorile stranke, ki so bile udeležene pri odobritvi dostopa do zgoraj navedenih instrumentov Unije in medvladnih instrumentov. 3. Komisija v povezavi z Evropsko centralno banko in, kjer je primerno, Mednarodnim denarnim skladom spremlja napredek pri izvajanju programa prilagajanja. Vsake tri mesece ustrezno obvešča Ekonomsko-finančni odbor ali pododbor, ki ga slednji določi v ta namen. Zadevna država članica s Komisijo aktivno sodeluje. Še zlasti Komisiji zagotovi vse podatke, ki jih ta šteje za potrebne pri spremljanju programa. Uporabi se člen 3(3). V primeru nezadostnega sodelovanja lahko Svet na predlog Komisije naslovi na zadevno državo članico javno zahtevo, v kateri navede ukrepe, ki jih mora sprejeti ta država članica. 4. Komisija v povezavi z Evropsko centralno banko in, kjer je primerno, Mednarodnim denarnim skladom in skupaj z zadevno državo članico prouči spremembe programa prilagajanja, ki bi lahko bile potrebne. Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije odloča o vseh spremembah programa prilagajanja. […] 6. Država članica, v kateri poteka program prilagajanja in ima nezadostne upravne zmogljivosti ali večje probleme z izvajanjem programa, zaprosi za tehnično pomoč Komisije, ki lahko v ta namen ustanovi skupine strokovnjakov z državami članicami in drugimi institucijami Evropske unije in/ali ustreznimi mednarodnimi institucijami. Tehnična pomoč lahko vključuje uvedbo stalnega rezidenčnega svetovalca in podpornega osebjaiz institucij Evropske unije v zadevni državi članici, ki bi organom zadevne države članice svetovala v zvezi z izvajanjem programa prilagajanja in se usklajevala z udeleženimi institucijami.“ |
||||
|
Pojasnilo V skladu s členom 1 vključuje področje uporabe predlagane uredbe Evropski mehanizem za finančno stabilizacijo. Cilj predlaganega besedila je tudi pojasniti odgovornosti udeleženih institucij. Odstavek 2 naj bi pojasnil, da se od držav članic, ki prejemajo finančno pomoč v okviru ureditev pri Evropskem mehanizmu za finančno stabilizacijo, Evropskem instrumentu za finančno stabilnost in Evropskem mehanizmu za stabilnost, ne bo zahtevala priprava dveh različnih programov makroekonomskega prilagajanja, temveč da se bodo v programu makroekonomskega prilagajanja po tem členu v celoti spoštovali vsi pogoji ekonomske politike, dogovorjeni z zadevno državo članico v okviru odobritve dostopa do Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo, Evropskega instrumenta za finančno stabilnost in Evropskega mehanizma za stabilnost. V odstavku 3 lahko grožnja javnosti, če država članica ne sodeluje, pomeni spodbudo, da država članica sprejme nadaljnje ukrepe. Poleg Komisije bi lahko tehnično pomoč koristno zagotovile tudi druge institucije z ustreznim strokovnim znanjem in izkušnjami ter države članice. Stalni rezidenčni svetovalec bi bistveno povečal verjetnost, da bo program ustrezno izveden. |
|||||
|
Sprememba 12 |
|||||
|
Člen 11(1), (5)(novo) in (6)(novo) |
|||||
|
„1. Država članica je pod nadzorom tudi po izteku programa, če ne odplača najmanj 75 % finančne pomoči, prejete od ene ali več držav članic, Evropskega mehanizma za finančno stabilnost, Evropskega instrumenta za finančno stabilnost ali Evropskega mehanizma za stabilnost. Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije lahko podaljša nadzor po izteku programa.“ |
