EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32014O0015

2014/810/EU: Smernica Evropske centralne banke z dne 4. aprila 2014 o denarni in finančni statistiki (prenovitev) (ECB/2014/15)

OJ L 340, 26.11.2014, p. 1–209 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document No longer in force, Date of end of validity: 31/01/2022; razveljavil 32021O0835

ELI: http://data.europa.eu/eli/guideline/2014/810/oj

26.11.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 340/1


SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 4. aprila 2014

o denarni in finančni statistiki

(prenovitev)

(ECB/2014/15)

(2014/810/EU)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti členov 5.1, 12.1 in 14.3 Statuta,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1745/2003 Evropske centralne banke z dne 12. septembra 2003 o uporabi obveznih rezerv (ECB/2003/9) (1),

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (2),

ob upoštevanju Direktive Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (3),

ob upoštevanju Smernice ECB/2010/20 z dne 11. novembra 2010 o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank (4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Smernica ECB/2007/9 (5) je bila bistveno spremenjena. Ker so potrebne nadaljnje spremembe, zlasti ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (6) o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov ter naknadnih sprememb zadevnih statističnih predpisov Evropske centralne banke (ECB), jo je treba zaradi jasnosti prenoviti.

(2)

Za pripravo statistike o agregirani bilanci stanja sektorja denarnih finančnih institucij (MFI) za euroobmočje in za posamezne države članice, katerih valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: države članice euroobmočja), konsolidirani bilanci stanja sektorja MFI za euroobmočje in ustreznih denarnih agregatih euroobmočja ECB zahteva poročanje podatkov o bilanci stanja ECB ter bilancah stanja, ki se nanašajo na sektor MFI v državah članicah euroobmočja. Podatke morajo poročati nacionalne centralne banke (NCB) v skladu s to smernico in z uporabo podatkov, zbranih v skladu z Uredbo (EU) št. 1071/2013 Evropske centralne banke (ECB/2013/33) (7).

(3)

Za izpeljavo denarnih agregatov ECB zbira od NCB držav članic euroobmočja statistične informacije o poštnih žiro institucijah, ki sprejemajo vloge od rezidentov euroobmočja, ki niso denarne finančne institucije, v skladu z Uredbo (EU) št. 1074/2013 Evropske centralne banke (ECB/2013/39) (8) ter o sredstvih in obveznostih centralne države v skladu s to smernico.

(4)

ECB pripravlja statistiko o agregiranih bilancah stanja podskupin sektorja MFI in predvsem o skladih denarnega trga (SDT) in kreditnih institucijah. Za izpeljavo te statistike za euroobmočje in za posamezne države članice euroobmočja ECB zbira od NCB podatke o sredstvih in obveznostih SDT v skladu s to smernico.

(5)

NCB lahko posredujejo Mednarodnemu denarnemu skladu (MDS) dodatno statistiko o bilanci stanja sektorja MFI preko ECB v skladu z obrazci, določenimi v tej smernici.

(6)

Za izboljšanje analize gibanj posojil MFI nefinančnim družbam v euroobmočju in posameznih državah članicah euroobmočja ECB zahteva, da NCB poročajo podatke, kadar so ti na voljo, o posojilih MFI nefinančnim družbam po panogi dejavnosti. Zahteve za podatke so določene v tej smernici.

(7)

Za dopolnitev analize kreditnih gibanj v euroobmočju in posameznih državah članicah euroobmočja se od NCB zahteva, da zagotovijo informacije o kreditnih linijah MFI, razčlenjene po institucionalnem sektorju, v skladu s to smernico.

(8)

Za izdelavo statistike o osnovi za obvezne rezerve kreditnih institucij za euroobmočje in posamezne države članice euroobmočja v skladu z Uredbo (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9) ECB zahteva podatke od NCB v skladu s to smernico. NCB zagotovijo svoje podatke z uporabo podatkov, zbranih od kreditnih institucij po Uredbi (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33).

