EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52014AB0083
Opinion of the European Central Bank of 19 November 2014 on a proposal for a regulation of the European Parliament and of the Council on structural measures improving the resilience of EU credit institutions (CON/2014/83)
Mnenje Evropske centralne banke z dne 19. novembra 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o strukturnih ukrepih za povečanje odpornosti kreditnih institucij v (CON/2014/83)
Mnenje Evropske centralne banke z dne 19. novembra 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o strukturnih ukrepih za povečanje odpornosti kreditnih institucij v (CON/2014/83)
OJ C 137, 25.4.2015, p. 2–25
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
|
25.4.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 137/2 |
MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE
z dne 19. novembra 2014
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o strukturnih ukrepih za povečanje odpornosti kreditnih institucij v
(CON/2014/83)
(2015/C 137/02)
Uvod in pravna podlaga
Evropska centralna banka (ECB) je 14. marca 2014 prejela zahtevo Evropskega parlamenta, naj poda mnenje o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o strukturnih ukrepih za povečanje odpornosti kreditnih institucij v EU (1) (v nadaljnjem besedilu: predlagana uredba). ECB je 27. marca 2014 prejela tudi zahtevo Sveta Evropske unije za izdajo mnenja o predlagani uredbi.
Pristojnost ECB, da poda mnenje, izhaja iz členov 127(4) in 282(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije, saj predlagana uredba vsebuje določbe, ki vplivajo na prispevek Evropskega sistema centralnih bank k nemotenemu vodenju politik glede stabilnosti finančnega sistema, kakor je navedeno v členu 127(5) Pogodbe. V skladu s prvim stavkom člena 17.5 Poslovnika Evropske centralne banke je to mnenje sprejel Svet ECB.
Splošne pripombe
ECB pozdravlja predlog za obravnavanje tega vprašanja z uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o strukturnih ukrepih za povečanje odpornosti kreditnih institucij v EU. Ta ukrep se bo neposredno uporabljal v vseh 28 državah članicah (2) in bo prispeval k zagotavljanju usklajenega okvira Unije za reševanje težav v zvezi z bankami, ki so „prevelike, da bi propadle“ in „preveč medsebojno povezane, da bi propadle“. S predlagano uredbo se skuša zmanjšati morebitno razdrobljenost, ki bi jo lahko povzročile različne nacionalne strukturne uredbe v bančnem sektorju, kar bi lahko povzročilo neskladnosti, regulativno arbitražo in neenake konkurenčne pogoje na enotnem trgu (3).
Predlagana uredba podrobno določa tudi nekatere naloge glede izključne pristojnosti ECB v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013 (4). Neusklajene nacionalne zakonodaje bi omejile učinkovitost enotnega mehanizma nadzora (SSM), kar bi povečalo zahtevnost in stroške nadzora (5). Zato je potrebna uskladitev na ravni Unije.
Posebne pripombe
1. Področje uporabe predlaganih pravil
|
1.1 |
Predlagana uredba se nanaša na kreditne institucije, opredeljene kot globalno sistemsko pomembne institucije (6), in druge kreditne institucije, katerih bilance stanja in trgovalne dejavnosti tri leta zapored dosežejo določene pragove (7). ECB meni, da je to v skladu z izrecnim poudarkom na omejenem številu največjih in najbolj zapletenih kreditnih institucij in skupin, ki kljub drugim zakonodajnim aktom ostajajo prevelike, da bi propadle, prevelike za reševanje ali preveč kompleksne, da bi se lahko upravljale, nadzirale in sanirale (8). |
|
1.2 |
Pri koncentraciji kreditnih institucij (na primer z združitvijo), s čimer bi se takoj ustanovila ena sama kreditna institucija, ki bi spadala na področje uporabe predlagane uredbe, bi moral pristojni organ pri oceni, ali so doseženi pragovi za novi enotni subjekt, upoštevati skupno vrednost za kreditne institucije, ki sestavljajo enoten subjekt, v dveh letih pred koncentracijo (9). Poleg tega bi morali nacionalni pristojni organi redno preverjati, vsekakor pa vsaj enkrat letno, ali so izpolnjena merila za pragove (10). Poleg tega bi morala Komisija v svojem pregledu predlagane uredbe presoditi ustreznost meril za pragove, npr. preveriti, ali so zajete vse ustrezne kreditne institucije (11). Zato bi morala, če obstajajo dokazi, da v opredelitev trgovalnih dejavnosti niso bila ustrezno zajeta vsa trgovalna sredstva kreditnih institucij, pri pripravi poročila iz člena 34 posebej proučiti, ali bi bilo treba v izračun trgovalnih dejavnosti v skladu s predlagano uredbo vključiti vsa finančna sredstva in finančne obveznosti, izmerjene po pošteni vrednosti, ali enakovredne bilančne postavke za banke, ki ne poročajo v skladu z MSRP (mednarodnimi standardi računovodskega poročanja). V ta namen bi se lahko uporabila posodobljena ocena učinka. |
2. Prepovedane trgovalne dejavnosti, zlasti trgovanje za lasten račun
|
2.1 |
ECB se na splošno strinja, da predlagana uredba prepoveduje trgovanje nekaterih kreditnih institucij za lasten račun, kot je ozko opredeljeno v členu 5. Prepovedane bi bile zlasti samo dejavnosti enot, oddelkov ali posameznih trgovcev, ki so posebej namenjeni prevzemanju pozicij za ustvarjanje dobička za lasten račun in nimajo nobene povezave s poslovanjem za račun strank ali varovanjem subjekta pred tveganjem (12). Ker so banke po finančni krizi znatno zmanjšale obseg svojih dejavnosti ali povsem ukinile svoje enote in oddelke, posebej namenjene trgovanju za lasten račun, ECB meni, da je predlagana uredba v prihodnost usmerjeni preventivni ukrep, s katerim naj bi se banke odvračale od ponovnega opravljanja te dejavnosti. Stroški izvajanja prepovedi trgovanja za lasten račun bi zato morali biti omejeni (13). Dogodki pred in med zadnjo finančno krizo kažejo, da je trgovanje za lasten račun zelo tvegana dejavnost, ki lahko povzroči sistemsko tveganje prek velikih odprtih pozicij in medsebojno povezanost med finančnimi institucijami. Obseg trgovanja za lasten račun je v primerjavi z drugimi dejavnostmi, ki so bolj usmerjene na stranke, na primer posojanje, mogoče povečati v kratkem času. Zlasti če se trgovanje za lasten račun izvaja v bančnih skupinah, ki izkoriščajo implicitno jamstvo varnostne mreže bank (skladi za reševanje, zajamčene vloge ali navsezadnje davkoplačevalci), se lahko spodbuja povečanje takšne zelo tvegane dejavnosti na račun varnostne mreže. Poleg tega ECB meni, da trgovalne dejavnosti za lasten račun niso povezane z zahtevami strank bank niti se ne odzivajo na njihove zahteve. V bančni skupini, ki izvaja trgovanje za lasten račun, lahko dejansko obstaja nasprotje interesov med njenim trgovanjem za lasten račun in storitvami za njene stranke. Predlagana uredba s prepovedjo in ne samo z ločitvijo trgovanja za lasten račun zagotavlja, da banke ne bodo neposredno izpostavljene temu poslovnemu tveganju ali tveganju ugleda. Iz istega razloga ECB pozdravlja tudi to, da predlagana uredba ustreznim kreditnim institucijam prepoveduje, da bi imele v lasti hedge sklade ali vlagale vanje (14). S to prepovedjo bi se omejilo tveganje za izogibanje prepovedi trgovanja za lasten račun in pomagalo zmanjšati učinek prenosa vplivov med bankami in bančnim sistemom v senci. |
|
2.2 |
Za razlikovanje med trgovanjem za lasten račun in drugimi trgovalnimi dejavnostmi, zlasti dejavnostmi vzdrževanja trga (15), je treba ustrezno opredeliti pojme. ECB priznava, da je trgovanje za lasten račun v teoriji in praksi težko razlikovati od vzdrževanja trga (16). Na splošno podpira opredelitev trgovanja za lasten račun iz predlagane uredbe (17), vendar predlaga nekatere spremembe, s katerimi naj bi se pojasnile prepovedane dejavnosti (18). Zlasti predlaga pojasnilo, da bodo prepovedani posli v zvezi s trgovanjem za lasten račun, ki se opravijo kot odziv na tržna vrednotenja in za njihovo izkoriščenje ter s ciljem ustvariti dobiček, ne glede na to, ali je bil dobiček kratkoročno ali dolgoročno dejansko ustvarjen. Kreditne institucije bi trgovanje za lasten račun – za razliko od dejavnosti vzdrževanja trga – izvajale na podlagi informacij o dejanski vrednosti sredstev z namenom ustvariti dobiček na podlagi razlik med tržnimi vrednostmi brez kakršne koli povezave z naročili strank. |
