19.2.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 47/1

1.1

ECB je v preteklosti že izjavila, da je koncept finančnega vzvoda, kakor je naveden v Direktivi 2011/61/EU (1), temeljnega pomena za poslovni model, ki ga uporablja mnogo upraviteljev alternativnih investicijskih skladov (2). Na splošno se ECB strinja z Evropskim organom za vrednostne papirje in trge (ESMA), da so informacije o ravni finančnega vzvoda, ki se izračuna na podlagi bruto izpostavljenosti, ključne za spremljanje sistemskega tveganja, in da bi bilo treba te informacije zagotoviti tudi vlagateljem. Prekomeren finančni vzvod lahko povzroči znatna tveganja za finančno stabilnost, vendar pa tveganje finančnega vzvoda ni edino tveganje pri alternativnih investicijskih skladih (AIS). Zato bi bilo treba informacije o finančnem vzvodu dopolniti z ustreznimi informacijami o drugih virih tveganj. V tem okviru je pomembno ločiti zahteve, ki so namenjene obravnavi različnih virov tveganj. Ti viri tveganj vključujejo pozicijsko tveganje, tj. tržno in kreditno tveganje v zvezi s posameznimi naložbami, in finančni vzvod AIS.

1.2

ECB meni, da bi bilo za potrebe skladnosti in za preprečitev regulativne arbitraže primerno, da bi bile metode za izračun finančnega vzvoda, ki se sprejemajo, čim bolj skladne z okvirom Basel III (3) ter predlogom direktive Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih družb (4) in predlogom uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja (5) (v nadaljnjem besedilu skupaj: predlagana CRD IV) (6). Na primer, skladnost bi bilo treba zagotoviti s sklicevanjem na priznavanje transakcij varovanja pred tveganjem in obravnavo denarnih posojil. Poleg tega bi lahko preučili tudi možnost sklicevanja na pojme, ki so določeni v predlagani CRD IV (7).

1.3

Kakor je navedeno v zgornjem odstavku 1.1, ECB meni, da bi bilo treba pri izračunavanju izpostavljenosti razlikovati med: (a) tveganji, ki so neločljivo povezana s sredstvi (portfelji), ki jih kupujejo AIS, tj. pozicijskim tveganjem; in (b) dejansko prisotnim finančnim vzvodom. Zato je treba ta dva vira tveganj pri določanju finančnega vzvoda AIS ločiti. Na primer, denarna posojila, prejeta iz zunanjih virov, ki se ne vložijo, res niso izpostavljena niti tržnemu tveganju niti kreditnemu tveganju, vendar pa zvišujejo dejanski finančni vzvod AIS. V nasprotju s tem kaže, da predlagana CRD IV ne razlikuje med različnimi vrstami denarnih posojil (8).

1.4

Osnutek delegirane uredbe govori o uporabi metode bruto izpostavljenosti in metode zavezujoče izpostavljenosti (9). Ne vključuje napredne metode (10), saj ta metoda ne zagotavlja primerljivosti rezultatov. ECB razume, da je bila napredna metoda, s katero se omilijo pravila metode zavezujoče izpostavljenosti, oblikovana za UAIS, ki upravljajo AIS, za katere metoda zavezujoče izpostavljenosti morda ne bi bila primerna ali ne bi dala smiselnih rezultatov. ECB podpira odločitev Komisije, da napredne metode ne vključi, saj uporaba metode bruto izpostavljenosti in metode zavezujoče izpostavljenosti zadostuje ter bo zagotovila vlagateljem in pristojnim nadzornim organom koristne informacije o finančnem vzvodu AIS.

3.1

Osnutek delegirane uredbe (13) določa, da lahko UAIS vlagajo v pozicije listinjenja pod pogojem, da opravijo temeljit skrben pregled sponzorja in originatorja. Natančneje, osnutek delegirane uredbe določa, da mora UAIS pred naložbo v listinjene instrumente: (a) izpolniti nekatere kvalitativne zahteve, kot so dobro razumevanje profila tveganj naložb ter primerne formalne politike in postopki (14); in (b) zagotoviti, da sponzorji in originatorji izpolnijo vrsto kvalitativnih zahtev, vključno z zahtevami po učinkovitem obvladovanju tveganj, ustreznimi strategijami za razpršitev itd. (15).