(9)

Za izpeljavo statistike o obrestnih merah, ki jih uporabljajo MFI za vloge in posojila v razmerju do gospodinjstev in nefinančnih družb, za euroobmočje in posamezne države članice euroobmočja ECB zbira informacije od NCB v skladu s to smernico. NCB zagotovijo svoje podatke z uporabo podatkov, zbranih v skladu z Uredbo (EU) št. 1072/2013 Evropske centralne banke (ECB/2013/34) (9).

(10)

ECB pripravlja statistiko o sredstvih in obveznostih investicijskih skladov in družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in so vključene v transakcije listinjenja (DPFS), za euroobmočje in posamezne države članice euroobmočja na podlagi podatkov, ki jih NCB zagotovijo v skladu s to smernico. NCB zagotovijo svoje podatke z uporabo podatkov, zbranih v skladu z Uredbo (EU) št. 1073/2013 Evropske centralne banke (ECB/2013/38) (10) in Uredbo (EU) št. 1075/2013 Evropske centralne banke (ECB/2013/40) (11).

(11)

Za pridobitev pregleda nad obsegom in gibanjem izdaje elektronskega denarja ECB zahteva, da NCB poročajo statistične informacije o institucijah za izdajo elektronskega denarja v skladu s to smernico.

(12)

ECB vodi register institucij in povezanih družb (Register of Institutions and Affiliates Database – RIAD), centralni register referenčnih podatkov o institucionalnih enotah, ki so pomembne za statistične namene. V registru RIAD se med drugim hranijo seznam MFI, seznam investicijskih skladov, seznam DPFS in seznam institucij, ki so pomembne za statistiko plačil. Ta smernica vsebuje določbe o tem, kako NCB poročajo ECB zahtevane podatke.

(13)

ECB pripravlja statistiko o sredstvih in obveznostih pokojninskih skladov za euroobmočje in posamezne države članice euroobmočja na podlagi podatkov, ki jih NCB zagotovijo v skladu s to smernico.

(14)

Za pridobitev pregleda nad drugimi finančnimi posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov (DFP) ECB zahteva, da NCB poročajo statistične informacije o posrednikih z vrednostnimi papirji in izvedenimi finančnimi instrumenti (PVP), finančnih družbah, ki se ukvarjajo s posojanjem (FDP) in ostalih DFP v skladu s to smernico. Poleg tega ECB zahteva, da NCB poročajo statistične informacije o centralnih nasprotnih strankah (CNS).

(15)

ECB pripravlja statistiko o izdajah vrednostnih papirjev za euroobmočje in posamezne države članice euroobmočja. Okvir se močno opira na informacije, ki jih ECB zbira od NCB v skladu s to smernico.

(16)

V skladu s členom 2(1) Uredbe (ES) št. 2533/98 ECB pripravlja statistiko plačilne bilance za euroobmočje in s tem povezano zunanjo statistiko ter od držav članic euroobmočja zahteva, da poročajo podatke o nacionalni plačilni bilanci. Ocenjevanje kakovosti statistike plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb za euroobmočje ter predloge za dajanje podatkov o mednarodnih rezervah in devizni likvidnosti bi bilo treba izvajati v skladu z okvirom ECB o kakovosti statistike, ki med drugim obsega zagotavljanje ustrezne skladnosti z zadevno denarno in finančno statistiko za euroobmočje (12).

(17)

Za pripravo podatkov o strukturnih finančnih kazalnikih za euroobmočje, konsolidiranih bančnih podatkov za bančne skupine v euroobmočju in statistike o sektorskih in regionalnih izpostavljenostih velikih bančnih skupin v euroobmočju iz naslova kreditnih aranžmajev ECB zahteva, da NCB poročajo statistične informacije v skladu z obrazci, določenimi v tej smernici.

(18)

Za analizo razvoja plačilnih sistemov v euroobmočju in spremljanje njihove stopnje povezovanja ECB zahteva, da NCB poročajo podatke v skladu s to smernico, ki dopolnjuje Uredbo (EU) št. 1409/2013 Evropske centralne banke (ECB/2013/43) (13)

SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO:

Člen 1

Področje uporabe

Ta smernica določa obveznosti NCB, da ECB poročajo denarno in finančno statistiko.