|
2.3 |
Nazadnje velja v zvezi s tem omeniti, da predlog Komisije vsebuje nekatere izjeme: (a) čeprav je po mnenju Komisije trgovanje za lasten račun zelo tvegana dejavnost, bi bilo to še vedno dovoljeno v zvezi z državnimi obveznicami; in (b) kreditne institucije, ki ne spadajo na področje uporabe predlagane uredbe, bi se še vedno lahko ukvarjale z zelo tveganimi dejavnostmi, katerih obseg bi bil na zbirni ravni lahko velik. Zdi se, da takšne izjeme kažejo, da bi bilo treba naravo izvzetih trgovalnih dejavnosti v prihodnjem pregledu predlagane uredbe dodatno proučiti, da se določi obseg tveganja, ki ga te lahko pomenijo za posamezne kreditne institucije ali svetovni finančni sistem (19). |
3. Odločitev, ali je treba zahtevati ločitev trgovalnih dejavnosti, zlasti obravnavanje dejavnosti vzdrževanja trga
|
3.1 |
ECB na splošno podpira uvedbo meril glede velikosti, kompleksnosti, finančnega vzvoda in medsebojne povezanosti trgovalnih dejavnosti v nadzorni oceni, ki se izvede v skladu s predlagano uredbo (20). Vendar ta merila nadzorniku ne omogočajo poglobljene ocene posameznih trgovalnih dejavnosti. Zato se ECB strinja, da takšna merila ne bi smela biti edina podlaga za začetek postopka za sprejetje sklepa o ločitvi trgovalnih dejavnosti. Oceno teh meril bi bilo treba dopolniti s presojo nadzornika na konsolidirani ravni. Predlagana uredba zagotavlja nadzornikom diskrecijsko pravico na različnih stopnjah postopka ločitve trgovalnih dejavnosti. V predlagani uredbi je odločitev pristojnega organa o začetku postopka, katerega posledica je sprejetje sklepa o ločitvi določenih trgovalnih dejavnosti, odvisna od odločitve pristojnega organa, da je ogrožena finančna stabilnost osnovne kreditne institucije ali finančni sistem Unije kot celota, ob upoštevanju ciljev predlagane uredbe (21). Če bi pristojni organ po oceni trgovalnih dejavnosti zaključil, da dejavnosti izpolnjujejo ustrezna merila glede relativne velikosti, finančnega vzvoda, kompleksnosti, dobičkonosnosti, povezanega tržnega tveganja in medsebojne povezanosti, bi moral zahtevati ločitev takšnih dejavnosti od osnovne kreditne institucije (22). Vendar je v končni analizi ta odločitev odvisna tudi od nadaljnje ocene finančne stabilnosti, ki jo opravi pristojni organ. Poleg tega lahko osnovna kreditna institucija tudi potem, ko je bila obveščena o zaključkih pristojnega organa, temu dokaže, da navedene trgovalne dejavnosti ne ogrožajo njene finančne stabilnosti ali stabilnosti finančnega sistema Unije kot celote, ob upoštevanju ciljev te uredbe (23). |
|
3.2 |
ECB podpira pristop k ločitvi trgovalnih dejavnosti iz predlagane uredbe. Z njo bi preprečili dolgotrajne in drage postopke, če so doseženi pragovi glede velikosti in kompleksnosti, dejansko tveganje za finančno stabilnost osnovne institucije ali širše Unije pa je z veljavnimi regulativnimi zahtevami in nadzorniškimi pregledi znatno manjše. Poleg tega bi kreditna institucija lahko dosegla navedene pragove z opravljanjem nekaterih trgovalnih dejavnosti, ki dejansko prispevajo k splošni finančni stabilnosti, npr. dejavnosti vzdrževanja trga, ki so ključne za financiranje gospodarstva, ali dejavnosti, ki so namenjene ustvarjanju likvidnostnih blažilnikov za izpolnitev drugih bonitetnih zahtev. Zato nadzorniki potrebujejo prilagodljivost nad določenimi pragi, da uporabijo svojo presojo, ob upoštevanju širšega medsebojnega regulativnega vplivanja in posledic za finančni sistem kot celoto. Pri tej presoji bi bilo treba upoštevati tudi finančno stabilnost posameznih držav članic ali skupin držav članic v Uniji, saj ima nadzornikova ocena lahko znaten vpliv v zadevni državi članici ali skupini držav članic. Koristno bi bilo te uporabne določbe dopolniti z uvedbo več jasnosti v oceno, ali trgovalne dejavnosti osnovne kreditne institucije ogrožajo finančno stabilnost in se zato zahteva ločitev trgovalnih dejavnosti (24). Zahteva iz predlagane uredbe glede preglednosti postopka odločanja (25) je ključni element pri zagotovitvi, da so sklepi o neločitvi določenih trgovalnih dejavnosti ustrezno utemeljeni in upravičeni. Glede na to mora biti odločitev nadzornika sprejeta v skladu s sklopom meril, ki je širši od sklopa iz predlagane uredbe. Z vzpostavitvijo usklajenega okvira, ki bi nadzorniku omogočal presojo, ki bi bila prodornejša od zdaj predvidene, bi se usmerjalo pristojni organ pri uresničevanju njegove diskrecijske pravice in pomagalo nadzornikom pri ugotavljanju potrebe po ločitvi. To bi lahko tudi spodbudilo kreditne institucije, da izboljšajo svoje upravljanje, vključno z njihovimi notranjimi sistemi in postopki, da bi preprečile tveganje glede skladnosti in zmanjšale stroške prihodnjih zahtev za ločitev. V ta namen bi se merila lahko koristno dopolnila z dodatnimi kvalitativnimi podatki, kot so: (a) kartografija trgovalnih dejavnosti, vključno z metodami za oceno potrebe po povečanju zalog za zadovoljitev predvidenega povpraševanja strank; (b) okvir skladnosti za izvajanje predlagane uredbe in (c) odškodninske sheme za trgovce. Merila bi se lahko dopolnila tudi z dodatnimi kvantitativnimi podatki, kot so dohodki od zalog, spreminjanje tvegane vrednosti, „dobiček ali izguba prvega dne“, omejitve za trgovalne enote in geografska diverzifikacija trgovalnih dejavnosti (26). S tem bi bil postopek za nadzornike operativno lažje izvedljiv. V skladu s splošnim ciljem predlagane uredbe bi morale kreditne institucije navesti vse podatke, potrebne za določitev meril, ki jih uporabi nadzornik pri oceni trgovalnih dejavnosti (27). |
|
3.3 |
ECB meni, da je pomembno ohraniti bančne dejavnosti vzdrževanja trga v zadostnem obsegu, da bi se ohranili ali povečali sredstva in tržna likvidnost, omejila nestanovitnost cen in povečala odpornost trgov vrednostnih papirjev na izredne razmere. To je ključno za finančno stabilnost, izvajanje in nemoten prenos monetarne politike ter financiranje gospodarstva. Zato bi bilo treba z vsako regulativno obravnavo preprečiti negativne posledice za dejavnosti vzdrževanja trga, ki niso upravičene s pomembnimi tveganji. Nadzorniki bi morali pri izvajanju poglobljenega pregleda dejavnosti vzdrževanja trga v skladu s členom 9(1) predlagane uredbe posebno pozornost nameniti morebitnim učinkom teh dejavnosti na finančno stabilnost. Dejavnosti vzdrževanja trga, ki jih bo osnovna kreditna institucija opravljala še naprej, bi seveda morale biti v skladu z nameni predlagane uredbe. Takšne dejavnosti zlasti ne bi smele povzročiti ustanovitev banke, ki bi bila prevelika ali preveč medsebojno povezana, da bi propadla, ter ne bi smele vključevati trgovanja za lasten račun pod pretvezo vzdrževanja trga, ki bi navsezadnje lahko ogrozilo finančno stabilnost. Zato bi bilo koristno pojasniti, da lahko pristojni organ osnovni kreditni instituciji dovoli opravljanje tistih dejavnosti vzdrževanja trga, ki ne ogrožajo finančne stabilnosti institucije ali celotnega finančnega sistema Unije ali njegovega dela (28). Glede na navedeno ECB predlaga tudi nekaj sprememb, da bi se zagotovila učinkovita uporaba zaključkov pristojnih organov v zvezi s trgovalnimi dejavnostmi, ki bi se morale izvajati v trgovalnem subjektu (29). ECB predlaga natančnejšo opredelitev izraza „vzdrževanje trga“ (30) z dodatkom besedila „ali ob upravičenem pričakovanju dejavnosti potencialne stranke“ k predlagani opredelitvi vzdrževanja trga v skladu z elementi iz opredelitve trgovanja za lasten račun. Poleg tega priporoča uskladitev opredelitve izraza „vzdrževanje trga“ z zakonodajo Unije v skladu z Uredbo (EU) št. 236/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (31), ki se nanaša na prodajo na kratko in določene vidike poslov kreditnih zamenjav, ter Direktivo 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (32) o trgih finančnih instrumentov. Slaba stran predlagane uredbe je, da ne vsebuje opredelitve izraza „pomembno tržno tveganje“. Predlaga se, da se izraz „vzdrževanje trga“ dodatno uskladi z Uredbo (EU) št. 236/2012. |