3.2

ECB podpira kvalitativna merila, ki prispevajo k temu, da se UAIS zavedajo tveganj, ki jih prevzemajo, preden vložijo v listinjene produkte. Kar zadeva določbe iz zgornje točke 3.1(b), bi bilo obveznosti, po katerih morajo UAIS zagotoviti, da imajo originatorji in sponzorji primerne postopke za obvladovanje tveganj, morda težko uresničiti, saj UAIS morda ne morejo neposredno preveriti izpolnjevanja meril, ki se nanašajo na notranje postopke sponzorja ali originatorja.

3.3

Da se zagotovi, da te zahteve ne bodo omejevale UAIS pri naložbah v listinjene produkte in s tem ovirale širšega cilja, da spet oživi trg listinjenja, bi osnutek delegirane uredbe lahko določal, da ESMA izda splošna navodila glede natančne dokumentacije, ki jo morajo sponzorji ali originatorji predložiti UAIS v zvezi z zgoraj navedenimi kvalitativnimi zahtevami.

4.1

ECB pozdravlja izčrpne dolžnosti, ki jih bodo v skladu z osnutkom delegirane uredbe izpolnjevali depozitarji (16). ECB zlasti meni, da bodo podrobne zahteve (17) v veliki meri omejile tveganje hrambe za vlagatelje v AIS.

4.2

ECB podpira strogo ureditev odgovornosti, ki jo je uvedla Direktiva 2011/61/EU in jo podrobneje opredeljuje osnutek delegirane uredbe (18). Izpostavlja pa, da bi ta ureditev odgovornosti skupaj z bodočimi spremembami (KNPVP V) (19) Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (20) lahko depozitarje izpostavila visokim odškodninskim zahtevkom. Pri nekaterih depozitarjih bi ti zahtevki v posameznih primerih lahko povzročili izgubo, ki bi presegala večkratnik njihovega celotnega kapitala. ECB zato meni, da je nujno, da depozitarji, ne glede na to, ali so kreditne institucije, investicijska podjetja ali druge nadzirane institucije (21), ta tveganja ustrezno obvladujejo, in da se ta tveganja upoštevajo v zadevnih pravilih o kapitalskih zahtevah. Prihodnji regulativni proces v okviru KNPVP V ponuja dobro priložnost za obravnavo te tematike tako v zvezi s KNPVP kot tudi v zvezi z depozitarji AIS.

5.1

ECB pozdravlja zahteve za poročanje, ki so določene v členu 112 osnutka delegirane uredbe. Po členu 112(7) morajo UAIS zagotoviti informacije v skladu s predlogo za poročanje na uradnem obrazcu iz Priloge k osnutku delegirane uredbe. V tej zvezi ECB podpira zahteve za poročanje podatkov, ki jih predlaga ESMA v svojem nasvetu (22), kjer navaja, da se nekatere informacije zbirajo na mesečni ravni, in predlaga zagotavljanje dodatnih informacij o preteklih profilih tveganj AIS. Te podrobnejše informacije so pomembne za vzpostavitev celovitega okvira za spremljanje sistemskega tveganja.

5.2

Ne glede na navedeno se te zahteve za poročanje pristojnim organom, zlasti zahteve iz odstavka 1 člena 112 osnutka delegirane uredbe, v veliki meri prekrivajo z zahtevami za statistično poročanje, določenimi v Uredbi ECB/2007/8 z dne 27. julija 2007 o statistiki sredstev in obveznosti investicijskih skladov (23). Zato ECB meni, da je breme poročanja UAIS mogoče omejiti tako, da se nekatere obveznosti poročanja pristojnim organom uskladijo s statističnimi zahtevami ECB (24). V tej zvezi ECB izraža pripravljenost in interes za razpravo s Komisijo in ESMA o tem, kako najbolje uskladiti zahteve za poročanje.

5.3

Kar pa zadeva izmenjavo informacij, osnutek delegirane uredbe (25) omogoča nacionalnim organom veliko proste presoje o pogojih, pod katerimi se informacije, ki so pomembne za spremljanje sistemskega tveganja (26), delijo z ESMA in ESRB. ECB predlaga, da se zgoraj navedene določbe v izogib nejasnosti pojasnijo.