NCB poročajo postavke, navedene v členih 3 do 26, v skladu s sistemi, določenimi v Prilogi II, in v skladu s standardi za elektronsko poročanje, določenimi v Prilogi III. ECB vsako leto do septembra sporoči NCB natančne datume posredovanja v obliki koledarja poročanja za naslednje leto.

V primerih sprejetja eura se uporabljajo naslednja pravila:

(a)

Za statistiko bilance stanja MFI in SDT ter statistiko sredstev in obveznosti investicijski skladov in DPFS NCB držav članic, katerih valuta ni euro (v nadaljnjem besedilu: države članice zunaj euroobmočja), ki sprejmejo euro po začetku veljavnosti te smernice, poročajo ECB pretekle podatke, ki zajemajo vsa referenčna obdobja od njihovega pristopa k Uniji in v vsakem primeru pretekle podatke, ki zajemajo najmanj tri leta pred njihovim vstopom v euroobmočje. NCB pripravijo podatke, kot če bi bila zadevna država članica del euroobmočja v vseh referenčnih obdobjih. Za izpolnitev te zahteve se NCB držav, ki pristopijo k Uniji, priporoča, da izpolnijo zahteve za te nize podatkov v skladu z obrazci za države članice zunaj euroobmočja.

(b)

Poleg te splošne zahteve se v zvezi s statistiko postavk bilance stanja MFI uporabljajo naslednje zahteve:

(i)

pretekli podatki zajemajo tudi tri leta pred pristopom države članice k Uniji, razen če je z ECB dogovorjeno drugače;

(ii)

NCB držav članic euroobmočja poročajo stanja v razmerju do držav članic, ki sprejmejo euro po začetku veljavnosti te smernice, ki zajemajo tri leta pred širitvijo euroobmočja, razen če je z ECB dogovorjeno drugače. To načelo se uporablja samo za mesečne neporavnane zneske, ki se poročajo v skladu z Uredbo (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33). Poročanje je obvezno samo za tiste neporavnane zneske, ki presegajo 50 milijonov EUR, v nasprotnem primeru je poročanje prostovoljno.

(c)

Za izdaje vrednostnih papirjev se časovne vrste, posredovane ECB, začnejo decembra 1989 za neporavnane zneske in januarja 1990 za tokove.

(d)

Za statistiko plačil se podatki za pet let, vključno z zadnjim referenčnim letom, poročajo po najboljših prizadevanjih.

(a)

Četrtletni pretekli podatki ali ocene v skladu z zahtevami revidiranega Evropskega sistema računov (v nadaljnjem besedilu: ESR 2010), določenega v Uredbi (EU) št. 549/2013, so potrebni za statistiko postavk bilance stanja, statistiko investicijskih skladov in statistiko DPFS, kakor je določeno v tabelah 1, 2 in 3 Priloge VI za pripravo finančnih računov. Podatki se poročajo ECB po najboljših prizadevanjih, kot sledi: septembra 2014 za referenčna obdobja od četrtega četrtletja leta 2012 do drugega četrtletja leta 2014; decembra 2014 za referenčno obdobje tretjega četrtletja leta 2014; in marca 2015 za referenčno obdobje četrtega četrtletja leta 2014.

(b)

Pretekle podatke ali ocene za nove elemente visoke prioritete, sprejete v Uredbi (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33), kakor je določeno v tabeli 4 Priloge VI, za referenčna obdobja od junija 2014 je treba zagotoviti po najboljših prizadevanjih do maja 2015, da se izogne zamudi pri dejanski objavi.

(c)

Pretekle podatke ali ocene za nove elemente, sprejete v Uredbi (EU) št. 1072/2013 (ECB/2013/34) in tej smernici, kakor je določeno v tabeli 5 Priloge VI, za referenčna obdobja od junija 2014 je treba zagotoviti po najboljših prizadevanjih do maja 2015.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej smernici:

1.