|
3.4 |
Kreditne institucije zaradi svojih dejavnosti sprejmejo pravila o upravljanju tveganja na podlagi tveganja za kreditno institucijo ali njene stranke. Ustrezno upravljanje tveganja prispeva k solventnosti kreditne institucije in stabilnosti finančnega sistema. V zvezi s tem predlagana uredba omejuje obveznosti osnovne kreditne institucije v zvezi z upravljanjem tveganja pri nekaterih izvedenih finančnih instrumentih, pri katerih se kliring opravlja prek centralne nasprotne stranke. Zato se priporoča, da Komisija pri izvajanju pooblastila za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 11(3) predlagane uredbe upošteva specifičnost in ustreznost bančnih politik upravljanja tveganja. |
|
3.5 |
Na koncu je treba opozoriti, da ločitev sama po sebi ne reši vprašanja institucij, ki so prevelike, da bi propadle. Zlom velikega, že ločenega trgovalnega subjekta ima še vedno lahko sistemske učinke z velikimi posledicami za kapitalske trge. Glede na to lahko nekatere banke določijo, da ločeni trgovalni subjekt nima ustrezno velikega obsega, da bi bil ekonomsko uspešen. Zaradi takšne odločitve lahko ukinejo vse njegove trgovalne dejavnosti, kar bi lahko imelo za posledico koncentracijo teh trgovalnih dejavnosti v velikih bankah, s čimer bi se te še povečale. To ni v skladu s ciljem zmanjšati težavo v zvezi z institucijami, ki so prevelike, da bi propadle. Druga možnost pa je, da se navedene trgovalne dejavnosti lahko preusmerijo v bančništvo v senci. Takšen razvoj dogodkov bi zahteval pozorno spremljanje vseh nepredvidenih posledic, in če te postanejo pomembne, zagotovitev posebnih ukrepov za njihovo obravnavo. |
4. Določba o odstopanju
Člen 21 predlagane uredbe določa, da lahko Komisija na zahtevo države članice odobri odstopanje od zahtev glede ločitve trgovalnih dejavnosti za kreditne institucije, ki jih zajema nacionalna zakonodaja z „enakim učinkom“ kot določbe predlagane uredbe.
V uvodni izjavi predlagane uredbe je pravilno ugotovljeno, da bi neusklajene nacionalne zakonodaje omejile učinkovitost enotnega mehanizma nadzora (SSM), ker bi morala ECB uporabljati sklop različne in neskladne zakonodaje za kreditne institucije, ki so pod njenim nadzorom, kar bi povečalo stroške in zahtevnost nadzora (33). ECB se popolnoma strinja glede te skrbi in takšni pomisleki odtehtajo vključitev odstopanja od splošne ureditve (34). Odstopanje ni v skladu s ciljem zagotoviti enake konkurenčne pogoje in bi lahko ustvarilo precedens za prihodnja odstopanja v drugih vrstah zakonodaje Unije. To bi škodovalo povezovanju notranjega trga in oviralo izvajanje ciljev, ki se skušajo doseči s predlagano uredbo (35). Poleg tega širok obseg uporabe določbe o odstopanju morda ne bi bil v skladu s pravno obliko uredbe in pravno podlago predlagane uredbe v skladu s členom 114 Pogodbe.
5. Sodelovanje med pristojnimi organi in organi za reševanje
S strukturnimi ukrepi iz predlagane uredbe naj bi se pripravila podlaga za reševanje in sanacijo finančnih institucij z dvema postopkoma, ki sta med seboj neposredno povezana. V skladu s tem predlagana uredba določa sodelovanje med pristojnimi organi in ustreznimi organi za reševanje na različnih stopnjah ocene pristojnega organa in izvajanja strukturnih ukrepov (36). Pristojni organ, ki ima pooblastilo, da zahteva ločitev trgovalnih dejavnosti, mora pred sprejetjem sklepa o tovrstni ločitvi o tem obvestiti ustrezne organe za reševanje. Pri oceni potrebe po ločitvi je treba upoštevati tudi vse tekoče ali obstoječe ocene rešljivosti. Ukrepi v zvezi z ločitvijo morajo biti navsezadnje v skladu z ukrepi, ki se uvedejo v okviru nadzornega pregleda in postopka ocenjevanja, ter vsemi ukrepi, uvedenimi v okviru ocene rešljivosti kreditne institucije.
Odprava ovir za rešljivost je ključna za pripravo operativnega načrta reševanja kreditne institucije ali skupine. Kot je ECB ugotovila že prej, čeprav pri sami oceni rešljivosti zadostuje posvetovanje z nadzornikom, bi bilo treba ukrepe za odpravo ovir za rešljivost določiti in izvajati skupaj z nadzornikom (37). Pri sprejetju ustreznih ukrepov za povečanje rešljivosti kreditne institucije ali skupine, kot so spremembe poslovnih praks, strukture ali organizacije, je treba ustrezno upoštevati učinek takšnih ukrepov na trdnost in stabilnost tekočega poslovanja subjekta. To je pomemben premislek, ki ga mora upoštevati pristojni organ. Večja rešljivost bank ob hkratni ohranitvi ključnih finančnih storitev v gospodarstvu kot celoti je tudi ključni cilj nadzornega postopka, katerega izvajanje naj bi se zagotovilo z ukrepi iz predlagane uredbe. Zato bodo morali pristojni organi in organi za reševanje v obeh navedenih postopkih tesno sodelovati.
Eden od ciljev predlagane uredbe je olajšati nadzorovano reševanje in sanacijo skupine subjektov (38). Vendar cilji predlagane uredbe pri določitvi uvedbe strukturnih ukrepov niso enaki kot cilji ocene rešljivosti. Nabor strukturnih ukrepov, ki ga ponuja predlagana uredba, se zato razlikuje od nabora ukrepov, namenjenih za odpravo ovir za rešljivost v skladu z nedavno sprejetim okvirom Unije za reševanje (39). V skladu s tem ECB meni, da lahko pristojni organ, tudi če se z oceno rešljivosti kreditne institucije v okviru načrtovanja reševanja ni ugotovila nobena bistvena ovira za njeno rešljivost, kljub temu izrazi potrebo po strukturnih ukrepih v skladu s predlagano uredbo, ki bi olajšali sanacijo in reševanje kompleksnih institucij (40). V zvezi s tem je treba pojasniti, da čeprav bi moral pristojni organ upoštevati vse tekoče ali obstoječe ocene rešljivosti, zaključki takšne ocene nikakor ne bi smeli vplivati na pristojni organ pri izvajanju njegovih pooblastil na podlagi predlagane uredbe, zlasti če pristojni organ določi, da so merila za uvedbo ločitve izpolnjena (41).
6. Pooblastila za sankcioniranje
Medtem ko se bo predlagana uredba neposredno uporabljala v vseh državah članicah, pa bi morale države članice nekatere njene določbe dodatno izvesti (42). Ker je ECB pristojni organ izključno za namene opravljanja nalog, ki se nanjo prenesejo med drugim s členom 4(1) Uredbe (EU) št. 1024/2013, in ker naloge iz predlagane uredbe ustrezajo nalogam, ki so bile nanjo že prenesene na podlagi člena 4(1)(i) Uredbe (EU) št. 1024/2013, bi morala biti ECB pooblaščena tudi za izvajanje ustreznih pooblastil za sankcioniranje v skladu z okvirom iz člena 18 Uredbe (EU) št. 1024/2013. To bi bilo treba pojasniti v uvodni izjavi k predlagani uredbi in, da ne bi bilo dvoma, v členu 28 (43). Pooblastila, ki se prenesejo na ECB, ne vključujejo pooblastila za sankcioniranje fizičnih oseb ali naložitev nedenarnih sankcij. Treba je tudi uskladiti višino denarnih sankcij iz predlagane uredbe z Direktivo 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (44). Poleg tega je pooblastilo za začasen odvzem dovoljenja posebno nov ukrep, predviden s predlagano uredbo (45). ECB predlaga umik te sankcije iz predlagane uredbe, da se preprečijo pravne težave.