„1. Država članica je pod nadzorom tudi po izteku programa, če ne odplača najmanj 75 % finančne pomoči, prejete od ene ali več držav , Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo, Evropskega instrumenta za finančno stabilnost, Evropskega mehanizma za stabilnost ali drugih mednarodnih finančnih institucij. Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije lahko podaljša nadzor po izteku programa. […] 5. Ustrezni odbor Evropskega parlamenta lahko povabi predstavnike zadevne države članice, da sodelujejo pri izmenjavi stališč glede spremljanja po izteku programa. 6. Parlament zadevne države članice lahko povabi predstavnike Komisije, da sodelujejo pri izmenjavi stališč glede spremljanja po izteku programa.“ |
||||
|
Pojasnilo Prva pripomba je namenjena uskladitvi besedila tega člena s členom 1(1). Večji javni pritisk Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov prispeva k spodbujanju zadevnih držav članic, da izvajajo ustrezne politike. Ta udeleženost bi morala biti predvidena tudi pri nadzoru po izteku programa, saj je predvidena v povezavi z okrepljenim nadzorom (člen 3) in programi makroekonomskega prilagajanja (člen 6). |
|||||
|
Sprememba 13 |
|||||
|
Člen 12 |
|||||
|
„O ukrepih iz členov 2(1), 3, 6(2), 6(4) in 11(4) glasujejo samo člani Sveta, ki predstavljajo države članice, katerih valuta je euro, pri čemer se ne upošteva glas člana Sveta, ki predstavlja zadevno državo članico. Kvalificirana večina članov Sveta iz prvega odstavka se določi v skladu s členom 238(3)(b) Pogodbe.“ |
„O ukrepih iz členov , 3(5), 6(2), 6(4), 6(5), 11(1) in 11(4) glasujejo samo člani Sveta, ki predstavljajo države članice, katerih valuta je euro, pri čemer se ne upošteva glas člana Sveta, ki predstavlja zadevno državo članico. Kvalificirana večina članov Sveta iz prvega odstavka se določi v skladu s členom 238(3)(b) Pogodbe.“ |
||||
|
Pojasnilo Člen 12 se mora sklicevati na vse odločitve, ki jih sprejme Svet. |
|||||
|
Sprememba 14 |
|||||
|
Člen 13 |
|||||
|
„Določbe členov 5 in 6 ne veljajo za finančno pomoč zaradi preventivnih razlogov in za posojila, odobrena za dokapitalizacijo finančnih institucij.“ |
„Določbe odstavkov (1) do (5) člena 6 ne veljajo za finančno pomoč zaradi preventivnih razlogov in za posojila, odobrena za dokapitalizacijo finančnih institucij. To ne posega v pogoje, ki so vezani na vrste finančne pomoči v okviru ustreznih instrumentov finančne pomoči Unije ali medvladnih instrumentov finančne pomoči.“ |
||||
|
Pojasnilo Izjemo od programa makroekonomskega prilagajanja (člen 6) bi morali omejiti, da se ne bi izključili zagotovitev tehnične pomoči in udeležba parlamentov. Nanašati bi se morala samo na specifično situacijo preventivnega programa in na posojila, odobrena za dokapitalizacijo finančnih institucij, ne bi pa smela posegati v ustrezne določbe okvirnega sporazuma o Evropskem instrumentu za finančno stabilnost, pogodbo o Evropskem mehanizmu za stabilnost in instrumente finančne pomoči, s katerimi se taka finančna pomoč izvaja. Bistveno je, da se ohrani možnost ocenjevanja vzdržnosti javnega dolga v primeru, kadar država članica prejme preventivni program, da se preverijo merila upravičenosti za ta program. Tudi v primeru podpore za dokapitalizacijo finančnih institucij je ocena vzdržnosti javnega dolga upravičena glede na tesno povezanost med fiskalno vzdržnostjo in nestabilnostjo finančnega sektorja. Kot druga možnost bi se lahko zaradi večje jasnosti členu 6 dodal odstavek, člen 13 pa bi se črtal. |
|||||
(1) Krepki tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga vstavitev novega besedila. Prečrtani tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga črtanje besedila.
(2) Krepki tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga vstavitev novega besedila. Prečrtani tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga črtanje besedila.