»poročevalska enota« in »rezident« imata enak pomen, kakor je opredeljen v členu 1 Uredbe (ES) št. 2533/98;

2.

»Eurosistem« pomeni NCB držav članic euroobmočja in ECB;

3.

»kreditna institucija« ima enak pomen, kakor je opredeljen v členu 4(1)(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (14);

4.

»druge MFI« pomenijo vse MFI razen centralnih bank.

Člen 3

Statistika postavk bilanc stanja o MFI

NCB pripravijo in poročajo dve ločeni agregirani bilanci stanja, obe na bruto osnovi, v skladu s sistemi, določenimi v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33): eno, ki se nanaša na podsektor MFI »centralna banka«, in eno, ki se nanaša na podsektor »druge MFI«.

NCB izpeljejo zahtevane statistične informacije v zvezi z lastnimi bilancami stanja iz svojih računovodskih sistemov s pomočjo namenskih premostitvenih tabel, ki so dostopne na spletni strani ECB (15). Tabele se bodo po potrebi spremenile v sodelovanju z NCB, da se odrazijo spremenjene okoliščine, na primer, da se zagotovi skladnost s posodobljenimi računovodskimi pravili. Za namene statističnega poročanja ECB izpelje iz lastne bilance stanja podatke, ki ustrezajo podatkom, ki jih NCB izpeljejo iz svojih bilanc stanja.

NCB izpeljejo zahtevane statistične informacije v zvezi z bilancami stanja drugih MFI s pomočjo agregiranja podatkov o postavkah bilance stanja, zbranih od posameznih rezidenčnih MFI, razen rezidenčne NCB.

Te zahteve zajemajo neporavnane zneske (stanja) ob koncu meseca in ob koncu četrtletja, mesečne in četrtletne podatke o popravkih tokov ter mesečne in četrtletne podatke o listinjenju posojil in drugih prenosih posojil. Bilanca stanja se pripravi na zadnji koledarski dan v mesecu/četrtletju ne glede na lokalne praznike; če to ni mogoče, se uporabijo podatki, ki se nanašajo na zadnji delovni dan, v skladu z nacionalnimi tržnimi ali računovodskimi pravili.

Vse postavke so obvezne; vendar pa se v zvezi s polji v tabelah 3 in 4 v delu 3 Priloge I k Uredbi (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33), ki ustrezajo državam članicam zunaj euroobmočja, uporabljajo nekatere posebne določbe, kakor je opisano v odstavku 8. Poleg tega lahko NCB v zvezi z zahtevami iz tabele 5 v delu 5 Priloge I k Uredbi (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33) za poročanje olistinjenih posojil, katerih pripoznanje je bilo odpravljeno in ki jih servisirajo MFI, razširijo zahteve za poročanje na drugače prenesena posojila, ki jih servisirajo MFI. Kolikor te dodatne informacije niso vključene v poročanje po tabeli 5 v delu 5 Priloge I k Uredbi (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33), vendar so na voljo NCB, se podatki vključijo v tabelo 4 v delu 1 Priloge II k tej smernici. Kolikor so informacije o olistinjenih ali drugačne prenesenih posojilih, ki jih ne servisirajo MFI, na voljo NCB (npr. od DFP ali izvajalcev pomožnih finančnih storitev, ki delujejo kot serviserji posojil), se ti podatki vključijo v tabelo 4 v delu 1 Priloge II.

NCB poročajo statistične informacije o postavkah bilance stanja v skladu z delom 1 Priloge II.

ECB izračuna transakcije tako, da upošteva razliko med stanji ob koncu meseca in nato odstrani tiste učinke, ki ne izhajajo iz transakcij, na podlagi naslednjih popravkov tokov:

(i)

prerazvrstitve in drugi popravki, ki obsegajo spremembe stanj v bilanci stanja, ki nastanejo zaradi sprememb v sestavi in strukturi populacije MFI, spremembe razvrstitve finančnih instrumentov in nasprotnih strank, spremembe statističnih opredelitev in (delne) popravke napak pri poročanju;

(ii)

prevrednotovalni popravki zaradi sprememb cen, ki obsegajo vsako spremembo v postavki stanja zaradi vpliva gibanj v cenah sredstev in obveznosti in ki tudi odražajo vpliv odpisov ali delnih odpisov posojil; ter zaradi sprememb deviznih tečajev, ki obsegajo vsako spremembo v postavki stanja zaradi vpliva gibanj deviznega tečaja na sredstva in obveznosti, ki so izražene v tuji valuti.