Ne nazadnje bo pri uporabi izraza „pridobljeni dobiček ali preprečena izguba“ iz predlagane uredbe v praksi zelo težko točno dokazati, kolikšni bi morali biti ti zneski. Predlagana sankcija iz člena 28(4)(b) predlagane uredbe upošteva pridobljene dobičke ali preprečene izgube, pri čemer navaja njihovo povrnitev kot eno od mogočih sankcij. V členu 29(1)(d) je „velikost“ pridobljenih dobičkov ali preprečenih izgub vključena med okoliščine, ki jih morajo upoštevati organi pri določitvi vrste in ravni sankcij. ECB predlaga, da se navedeni izraz v obeh primerih nadomesti z oceno pristojnih organov v zvezi z dobički, pridobljeni s kršitvami, in izgubami, preprečenimi s kršitvijo (46).
V Frankfurtu na Majni, 19. novembra 2014
Predsednik ECB
Mario DRAGHI
(1) COM(2014) 43 final.
(2) Predlagane uredbe, z izjemo nekaj določb, ne bo treba dodatno izvesti na nacionalni ravni. Glej odstavek 6 tega mnenja glede okvira sankcioniranja.
(3) Glej COM(2014) 43 final, str. 5.
(4) Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63).
(5) Glej uvodno izjavo 8 predlagane uredbe.
(6) V skladu s členom 131 Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).
(7) V skladu s členom 3 predlagane uredbe so pragovi določeni kot: (a) bilančna vsota, ki znaša vsaj 30 milijard EUR, in (b) trgovalne dejavnosti, ki znašajo vsaj 70 milijard EUR oziroma 10 odstotkov njihove bilančne vsote.
(8) Glej uvodno izjavo 13 predlagane uredbe.
(9) Glej spremembi 7 in 18 v Prilogi k temu mnenju.
(10) Glej spremembo 19 v Prilogi k temu mnenju.
(11) Glej spremembo 23 v Prilogi k temu mnenju.
(12) Glej člen 5(4) predlagane uredbe.
(13) Glej Prilogo A6 k oceni učinka, ki jo je pripravila Komisija (del 3 od 3), str. 58. V javnem posvetovanju je malo bank predložilo kvantitativne dokaze, nobena od njih pa ni poročala, da je imela znaten prihodek iz trgovanja za lasten račun.
(14) Glej člen 6 predlagane uredbe.
(15) Glej odstavek 3.3 tega mnenja.
(16) Glej oceno učinka, ki jo je pripravila Komisija, oddelek 5.3.1.1.
(17) Glej člen 5(4) predlagane uredbe.
(18) Glej spremembo 5 v Prilogi k temu mnenju.
(19) Glej spremembo 23 v Prilogi k temu mnenju.
(20) Glej člen 9 predlagane uredbe.
(21) Glej člen 10(1) predlagane uredbe.
(22) Kot je predlagano v uvodni izjavi 23 predlagane uredbe.
(23) Glej člen 10(3) in uvodno izjavo 23 predlagane uredbe.
(24) Glej spremembe 2 ter od 10 do 15 v Prilogi k temu mnenju.
(25) Glej tretji pododstavek člena 10(3) predlagane uredbe.
(26) Glej spremembo 8 v Prilogi k temu mnenju.
(27) Glej spremembo 9 v Prilogi k temu mnenju.
(28) Glej spremembo 12 v Prilogi k temu mnenju.
(29) Glej spremembi 14 in 15 v Prilogi k temu mnenju.
(30) Glej spremembo 6 v Prilogi k temu mnenju.
(31) Uredba (EU) št. 236/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o prodaji na kratko in določenih vidikih poslov kreditnih zamenjav (UL L 86, 24.3.2012, str. 1).
(32) Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).
(33) Kot je predlagano v uvodni izjavi 8 predlagane uredbe.
(34) Glej spremembi 1 in 17 v Prilogi k temu mnenju.
(35) Glej na primer uvodno izjavo 7 in člen 1 predlagane uredbe.
(36) Člen 19 predlagane uredbe.
(37) Mnenje CON/2013/76, odstavek 2.5. Vsa mnenja so objavljena na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu
(38) Člen 1(g) predlagane uredbe.
(39) Glej zlasti člena 17 in 18 Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190) in člen 10 Uredbe (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L 225, 30.7.2014, str. 1).
(40) Glej tudi oceno učinka, ki jo je pripravila Komisija, oddelek 5.3.1.1.
(41) Glej spremembo 16 v Prilogi k temu mnenju.
(42) V skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije bi morale države članice ali zakonodajalec za izvajanje nekaterih določb uredbe sprejeti ukrepe za njihovo uporabo. V zvezi s tem glej sodbo iz leta 2010 v zadevi SGS Belgium in drugi, C-367/09, ZOdl., stran I-10761, točki 32 in 33.
(43) Glej spremembi 4 in 21 v Prilogi k temu mnenju.
(44) Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).
(45) Glej člen 28 predlagane uredbe.
(46) Glej spremembo 22 v Prilogi k temu mnenju.
PRILOGA
Predlogi sprememb
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Spremembe, ki jih predlaga ECB (1) |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Sprememba 1 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Uvodna izjava 10 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Pojasnilo Takšno odstopanje ni združljivo s ciljem ustvariti enake konkurenčne pogoje. Poleg tega bi takšna določba lahko pomenila precedens za prihodnje določbe o odstopanju na drugih zakonodajnih področjih in s tem škodila povezovanju notranjega trga na splošno. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Sprememba 2 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Uvodna izjava 23 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Pojasnilo S predlaganim besedilom naj bi se zagotovila skladnost med uvodno izjavo 23 in členom 10, ki zagotavlja pristojnemu organu diskrecijsko pravico pri pregledu trgovalnih dejavnosti in odločitvi, ali naj se začne postopek za ločitev trgovalnih dejavnosti. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Sprememba 3 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Uvodna izjava 29 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
„Osnovna kreditna institucija bi morala ne glede na ločitev še vedno biti sposobna upravljati lastna tveganja. Zato bi morale nekatere trgovalne dejavnosti biti dovoljene, v kolikor je njihov namen skrbno upravljanje kapitala, likvidnosti in financiranja osnovne kreditne institucije in ne ogrožajo njene finančne stabilnosti. Podobno mora biti osnovna kreditna institucija sposobna za svoje stranke opravljati določene storitve upravljanja tveganj, ki so potrebne. Vendar bi se to moralo storiti brez izpostavljanja osnovne kreditne institucije nepotrebnemu tveganju in brez ogrožanja njene finančne stabilnosti. Dejavnosti varovanja pred tveganjem, ki so ustrezne za potrebe skrbnega upravljanja lastnega tveganja in za zagotavljanje storitev upravljanja tveganj strankam, so lahko primerne za obračunavanje varovanja pred tveganjem v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, vendar to ni obvezno.“ |
„Osnovna kreditna institucija bi morala ne glede na ločitev še vedno biti sposobna upravljati lastna tveganja. Zato bi morale nekatere trgovalne dejavnosti biti dovoljene, v kolikor je njihov namen skrbno upravljanje kapitala, likvidnosti in financiranja osnovne kreditne institucije in ne ogrožajo njene finančne stabilnosti. Podobno mora biti osnovna kreditna institucija sposobna za svoje stranke opravljati določene storitve upravljanja tveganj, ki so potrebne. Vendar bi se to moralo storiti brez izpostavljanja osnovne kreditne institucije nepotrebnemu tveganju in brez ogrožanja njene finančne stabilnosti. Dejavnosti varovanja pred tveganjem, ki so ustrezne za potrebe skrbnega upravljanja lastnega tveganja in za zagotavljanje storitev upravljanja tveganj strankam, so lahko primerne za obračunavanje varovanja pred tveganjem v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, vendar to ni obvezno. Pristojni organ je ne glede na sklep o ločitvi v skladu s členom 104(1)(a) Direktive 2013/36/EU pooblaščen, da uvede kapitalske zahteve, če obseg tveganj in trgovalnih dejavnosti presega določene ravni, da bi institucijo spodbudil, da nepotrebno ne ogrozi svoje finančne stabilnosti ali finančne stabilnosti celotne Unije ali njenega dela.“ |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Pojasnilo Da bi se omejilo tveganje za finančno stabilnost zaradi trgovalnih dejavnosti, bi moral biti pristojni organ pooblaščen, da uvede kapitalski pribitek, če obseg tveganj in dejavnosti presega določene ravni. Takšen pribitek bi pripomogel k odvrnitvi bank od izvajanja prekomernih trgovalnih dejavnosti. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Sprememba 4 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Uvodna izjava 37a (nova) |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Brez besedila |
