EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52010AB0006

Mnenje Evropske centralne banke z dne 11. januarja 2010 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembah direktiv 2003/71/ES in 2004/109/ES (CON/2010/6)

OJ C 19, 26.1.2010, p. 1–4 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

26.1.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 19/1


MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 11. januarja 2010

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembah

direktiv 2003/71/ES in 2004/109/ES

(CON/2010/6)

2010/C 19/01

Uvod in pravna podlaga

Evropska centralna banka (ECB) je dne 14. oktobra 2009 prejela zahtevo Sveta Evropske unije za mnenje o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembah direktiv 2003/71/ES o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje, in 2004/109/ES o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu (1) (v nadaljevanju: predlagana direktiva).

Pristojnost ECB, da poda mnenje, izhaja iz člena 127(4) in člena 282(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ker predlagana direktiva vsebuje določbe, ki vplivajo na prispevek Evropskega sistema centralnih bank k nemotenemu vodenju politik glede stabilnosti finančnega sistema, kot je navedeno v členu 127(5) Pogodbe. V skladu s prvim stavkom člena 17.5 Poslovnika Evropske centralne banke je to mnenje sprejel Svet ECB.

Nobena pripomba iz tega mnenja ne posega v mnenje ECB o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 1998/26/ES, 2002/87/ES, 2003/6/ES, 2003/41/ES, 2003/71/ES, 2004/39/ES, 2004/109/ES, 2005/60/ES, 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2009/65/ES glede pristojnosti Evropskega bančnega organa, Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (2).

1.   Splošne pripombe

1.1

ECB pozdravlja cilj okrepitve varstva vlagateljev s poenostavitvijo in večjo razumljivostjo informacij v prospektih. Zlasti pri manj standardiziranih vrednostnih papirjih, kot so s premoženjem zavarovani vrednostni papirji, in pri drugih vrstah zavarovanih vrednostnih papirjev, zlasti pri kritih obveznicah, bi bila za vlagatelje in regulatorje koristna dobro opredeljen izvleček, ki bi vključeval ključne informacije o vrednostnih papirjih in o vključenih strankah, in celovit sistem odgovornosti v zvezi z informacijami v izvlečku. To bo zagotovilo primerljivost ne samo med razredi finančnega premoženja, ampak tudi med vrednostnimi papirji znotraj teh razredov.

1.2

V tej zvezi ECB nadvse pozdravlja trenutni dialog med ECB, pristojnimi organi in zadevnim sektorjem o možnosti oblikovanja standarda za referenčne podatke o vrednostnih papirjih in izdajateljih s ciljem, da bi bili ti podatki na razpolago oblikovalcem politik, regulatorjem in finančnim trgom prek mednarodne javne infrastrukture. Taka infrastruktura bi vsem zainteresiranim osebam zagotovila visoko kakovostne podatke, ki so potrebni za pripravo bolj pravočasnih in zanesljivejših analiz vedno kompleksnejših finančnih trgov, zlasti v časih turbulence (3).

2.   Posebne pripombe

Razkritje poslov dajanja posojil centralnih bank na podlagi zakonodaje EU

2.1

Direktiva 2003/71/ES (4), Direktiva 2004/109/ES (5) in druga zakonodaja EU (6) vsebujejo različne zahteve za razkritje v korist trgov in varstva vlagateljev. Nekatere izmed teh direktiv določajo izjeme od pravil razkritja. Zlasti v skladu s členom 8(2) Direktive 2003/71/ES: „Pristojni organ matične države članice lahko odobri, da se v prospektu opusti navedba nekaterih informacij, opredeljenih v tej direktivi ali v izvedbenih ukrepih iz člena 7(1), če meni, da: (a) bi bilo razkritje takih informacij v nasprotju z javnim interesom“. Podobna izjema v Direktivi 2004/109/ES ni določena.