NCB poročajo ECB mesečne in četrtletne podatke v zvezi s prerazvrstitvami in drugimi popravki ter prevrednotenji zaradi sprememb cen, ki se izračunajo v skladu s Prilogo IV. ECB običajno izračuna prevrednotovalne popravke za spremembe deviznih tečajev, čeprav lahko NCB te popravke, kadar jih lahko pripravijo bolj natančno, posredujejo neposredno ECB.

NCB in poslovno področje ECB, ki je odgovorno za finančno poročanje, poročajo ECB mesečne podatke do zaključka poslovanja na 15. delovni dan, ki sledi koncu meseca, na katerega se podatki nanašajo, medtem ko se četrtletni podatki poročajo do zaključka poslovanja na 28. delovni dan, ki sledi koncu četrtletja, na katero se podatki nanašajo.

NCB bodo morda morale popraviti podatke, ki se nanašajo na zadnje obdobje pred tekočim referenčnim obdobjem. Poleg tega lahko pride tudi do popravkov, ki se nanašajo na pretekla obdobja, zaradi, na primer, napak, prerazvrstitev, izboljšanih postopkov poročanja itd. ECB lahko izredne in redne popravke obdela istočasno ali se odloči, da odloži obdelavo izrednih popravkov na čas po koncu mesečnega obdobja izdelave denarnih agregatov.

Politika popravkov mora biti v skladu z načeli iz priročnika ECB za statistiko bilance stanja MFI. Za zagotovitev ravnovesja med kakovostjo denarne statistike in njeno stabilnostjo ter za povečanje skladnosti med mesečnimi in četrtletnimi statističnimi podatki se izredni popravki mesečnih podatkov poročajo v času posredovanja četrtletnih statističnih podatkov. Kadar se poročajo popravki mesečnih podatkov, vendar pa nacionalni okvir izdelave podatkov ne omogoča generiranja ustreznih četrtletnih popravkov, NCB po najboljših prizadevanjih poskrbijo za ohranitev skladnosti med mesečnimi in četrtletnimi podatki, npr. s pomočjo ocen.

NCB in poslovno področje ECB, ki je odgovorno za finančno poročanje, pred posredovanjem podatkov ECB preverijo notranjo skladnosti podatkov v skladu s preverjanji, ki jih opredeli in vodi ECB.

Kadar NCB odobrijo odstopanja SDT v skladu s členom 9(1)(a) Uredbe (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33), morajo zagotoviti, da njihov združeni prispevek k skupni nacionalni bilanci stanja SDT ne presega:

(i)

10 % v vsaki državi članici euroobmočja, kjer nacionalna bilanca stanja SDT predstavlja več kakor 15 % skupne bilance stanja SDT v euroobmočju;

(ii)

30 % v vseh drugih državah članicah euroobmočja, razen tistih, kjer nacionalna bilanca stanja SDT predstavlja manj kakor 1 % skupne bilance stanja SDT v euroobmočju, in v tem primeru ne veljajo posebne omejitve glede razporeditve SDT na rep.

Kadar NCB odobrijo odstopanja SDT v skladu s pododstavki (i), (ii) ali (iv) člena 9(2)(b) Uredbe (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33), morajo zagotoviti, da za vsako postavko združeni prispevek odstopanj k ustreznemu skupnemu znesku v nacionalni bilanci stanja MFI ne presega 5 %. NCB lahko SDT odobrijo tudi odstopanja od zahteve, da ločeno sporočijo podatke o postavkah sredstev in obveznosti v razmerju do sektorja zavarovalnih družb v euroobmočju in sektorja pokojninskih skladov v skladu s pododstavkom (iii) člena 9(2)(b) Uredbe (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33). NCB morajo razlikovati med sredstvi in obveznostmi v razmerju do zavarovalnih družb in pokojninskih skladov ter med postavkami z domačimi institucijami in institucijami, ki so rezidenti drugih držav članic euroobmočja, in lahko nato odobrijo odstopanja v zvezi z vsakim sklopom, katerega prispevek ne presega 5 % skupne nacionalne bilance stanja SDT.