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Pojasnilo Treba bi bilo pojasniti, da bo imela ECB po začetku izvajanja člena 28 v državah članicah za izvajanje svojih izključnih nalog pooblastila za sankcioniranje zlasti iz člena 18 Uredbe (EU) št. 1024/2013. Glej tudi odstavek 6 mnenja. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Sprememba 5 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Člen 5 Opredelitve pojmov |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
„4. ‚trgovanje za lasten račun‘ pomeni uporabo lastnega kapitala ali izposojenih denarnih sredstev za prevzemanje pozicij v kateri koli vrsti transakcije za nakup, prodajo ali drug način pridobitve ali odtujitve finančnega instrumenta ali blaga z izključnim namenom ustvarjanja dobička za lasten račun in brez kakršne koli povezave z dejanskim ali predvidenim poslovanjem v imenu in za račun strank oziroma za namene varovanja subjekta pred tveganjem kot posledice dejanskega ali predvidenega poslovanja v imenu in za račun strank prek enot, oddelkov ali posameznih trgovcev, posebej namenjenih prevzemanju takih pozicij in ustvarjanju dobička, vključno prek namenskih spletnih platform za trgovanje za lasten račun;“ |
„4. ‚trgovanje za lasten račun‘ pomeni uporabo lastnega kapitala ali izposojenih denarnih sredstev za prevzemanje pozicij kot odziv na gibanja dejanskih ali pričakovanih tržnih vrednotenj in kot spodbuda za njihovo izkoriščanje v kateri koli vrsti transakcije za nakup, prodajo ali drug način pridobitve ali odtujitve finančnega instrumenta ali blaga z izključnim namenom ustvarjanja dobička za lasten račun in brez kakršne koli povezave z dejanskim ali predvidenim poslovanjem v imenu in za račun strank oziroma za namene varovanja subjekta pred tveganjem kot posledice dejanskega ali predvidenega poslovanja v imenu in za račun strank prek enot, oddelkov ali posameznih trgovcev, posebej namenjenih prevzemanju takih pozicij in ustvarjanju dobička, vključno prek namenskih spletnih platform za trgovanje za lasten račun. Ta opredelitev pojma vključuje vsako takšno transakcijo, opravljeno s ciljem ustvariti dobiček, ne glede na to, ali naj bi bil takšen dobiček realiziran kratkoročno ali dolgoročno in ali je dejansko realiziran;“ |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Pojasnilo Trgovanje za lasten račun se za razliko od drugih trgovalnih dejavnosti, kot so na primer dejavnosti vzdrževanja trga, izvaja z namenom ustvariti dobiček na podlagi dejanskih ali pričakovanih gibanj sprememb tržnih vrednosti, na katera se trgovci za lasten račun odzovejo in na podlagi katerih špekulirajo. Predlagana sprememba bo omogočila izključitev iz opredelitve dolgoročnih nešpekulativnih naložb v lastniški kapital (vključno z deleži v drugih finančnih institucijah, kot so banke in zavarovalnice). |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Sprememba 6 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Člen 5 Opredelitve pojmov |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
„12. ‚vzdrževanje trga‘ pomeni zavezo finančne institucije, da redno in tekoče zagotavlja tržno likvidnost z objavljanjem dvosmernih kotacij v zvezi z določenim finančnim instrumentom ali z izpolnjevanjem naročil strank ali naročil, ki izhajajo iz zahtev strank za trgovanje, v okviru rednega poslovanja, vendar v obeh primerih brez, da bi bila izpostavljena pomembnemu tržnemu tveganju;“ |
„12. ‚vzdrževanje trga‘ pomeni zavezo finančne institucije, da redno in tekoče zagotavlja tržno likvidnost z objavljanjem dvosmernih kotacij v zvezi z določenim finančnim instrumentom ali z izpolnjevanjem naročil strank ali naročil, ki izhajajo iz zahtev strank za trgovanje, v okviru rednega poslovanja, ali ob upravičenem pričakovanju potencialne dejavnosti strank in z varovanjem pozicij, ki izhajajo iz izvajanja teh nalog, vendar v obeh primerih brez, da bi bila izpostavljena pomembnemu tržnemu tveganju;“ |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
ECB meni, da je vzdrževanje trga za razliko od trgovanja za lasten račun dejavnost, ki je usmerjena v stranke in zato povezana z običajnimi bančnimi dejavnostmi. Vzdrževanje trga se včasih izvaja tudi v pričakovanju poslovanja s strankami. Zato se predlaga, naj se v opredelitev vzdrževanja trga vključi besedilo „ob upravičenem pričakovanju potencialne dejavnosti strank“. To zagotavlja določeno stopnjo usklajenosti s predlagano opredelitvijo trgovanja za lasten račun. Poleg tega vzdrževalec trga za razliko od borznega posrednika v vsakem trenutku absorbira neravnovesja med ponudbo in povpraševanjem prek svojega inventarja, s čimer ogrozi svoj kapital. Zato bi bilo treba vzdrževalcu trga omogočiti, da svoje pozicije zavaruje pred tveganji, ki nastanejo zaradi opravljanja njegovih nalog kot vzdrževalca trga. Ker pojem „pomembno“ tržno tveganje ni opredeljen in ker je treba tudi čim bolje uskladiti opredelitev pojmov iz povezanih uredb, se predlaga uporaba pojma „varovanje pozicij pred tveganji, ki nastanejo zaradi opravljanja teh nalog“ v skladu z Uredbo (EU) št. 236/2012. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Sprememba 7 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Člen 5 Opredelitve pojmov |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Brez besedila |
„23. ‚koncentracija‘ pomeni koncentracijo, kot je določena v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 139/2004.“ |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Pojasnilo Glej odstavek 1.2 tega mnenja. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Sprememba 8 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Člen 9(2) Dolžnost pregleda dejavnosti |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
„2. Pri ocenjevanju iz odstavka 1 pristojni organ uporabi naslednja merila:
|
„2. Pri ocenjevanju iz odstavka 1 pristojni organ uporabi naslednja merila:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Pojasnilo Glej odstavek 3.2 tega mnenja. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Sprememba 9 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Člen 9(2a) (nov) Dolžnost pregleda dejavnosti |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Brez besedila |
„2a. Pristojni organ lahko zahteva vse kvantitativne in kvalitativne podatke, ki so po njegovem mnenju pomembni za oceno trgovalnih dejavnosti iz odstavka 1.“ |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Pojasnilo Glej odstavek 3.2 tega mnenja. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Sprememba 10 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Člen 10(1) Pooblastilo pristojnega organa, da zahteva, da osnovna kreditna institucija ne opravlja določenih dejavnosti |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
„1. Če pristojni organ po oceni iz člena 9(1) zaključi, da so omejitve in pogoji, povezani z merili iz točk (a) do (h) člena 9(2) in določeni v delegiranem aktu iz odstavka 5, izpolnjeni, zaradi česar meni, da je ogrožena finančna stabilnost osnovne kreditne institucije ali finančnega sistema Unije kot celote, pri čemer upošteva cilje iz člena 1, najkasneje dva meseca po zaključku navedene ocene začne postopek za sprejetje sklepa iz drugega pododstavka odstavka 3.“ |
„1. Če pristojni organ po oceni iz člena 9(1) zaključi, da so omejitve in pogoji, povezani z merili iz točk (a) do (h) člena 9(2) in določeni v delegiranem aktu iz odstavka 5, izpolnjeni, zaradi česar meni, da je ogrožena finančna stabilnost osnovne kreditne institucije ali celotnega finančnega sistema Unije ali njegovega dela kot celote, pri čemer upošteva cilje iz člena 1, najkasneje dva meseca po zaključku navedene ocene začne postopek za sprejetje sklepa iz drugega pododstavka odstavka 3.“ |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Pojasnilo S predlagano tehnično spremembo naj bi se odpravila kakršna koli nejasnost, ki je še ostala in izhaja iz uporabe besede „zaradi česar“, glede na dejstvo, da pristojni organi v vsakem primeru ocenijo ogroženost finančne stabilnosti, tudi če so doseženi pragi v skladu z merili. Poleg tega bi moral pristojni organ svojo odločitev sprejeti tudi na podlagi dokazov, ki se zagotovijo z dodatnimi kazalniki (glej tudi odstavek 3.2 tega mnenja). |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Sprememba 11 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Člen 10(2) Pooblastilo pristojnega organa, da zahteva, da osnovna kreditna institucija ne opravlja določenih dejavnosti |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