2.2

Treba bi bilo vzpostaviti jasen pravni okvir, da bi se olajšalo nemoteno in hitro izvajanje dajanja posojil centralnih bank in drugih likvidnostnih posojil, vključno v kriznih situacijah, kot je poudarila sedanja finančna kriza. V tej zvezi morajo informacije o posojilih centralne banke in drugih likvidnostnih posojilih, danih določeni kreditni instituciji, vključno z izredno likvidnostno pomočjo, ostati zaupne, da bi se prispevalo k stabilnosti finančnega sistema kot celote in ohranilo javno zaupanje v obdobju krize. Zgoraj navedena izjema po členu 8(2)(a) Direktive 2003/71/ES bi se verjetno lahko uporabila kot pravna podlaga za nerazkritje nekaterih informacij o poslih centralnih bank, vključno z izredno likvidnostno pomočjo. Vendar pa bi morala biti taka izjema od obveznosti razkritja izrecno navedena v vsej relevantni zakonodaji EU. Poleg tega je za nemoteno delovanje finančnega sistema potrebna jasno določena izjema, saj bi ocenjevanje potrebe po razkritju za vsak primer posebej lahko povzročilo zastoj v situaciji, ko se zahteva hitro ukrepanje. Iz teh razlogov so v prilogi navedeni predlogi za spremembe direktiv 2003/71/ES in 2004/109/ES, ustrezne spremembe pa bi bilo treba vstaviti tudi v vso relevantno zakonodajo EU, ki določa zahteve za razkritje.

2.3

ECB je v zvezi s tem vprašanjem pripravljena nadalje sodelovati s Komisijo.

3.   Predlagane spremembe besedila

Kadar ECB priporoča spremembe predlagane direktive, so konkretni predlogi za spremembe besedila s pripadajočimi pojasnili navedeni v prilogi.

V Frankfurtu na Majni, 11. januarja 2010

Predsednik ECB

Jean-Claude TRICHET


(1)  COM(2009) 491 konč.

(2)  COM(2009) 576 konč.

(3)  Glej Remarks on the future of European financial regulation and supervision, ključni nagovor Jeana-Clauda TRICHETA, predsednika ECB, v Odboru Evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje, Pariz, 23. februarja 2009, dostopno na http://www.ecb.europa.eu

(4)  Direktiva 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje, in spremembi Direktive 2001/34/ES, UL L 345, 31.12.2003, str. 64.

(5)  Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, in spremembah Direktive 2001/34/ES, UL L 390, 31.12.2004, str. 38.

(6)  To so Četrta direktiva Sveta 78/660/EGS z dne 25. julija 1978 o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe, UL L 222, 14.8.1978, str. 11; Sedma direktiva Sveta 83/349/EGS z dne 13. junija 1983 o konsolidiranih računovodskih izkazih, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe, UL L 193, 18.7.1983, str. 1; Direktiva 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji (zloraba trga), UL L 96, 12.4.2003, str. 16.


PRILOGA

Predlagane spremembe besedila

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Spremembe, ki jih predlaga ECB (1)

Sprememba 1

Člen (2)(1)(e)(i) Direktive 2003/71/ES

„(e)

‚dobro poučeni investitorji‘ pomeni:

(i)

osebe ali subjekti, ki se štejejo za poklicne stranke ali se na zahtevo obravnavajo kot poklicne stranke v skladu s Prilogo II k Direktivi 2004/39/ES ali so priznane kot primerne pogodbene stranke v skladu s členom 24 Direktive 2004/39/ES;“

„(e)

‚dobro poučeni investitorji‘ pomeni:

(i)

osebe ali subjekti, ki se štejejo za poklicne stranke ali se na zahtevo obravnavajo kot poklicne stranke v skladu s Prilogo II k Direktivi 2004/39/ES ali so priznane kot primerne pogodbene stranke v skladu s členom 24 Direktive 2004/39/ES. Osebe ali subjekti, ki se na zahtevo obravnavajo kot nepoklicne stranke v skladu s Prilogo II k Direktivi 2004/39/ES, se ne štejejo za dobro poučene vlagatelje.“

Pojasnilo:

Opredelitev dobro poučenih vlagateljev v Direktivi 2003/71/ES izrecno vključuje ECB in centralne banke (člen 2(1)(e)(ii)); posledično dolžnost objave prospekta ne velja, kadar je ponudba vrednostnih papirjev naslovljena izključno na dobro poučene vlagatelje (člen 3(2)(a)). V predlagani direktivi ECB in centralne banke niso več izrecno navedene kot dobro poučeni vlagatelji, ampak predlagana nova opredelitev „dobro poučenih vlagateljev“ vključuje „osebe ali subjekte, ki se štejejo za poklicne stranke ali se na zahtevo obravnavajo kot poklicne stranke v skladu s Prilogo II k Direktivi 2004/39/ES ali so priznane kot primerne pogodbene stranke v skladu s členom 24 Direktive 2004/39/ES“. ECB in centralne banke se štejejo za poklicne stranke in so priznane kot primerne pogodbene stranke, tako da ECB razume, da se bodo praviloma še naprej štele za dobro poučene vlagatelje. Vendar pa v predlagani direktivi ni jasno, kateri režim se bo uporabljal za poklicne stranke, ki se na zahtevo obravnavajo kot nepoklicne v skladu s Prilogo II k Direktivi 2004/39/ES. Zaradi jasnosti bi predlagana sprememba uskladila seznam poklicnih strank in primernih pogodbenih strank po Direktivi 2004/39/ES s seznamom dobro poučenih vlagateljev po Direktivi 2003/71/ES v skladu z namenom spremembe, ki jo predlaga Komisija (glej uvodno izjavo 6 predlagane direktive).