Kadar NCB odobrijo odstopanja MFI v skladu s členom 9 Uredbe (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33), pri pripravi mesečnih in četrtletnih podatkov bilance stanja MFI, ki se poročajo ECB, izračunajo oceno celotne vrednosti do 100 % zajetja za te MFI. NCB lahko izberejo postopek za izračun ocene celotne vrednosti do 100 % zajetja, pod pogojem, da ta izpolnjuje naslednje minimalne standarde:

(i)

Za manjkajoče podatke razčlenitev se ocene izpeljejo z uporabo razmerij, ki temeljijo na podmnožici dejanske poročevalske populacije, za katero se šteje, da bolje predstavlja institucije »na repu«, kot sledi:

NCB držav članic, katerih prispevek k agregirani bilanci stanja MFI v euroobmočju je večji kakor 2 %, določijo to podmnožico tako, da skupna bilanca stanja subjektov v njej ne presega 35 % nacionalne agregirane bilance stanja MFI. Ta zahteva ne velja, kadar bilance stanj institucij, za katere se odobrijo odstopanja, predstavljajo manj kakor 1 % nacionalne bilance stanja MFI,

NCB držav članic, katerih prispevek k skupni agregirani bilanci stanja MFI v euroobmočju je manjši kakor 2 %, se spodbujajo k temu, da sledijo isti ureditvi. Vendar pa lahko NCB v teh državah članicah v primeru, da bi nastali znatni stroški, namesto tega uporabijo razmerja, ki temeljijo na poročevalski populaciji.

(ii)

Pri uporabi točke (i) se lahko tako »rep« kot podmnožica dejanske poročevalske populacije razdelita na različne skupine glede na vrsto institucije, npr. SDT ali kreditne institucije.

(iii)

Kadar prispevek SDT, ki poročajo svoja skupna sredstva samo enkrat letno, presega 30 % skupne bilance stanja SDT v posamezni državi članici, NCB izračunajo oceno skupne vrednosti podatkov, ki jih ločeno poročajo SDT in kreditne institucije, kot sledi:

če obstaja zadostno zajetje s strani SDT, ki so poročevalci v polnem obsegu, se njihova agregirana bilanca stanja uporabi kot podlaga za izračun ocene celotne vrednosti,

če zajetje s strani SDT, ki so poročevalci v polnem obsegu, ni zadostno ali če SDT, ki so poročevalci v polnem obsegu, ni, NCB vsaj enkrat letno ocenijo bilanco stanja za sektor SDT iz alternativnih virov podatkov in to uporabijo kot podlago za izračun ocene celotne vrednosti.

(iv)

Kadar so podatki razčlenitev na voljo, vendar z daljšim zamikom ali z manjšo frekvenco, se poročani podatki prenesejo v manjkajoča obdobja:

s ponovitvijo podatkov, kadar so se rezultati izkazali za ustrezne, ali

z uporabo ustreznih tehnik statističnega ocenjevanja, da se upoštevajo trendi v podatkih ali sezonski vzorci.

(v)

Razmerja ali kateri koli drug vmesni izračun, ki se zahteva za izvedbo minimalnih standardov za izračun ocene celotne vrednosti, se lahko izpelje iz podatkov, ki se pridobijo od nadzornih organov, če je mogoče vzpostaviti zanesljivo povezavo med statistično razčlenitvijo, za katero je treba izračunati oceno celotne vrednosti, in temi podatki.

NCB obvestijo ECB o uporabljenih odstopanjih in zagotovijo tudi informacije o glavnih elementih novih postopkov za izračun ocene celotne vrednosti ali o spremembah v obstoječih postopkih, če so te bistvene.