„2. Če omejitve in pogoji iz odstavka 1 niso izpolnjeni, lahko pristojni organ še vedno začne postopek za sprejetje sklepa iz tretjega pododstavka odstavka 3, če po oceni iz člena 9(1) in ob upoštevanju ciljev iz člena 1 zaključi, da kakršna koli trgovalna dejavnost, z izjemo trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki niso izvedeni finančni instrumenti, dovoljeni v skladu s členoma 11 in 12, ki ga opravlja osnovna kreditna institucija, ogroža finančno stabilnost osnovne kreditne institucije ali finančnega sistema Unije kot celote.“ |
„2. Če omejitve in pogoji iz odstavka 1 niso izpolnjeni, lahko pristojni organ še vedno začne postopek za sprejetje sklepa iz tretjega pododstavka odstavka 3, če po oceni iz člena 9(1) in ob upoštevanju ciljev iz člena 1 zaključi, da kakršna koli trgovalna dejavnost, z izjemo trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki niso izvedeni finančni instrumenti, dovoljeni v skladu s členoma 11 in 12, ki ga opravlja osnovna kreditna institucija, ogroža finančno stabilnost osnovne kreditne institucije ali celotnega finančnega sistema Unije ali njegovega dela kot celote .“ |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Pojasnilo Predlaga se, da pristojni organ svojo presojo utemelji na ogroženosti finančne stabilnosti celotne Unije ali njenega dela. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Sprememba 12 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Člen 10(3) Pooblastilo pristojnega organa, da zahteva, da osnovna kreditna institucija ne opravlja določenih dejavnosti |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
„3. Pristojni organ o zaključkih iz odstavkov 1 in 2 obvesti osnovno kreditno institucijo in ji omogoči, da v dveh mesecih od datuma obvestila predloži pisne pripombe. Če osnovna kreditna institucija v roku iz prvega pododstavka pristojnemu organu ne dokaže, da so razlogi, ki so privedli do zaključkov, neutemeljeni, pristojni organ sprejme sklep, naslovljen na osnovno kreditno institucijo, in od nje zahteva, da ne opravlja trgovalnih dejavnosti iz navedenih zaključkov. Pristojni organ navede razloge za sklep in ga javno objavi. Če za namene odstavka 1 pristojni organ sklene, da bo osnovni kreditni instituciji dovolil opravljati navedene trgovalne dejavnosti, navede tudi razloge za sklep in ga javno objavi. Če za namene odstavka 2 pristojni organ sklene, da bo osnovni kreditni instituciji dovolil opravljati trgovalne dejavnosti, sprejme ustrezen sklep, naslovljen na osnovno kreditno institucijo. Pristojni organ se pred sprejetjem sklepa iz tega odstavka z EBA posvetuje o razlogih za predvideni sklep in morebitnih učinkih takega sklepa na finančno stabilnost Unije in delovanje notranjega trga. Pristojni organ o svoji končni odločitvi obvesti tudi EBA. Pristojni organ končno odločitev sprejme v dveh mesecih po prejetju pisnih pripomb iz prvega pododstavka.“ |
„3. Pristojni organ o zaključkih iz odstavkov 1 in 2 obvesti osnovno kreditno institucijo in ji omogoči, da v dveh mesecih od datuma obvestila predloži pisne pripombe. Če osnovna kreditna institucija v roku iz prvega pododstavka pristojnemu organu ne dokaže, da zadevne trgovalne dejavnosti ne ogrožajo finančne stabilnosti osnovne kreditne institucije ali celotnega finančnega sistema Unije ali njegovega dela, so razlogi, ki so privedli do zaključkov, neutemeljeni, pristojni organ sprejme sklep, naslovljen na osnovno kreditno institucijo, in od nje zahteva, da ne opravlja trgovalnih dejavnosti iz navedenih zaključkov. Pristojni organ navede razloge za sklep in ga javno objavi. Če za namene odstavka 1 pristojni organ sklene, da bo osnovni kreditni instituciji dovolil opravljati navedene trgovalne dejavnosti, navede tudi razloge za sklep in ga javno objavi. Če za namene odstavka 2 pristojni organ sklene, da bo osnovni kreditni instituciji dovolil opravljati trgovalne dejavnosti, sprejme ustrezen sklep, naslovljen na osnovno kreditno institucijo. Pristojni organ lahko dovoli osnovni kreditni instituciji opravljanje zlasti tistih dejavnosti vzdrževanja trga, ki ne ogrožajo finančne stabilnosti osnovne kreditne institucije ali celotnega finančnega sistema Unije ali njenega dela. Pristojni organ se pred sprejetjem sklepa iz tega odstavka z EBA posvetuje o razlogih za predvideni sklep in morebitnih učinkih takega sklepa na finančno stabilnost Unije in delovanje notranjega trga. Pristojni organ o svoji končni odločitvi obvesti tudi EBA. Pristojni organ končno odločitev sprejme v dveh mesecih po prejetju pisnih pripomb iz prvega pododstavka.“ |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Zaradi pravne varnosti in skladnosti se predlaga, da naj se v besedilu te določbe upošteva besedilo uvodne izjave 23 predlagane uredbe. Dejavnosti vzdrževanja trga, ki jih bo osnovna kreditna institucija opravljala še naprej, bi morale biti v skladu z nameni predlagane uredbe. Takšne dejavnosti zlasti ne bi smele povzročiti ustanovitev banke, ki bi bila prevelika ali preveč medsebojno povezana, da bi propadla, in ne bi smele vključevati trgovanja za lasten račun pod pretvezo vzdrževanja trga, ki bi navsezadnje lahko ogrozilo finančno stabilnost. Zato bi bilo koristno pojasniti, da pristojni organ lahko dovoli osnovni kreditni instituciji opravljanje tistih dejavnosti vzdrževanja trga, ki ne ogrožajo finančne stabilnosti institucije ali celotnega finančnega sistema Unije ali njegovega dela (glej tudi odstavek 3.3 tega mnenja). |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Sprememba 13 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Člen 10(5) Pooblastilo pristojnega organa, da zahteva, da osnovna kreditna institucija ne opravlja določenih dejavnosti |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Komisija do [URAD ZA PUBLIKACIJE – vstaviti točen datum, tj. 6 mesecev od datuma objave te uredbe] sprejme delegirane akte v skladu s členom 35, s katerimi: […]
[…] |
Komisija do [URAD ZA PUBLIKACIJE – vstaviti točen datum, tj. 6 mesecev od datuma objave te uredbe] sprejme delegirane akte v skladu s členom 35, s katerimi: […]
[…] |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Pojasnilo Predlaga se, da delegirani akt Komisije temelji na domnevi, da finančna stabilnost celotne Unije ali njenega dela ni ogrožena. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Sprememba 14 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Člen 11 Skrbno upravljanje lastnih tveganj |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
1. Osnovna kreditna institucija, ki je predmet sklepa iz člena 10(3), lahko opravlja trgovalne dejavnosti, če je njihov namen zgolj skrbno upravljanje njenega kapitala, likvidnosti in financiranja. V okviru skrbnega upravljanja kapitala, likvidnosti in financiranja lahko osnovna kreditna institucija za varovanje pred splošnim tveganjem, ki izhaja iz njene bilance stanja, uporablja samo obrestne, valutne in kreditne izvedene finančne instrumente, pri katerih se kliring opravlja prek centralne nasprotne stranke. Osnovna kreditna institucija mora pristojnemu nadzornemu organu dokazati, da je varovanje pred tveganjem zasnovano za zmanjšanje in tudi dokazljivo zmanjšuje ali pomembno omejuje posebna, opredeljiva tveganja posameznih in skupnih pozicij osnovne kreditne institucije. […] |
1. Ne glede na sklep pristojnega organa iz člena 10(3) lahko osnovna kreditna institucija , ki je predmet sklepa iz člena 10(3), lahko opravlja trgovalne dejavnosti tudi, če je njihov namen zgolj skrbno upravljanje njenega kapitala, likvidnosti in financiranja. V okviru skrbnega upravljanja kapitala, likvidnosti in financiranja lahko osnovna kreditna institucija za varovanje pred splošnim tveganjem, ki izhaja iz njene bilance stanja, uporablja samo obrestne, valutne in kreditne izvedene finančne instrumente, pri katerih se kliring opravlja prek centralne nasprotne stranke. Osnovna kreditna institucija mora pristojnemu nadzornemu organu dokazati, da je varovanje pred tveganjem zasnovano za zmanjšanje in tudi dokazljivo zmanjšuje ali pomembno omejuje posebna, opredeljiva tveganja posameznih in skupnih pozicij osnovne kreditne institucije. […] |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Pojasnilo S predlagano spremembo naj bi se pojasnilo, da se bodo v sklepu o ločitvi trgovalnih dejavnosti opredelile vse dejavnosti, ki jih osnovna kreditna institucija lahko še naprej opravlja. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Sprememba 15 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Člen 12 Opravljanje storitev upravljanja tveganj za stranke |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