Sprememba 2

Člen 8(2a) Direktive 2003/71/ES (novo)

Ni besedila

„2a.   Za prospekt in dodatke k prospektu se ne zahteva, da vsebujejo informacije o posojilih centralne banke in drugih likvidnostnih posojilih (vključno z zagotovitvijo izredne likvidnostne pomoči), ki jih je določeni kreditni instituciji dala centralna banka ESCB.

Pojasnilo:

Posli dajanja posojil centralne banke (vključno z zagotovitvijo izredne likvidnostne pomoči) v korist določene kreditne institucije morajo ostati zaupni, da bi se prispevalo k stabilnosti finančnega sistema in se tako ne bi po nepotrebnem večala napetost v sistemu. Za nemoteno delovanje finančnega sistema je potrebna jasno določena izjema, saj bi ocenjevanje potrebe po razkritju za vsak primer posebej lahko povzročilo zastoj v situaciji, ko se zahteva hitro ukrepanje.

Sprememba 3

Člen 8(4) Direktive 2004/109/ES (novo)

Ni besedila

„4.   Za informacije, zagotovljene v skladu s členi 4, 5 in 6, se ne zahteva, da vsebujejo informacije o posojilih centralne banke in drugih likvidnostnih posojilih (vključno z zagotovitvijo izredne likvidnostne pomoči), ki jih je določeni kreditni instituciji dala centralna banka ESCB.

Pojasnilo:

Posli dajanja posojil centralne banke (vključno z zagotovitvijo izredne likvidnostne pomoči) v korist določene kreditne institucije morajo ostati zaupni, da bi se prispevalo k stabilnosti finančnega sistema in se tako ne bi po nepotrebnem večala napetost v sistemu. Za nemoteno delovanje finančnega sistema je potrebna jasno določena izjema, saj bi ocenjevanje potrebe po razkritju za vsak primer posebej lahko povzročilo zastoj v situaciji, ko se zahteva hitro ukrepanje.

Trenutno besedilo

Spremembe, ki jih predlaga ECB (1)

Sprememba 4

Člen 11(1) Direktive 2004/109/ES

„1.   Člena 9 in 10(c) se ne uporabljata za delnice, ki so bile izdane članom ESCB ali so si jih njeni člani zagotovili pri izvajanju svojih funkcij kot denarna oblast, vključno z delnicami, ki so bile članom ESCB izdane ali so si jih njeni člani zagotovili v obliki zastave, z začasnim nakupom ali podobnim sporazumom glede likvidnosti, ki naj bi bila odobrena za namene denarne politike ali znotraj plačilnega sistema.“

„1.   Člena 9 in 10(c) se ne uporabljata za delnice, ki so bile izdane članom ESCB ali so si jih njeni člani zagotovili pri izvajanju svojih funkcij kot denarna oblast, vključno z delnicami, ki so bile članom ESCB izdane ali so si jih njeni člani zagotovili v obliki zastave, z začasnim nakupom ali podobnim sporazumom glede likvidnosti, ki naj bi bila odobrena za namene denarne politike ali znotraj plačilnega sistema ali v okviru drugih posojil centralne banke in likvidnostnih posojil (vključno z zagotovitvijo izredne likvidnostne pomoči).“

Pojasnilo:

Posli dajanja posojil centralne banke (vključno z zagotovitvijo izredne likvidnostne pomoči) v korist določene kreditne institucije morajo ostati zaupni, da bi se prispevalo k stabilnosti finančnega sistema in se tako ne bi po nepotrebnem večala napetost v sistemu. Za nemoteno delovanje finančnega sistema je potrebna jasno določena izjema, saj bi ocenjevanje potrebe po razkritju za vsak primer posebej lahko povzročilo zastoj v situaciji, ko se zahteva hitro ukrepanje.


(1)  Krepki tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga vstavitev novega besedila. Prečrtani tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga črtanje besedila.


Top