„1. Osnovna kreditna institucija, ki je predmet sklepa iz člena 10(3), lahko obrestne, valutne in kreditne izvedene finančne instrumente, izvedene finančne instrumente na emisijske kupone ter izvedene finančne instrumente na blago, pri katerih se kliring opravlja prek centralne nasprotne stranke, in emisijske kupone prodaja svojim nefinančnim strankam, finančnim subjektom iz druge in tretje alinee točke (19) člena 5, zavarovalnicam in institucijam za poklicno pokojninsko zavarovanje, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
Če zahteva iz točke (b) ni izpolnjena, osnovna kreditna institucija izvedenih finančnih instrumentov in emisijskih kuponov ne sme prodajati ali jih evidentirati v bilanci stanja. […]“ |
„1. Ne glede na sklep pristojnega organa iz člena 10(3) lahko O osnovna kreditna institucija, ki je predmet sklepa iz člena 10(3), lahko tudi obrestne, valutne in kreditne izvedene finančne instrumente, izvedene finančne instrumente na emisijske kupone ter izvedene finančne instrumente na blago, pri katerih se kliring opravlja prek centralne nasprotne stranke, in emisijske kupone prodaja svojim nefinančnim strankam, finančnim subjektom iz druge in tretje alinee točke (19) člena 5, zavarovalnicam in institucijam za poklicno pokojninsko zavarovanje, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
Če zahteva iz točke (b) ni izpolnjena, osnovna kreditna institucija izvedenih finančnih instrumentov in emisijskih kuponov ne sme prodajati ali jih evidentirati v bilanci stanja. […]“ |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Pojasnilo S predlagano spremembo naj bi se pojasnilo, da se bodo v sklepu o ločitvi trgovalnih dejavnosti opredelile vse dejavnosti, ki jih osnovna kreditna institucija lahko še naprej opravlja. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Sprememba 16 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Člen 19 Sodelovanje med pristojnimi organi in ustreznimi organi za reševanje |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
„2. Pri ocenjevanju v skladu s členom 9 in če se od osnovne kreditne institucije v skladu s členom 10 zahteva, da ne opravlja določenih dejavnosti, pristojni organ upošteva vse tekoče ali obstoječe ocene rešljivosti, izvedene s strani katerega koli organa za reševanje v skladu s členom 13 in 13(a) Direktive [BRRD]. 3. Pristojni organ sodeluje z ustreznim organom za reševanje in si z njim izmenjuje zadevne informacije, ki so potrebne za opravljanje njegovih dolžnosti. 4. Pristojni organ zagotovi, da so ukrepi, uvedeni v skladu s tem poglavjem, skladni z ukrepi, uvedenimi v skladu s členom 13(b) Uredbe (EU) št. 1024/2013, členom 8(9) Uredbe (EU) št. [SRM], členom 13 in 13(a) ter členoma 14 in 15 Direktive [BRRD] in členom 104 Direktive 2013/36/EU.“ |
„2. Pri ocenjevanju v skladu s členom 9 in če se od osnovne kreditne institucije v skladu s členom 10 zahteva, da ne opravlja določenih dejavnosti, pristojni organ upošteva vse tekoče ali obstoječe ocene rešljivosti, izvedene s strani katerega koli organa za reševanje v skladu s členom 13 in 13(a) Direktive [BRRD]. Ugotovitev ustreznega organa za reševanje, da ni bistvenih ovir za rešljivost, se sama po sebi ne sme šteti za zadosten dokaz, da zaključki iz člena 10(3) niso utemeljeni. 3. Pristojni organ sodeluje z ustreznim organom za reševanje in si z njim izmenjuje zadevne informacije, ki so potrebne za opravljanje njegovih dolžnosti, vključno s seznamom institucij, ki spadajo na področje uporabe te uredbe. 4. Pristojni organ zagotovi, da so ukrepi, uvedeni v skladu s tem poglavjem, združljivi skladni z ukrepi, uvedenimi v skladu s členom 13(b) Uredbe (EU) št. 1024/2013, členom 8(9) Uredbe (EU) št. [SRM], členom 13 in 13(a) ter členoma 14 in 15 Direktive [BRRD] in členom 104 Direktive 2013/36/EU.“ |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Pojasnilo Glej odstavek 5 tega mnenja. S sodelovanjem med pristojnimi organi in ustreznimi organi za reševanje bi bilo treba zagotoviti, da so ustrezni organi za reševanje obveščeni o seznamu institucij, ki so lahko predmet sklepa o ločitvi trgovalnih dejavnosti v skladu s predlagano uredbo. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Sprememba 17 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Člen 21 Odstopanje od zahtev iz poglavja III |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
„1. Komisija lahko na zahtevo države članice odobri odstopanje od zahtev iz tega poglavja za kreditno institucijo, ki sprejema vloge prebivalstva in MSP, za katere se uporablja primarna nacionalna zakonodaja, sprejeta pred 29. januarjem 2014, če nacionalna zakonodaja izpolnjuje naslednje zahteve:
2. Država članica, ki želi uveljaviti odstopanje za kreditno institucijo, za katero velja zadevna nacionalna zakonodaja, Komisiji pošlje zahtevek za odstopanje, ki mu priloži pozitivno mnenje pristojnega organa, ki nadzira kreditno institucijo, za katero odstopanje zahteva. V zahtevku morajo biti navedene vse potrebne informacije za presojo nacionalne zakonodaje in kreditne institucije, za katere se odstopanje uporablja. Če Komisija meni, da nima vseh potrebnih informacij, o tem v dveh mesecih od dneva prejema zahtevka obvesti zadevno državo članico in podrobno navede, katere dodatne informacije potrebuje. Ko Komisija prejme vse informacije, ki so po njenem mnenju potrebne za presojo zahtevka za odstopanje, zadevno državo članico v enem mesecu obvesti, da ne potrebuje nadaljnjih informacij. Komisija v petih mesecih po obvestilu iz drugega pododstavka in po posvetovanju z EBA o razlogih za predvideni sklep ter o morebitnih učinkih takega sklepa na finančno stabilnost Unije in delovanje notranjega trga sprejme izvedbeni sklep, s katerim razglasi, da nacionalna zakonodaja ni v neskladju s tem poglavjem, in kreditnim institucijam, navedenim v zahtevku iz odstavka 1, odobri odstopanje. Če namerava Komisija nacionalno zakonodajo razglasiti za neskladno in zavrniti odobritev odstopanja, podrobno obrazloži svoje pomisleke in zadevni državi članici omogoči, da v enem mesecu od datuma obvestila poda pisne pripombe na pomisleke Komisije. Komisija v treh mesecih po izteku roka za predložitev sprejme izvedbeni sklep, s katerim odobri ali zavrne odobritev odstopanja. Če se nacionalna zakonodaja spremeni, država članica Komisijo obvesti o spremembah. Komisija lahko izvedbeni sklep iz tretjega pododstavka ponovno pregleda. Če se nacionalna zakonodaja, za katero je bilo razglašeno, da ni v neskladju s tem poglavjem, ne uporablja več za kreditno institucijo, ki ji je bilo odobreno odstopanje od tega poglavja, se odstopanje za navedeno kreditno institucijo umakne. Komisija sklepe priglasi EBA. EBA objavi seznam kreditnih institucij, ki jim je bilo odobreno odstopanje v skladu s tem členom. Seznam redno posodablja.“ |
„1. Komisija lahko na zahtevo države članice odobri odstopanje od zahtev iz tega poglavja za kreditno institucijo, ki sprejema vloge prebivalstva in MSP, za katere se uporablja primarna nacionalna zakonodaja, sprejeta pred 29. januarjem 2014, če nacionalna zakonodaja izpolnjuje naslednje zahteve:
2. Država članica, ki želi uveljaviti odstopanje za kreditno institucijo, za katero velja zadevna nacionalna zakonodaja, Komisiji pošlje zahtevek za odstopanje, ki mu priloži pozitivno mnenje pristojnega organa, ki nadzira kreditno institucijo, za katero odstopanje zahteva. V zahtevku morajo biti navedene vse potrebne informacije za presojo nacionalne zakonodaje in kreditne institucije, za katere se odstopanje uporablja. Če Komisija meni, da nima vseh potrebnih informacij, o tem v dveh mesecih od dneva prejema zahtevka obvesti zadevno državo članico in podrobno navede, katere dodatne informacije potrebuje. Ko Komisija prejme vse informacije, ki so po njenem mnenju potrebne za presojo zahtevka za odstopanje, zadevno državo članico v enem mesecu obvesti, da ne potrebuje nadaljnjih informacij. Komisija v petih mesecih po obvestilu iz drugega pododstavka in po posvetovanju z EBA o razlogih za predvideni sklep ter o morebitnih učinkih takega sklepa na finančno stabilnost Unije in delovanje notranjega trga sprejme izvedbeni sklep, s katerim razglasi, da nacionalna zakonodaja ni v neskladju s tem poglavjem, in kreditnim institucijam, navedenim v zahtevku iz odstavka 1, odobri odstopanje. Če namerava Komisija nacionalno zakonodajo razglasiti za neskladno in zavrniti odobritev odstopanja, podrobno obrazloži svoje pomisleke in zadevni državi članici omogoči, da v enem mesecu od datuma obvestila poda pisne pripombe na pomisleke Komisije. Komisija v treh mesecih po izteku roka za predložitev sprejme izvedbeni sklep, s katerim odobri ali zavrne odobritev odstopanja. Če se nacionalna zakonodaja spremeni, država članica Komisijo obvesti o spremembah. Komisija lahko izvedbeni sklep iz tretjega pododstavka ponovno pregleda. Če se nacionalna zakonodaja, za katero je bilo razglašeno, da ni v neskladju s tem poglavjem, ne uporablja več za kreditno institucijo, ki ji je bilo odobreno odstopanje od tega poglavja, se odstopanje za navedeno kreditno institucijo umakne. Komisija sklepe priglasi EBA. EBA objavi seznam kreditnih institucij, ki jim je bilo odobreno odstopanje v skladu s tem členom. Seznam redno posodablja.“ |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Pojasnilo Glej odstavek 4 tega mnenja in pojasnilo k spremembi 1. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Sprememba 18 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Člen 22(3a) (novo) Pravila za izračun pragov |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Brez besedila |
„3a. Za namen člena 3(1)(b) se pragovi za subjekte, ki so koncentracijo izvedli v predhodnem letu, izračunajo za dve leti pred koncentracijo na podlagi skupnih računovodskih izkazov združenih subjektov.“ |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Pojasnilo Pri koncentraciji kreditnih institucij, na primer z združitvijo, s čimer bi se takoj ustanovila ena sama kreditna institucija, ki bi spadala na področje uporabe predlagane uredbe, bi moral pristojni organ pri preveritvi, ali so v celoti doseženi pragovi za novi enotni subjekt, upoštevati skupno vrednost za kreditne institucije, ki sestavljajo enoten subjekt, v dveh letih pred koncentracijo. Glej tudi spremembo 7. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Sprememba 19 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Člen 22(4) Pravila za izračun pragov |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
„4. Pristojni organ do [URAD ZA PUBLIKACIJE – vstaviti točen datum, tj. 12 mesecev po objavi te uredbe] opredeli kreditne institucije in skupine, za katere se uporablja ta uredba v skladu s členom 3, in jih priglasi EBA. Po priglasitvi s strani pristojnega organa EBA nemudoma objavi seznam iz prvega pododstavka. Seznam redno posodablja.“ |
„4. Pristojni organ do [URAD ZA PUBLIKACIJE – vstaviti točen datum, tj. 12 mesecev po objavi te uredbe] vsako leto opredeli kreditne institucije in skupine, za katere se uporablja ta uredba v skladu s členom 3, in jih priglasi EBA. Po priglasitvi s strani pristojnega organa EBA nemudoma objavi seznam iz prvega pododstavka. Seznam redno posodablja.“ |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Pojasnilo Cilj te spremembe je zagotoviti, da se seznam kreditnih institucij, ki spadajo na področje uporabe predlagane uporabe, redno posodablja, ker se podatki o institucijah ali njihova sestava sčasoma spreminjajo. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Sprememba 20 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Člen 28(4) Upravne sankcije in ukrepi |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
„4. Države članice ob upoštevanju nacionalne zakonodaje na pristojne organe prenesejo pooblastilo, da v primeru kršitev iz odstavka 1 uporabijo vsaj naslednje upravne sankcije in druge ukrepe:
Države članice lahko določijo, da imajo pristojni organi dodatna pooblastila poleg tistih iz tega odstavka, in predpišejo širši obseg ter višje ravni sankcij, kot so določene v tem odstavku.“ |
„4. Države članice ob upoštevanju nacionalne zakonodaje na pristojne organe prenesejo pooblastilo, da v primeru kršitev iz odstavka 1 uporabijo vsaj naslednje upravne sankcije in druge ukrepe:
Države članice lahko določijo, da imajo pristojni organi dodatna pooblastila poleg tistih iz tega odstavka, in predpišejo širši obseg ter višje ravni sankcij, kot so določene v tem odstavku.“ |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Pojasnilo Sprememba se predlaga, da bi se uskladila višina denarnih kazni v predlagani uredbi z višino iz Direktive 2013/36/EU. Glej odstavek 6 tega mnenja. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Sprememba 21 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Člen 28(6) (novo) Upravne sankcije in ukrepi |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Brez besedila |
„6. V primeru kršitve iz odstavka 1 lahko ECB kot pristojni organ naloži sankcije iz člena 18 Uredbe (EU) št. 1024/2013.“ |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Pojasnilo Glej odstavek 6 tega mnenja. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Sprememba 22 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Člen 29 Izvajanje nadzorniških pooblastil in sankcij |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
„1. Države članice zagotovijo, da pristojni organi pri določanju vrste in ravni upravnih sankcij in drugih ukrepov upoštevajo vse ustrezne okoliščine, ki po potrebi vključujejo:
|
„1. Države članice zagotovijo, da pristojni organi pri določanju vrste in ravni upravnih sankcij in drugih ukrepov upoštevajo vse ustrezne okoliščine, ki po potrebi vključujejo:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Pojasnilo Glej odstavek 6 tega mnenja. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Sprememba 23 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Člen 34 Pregled |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
„Komisija redno spremlja učinke predpisov iz te uredbe v smislu doseganja ciljev iz člena 1 in na stabilnost finančnega sistema Unije kot celote, pri čemer upošteva razvoj strukture trga ter razvoj in dejavnosti subjektov, ki jih ureja ta uredba, ter po potrebi predloži primerne predloge. Pregled je zlasti osredotočen na uporabo pragov iz člena 3, uporabo in učinkovitost prepovedi iz člena 6, obseg dejavnosti iz člena 8 in ustreznost meril iz člena 9. Komisija ob upoštevanju mnenj pristojnih organov do 1. januarja 2020, nato pa v rednih presledkih, Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem obravnava tudi zgornja vprašanja in ki mu po potrebi priloži zakonodajni predlog.“ |
„Komisija redno spremlja učinke predpisov iz te uredbe v smislu doseganja ciljev iz člena 1 in na stabilnost finančnega sistema Unije kot celote, pri čemer upošteva razvoj strukture trga ter razvoj in dejavnosti subjektov, ki jih ureja ta uredba, ter po potrebi predloži primerne predloge. Pregled je osredotočen zlasti na ustreznost in uporabo pragov iz člena 3, uporabo in učinkovitost prepovedi iz člena 6, vključno z izjemami v zvezi s prepovedjo iz istega člena, obseg dejavnosti iz člena 8 in ustreznost meril iz člena 9. Komisija ob upoštevanju mnenj pristojnih organov do 1. januarja 2020, nato pa v rednih presledkih, Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem obravnava tudi zgornja vprašanja in ki mu po potrebi priloži zakonodajni predlog.“ |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Pojasnilo Glej odstavka 1.2 in 2.3 tega mnenja. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
(1) Krepki tisk v besedilu označuje, kje ECB predlaga vstavitev novega besedila. Prečrtani tisk v besedilu označuje, kje ECB predlaga črtanje besedila.