Pri pripravi bilance stanja centralne banke NCB in ECB upoštevajo usklajena računovodska pravila iz Smernice ECB/2010/20, kakor je bila spremenjena, in uporabijo premostitvene tabele, navedene v členu 3(1). Zlasti:

(a)

kadar se od NCB in ECB za računovodske namene zahteva, da prevrednotijo svoje portfelje vrednostnih papirjev na mesečni in ne na četrtletni osnovi, se ta prevrednotenja odrazijo tudi v statistični bilanci stanja na mesečni osnovi;

(b)

za računovodski postavki 9.5 »druge terjatve znotraj Eurosistema (neto)« in 10.4 »druge obveznosti znotraj Eurosistema (neto)« NCB določijo sredstva ločeno od obveznosti in jih poročajo na bruto osnovi;

(c)

kadar je treba računovodsko postavko 14 »računi prevrednotenja« poročati na bruto osnovi za računovodske namene, jo NCB poročajo na neto osnovi za statistične namene.

Člen 8 Uredbe (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33) določa ustrezna računovodska načela za namene statističnega poročanja v zvezi z »drugimi MFI«. Zlasti določa, da se brez poseganja v računovodske prakse in postopke izravnave, ki veljajo v državah članicah euroobmočja, vsa finančna sredstva in obveznosti poročajo v bruto zneskih. Poleg tega se v zvezi z vlogami in posojili poroča neporavnani znesek glavnice, ki ne vključuje zneskov odpisov ali delnih odpisov. NCB lahko izjemoma dovolijo poročanje posojil v neto zneskih brez rezervacij in poročanje odkupljenih posojil po ceni, dogovorjeni v času njihove pridobitve, pod pogoji, določenimi v členu 8 Uredbe (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33).

V zvezi z vrednotenjem drugih postavk bilance stanja in predvsem imetij vrednostnih papirjev in izdanih vrednostnih papirjev se priporoča, da NCB uporabijo tržno vrednotenje v skladu z zahtevami ESR 2010. Vendar pa splošna zahteva, določena v členu 8 Uredbe (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33), da MFI uporabljajo nacionalni predpis, ki prenaša Direktivo 86/635/EGS, in katere koli druge upoštevne mednarodne standarde, kaže, da se prakse vrednotenja vrednostnih papirjev in drugih sredstev razlikujejo. Uporaba nestandardiziranih pravil vrednotenja je zato sprejemljiva le, dokler se knjigovodska vrednost bistveno ne razlikuje od tržne vrednosti.

NCB in ECB pri posredovanju podatkov ECB zagotovijo pojasnila k posebnim gibanjem v zadnjem referenčnem obdobju, vključno s pojasnili v zvezi s »prerazvrstitvami in drugimi popravki« ter zadevnimi popravki za pretekla obdobja. Zlasti se pojasnila poročajo za gibanja, »prerazvrstitve in druge popravke« ter popravke, ki so večji od 5 milijard EUR (v absolutni vrednosti), ali v drugih primerih, kadar štejejo za ekonomsko pomembne, npr. kadar se gibanja v poročanih vrstah podatkov nanašajo na velike transakcije v poročevalskem obdobju, ali kadar popravki pomenijo pomembne spremembe v ekonomski razlagi agregiranih gibanj. NCB in ECB zagotovijo dodatna pojasnila o poročanih podatkih na zahtevo ECB.

V pojasnilih se tudi navede, ali so ugotovljena pomembna gibanja, popravki ali »prerazvrstitve in drugi popravki«, ki vplivajo na poročane vrste podatkov, dokončni ali še vedno predmet pregleda.

NCB sporočijo pojasnila po možnosti v času posredovanja podatkov in v vsakem primeru pred zaključkom izdelave podatkov.

ECB centralno hrani pojasnila, ki jih prejme od NCB, za namene spremljanja podatkov in zagotavljanja statističnih pojasnil. ECB obravnava informacije iz pojasnil ob upoštevanju veljavnega režima zaupnosti.

NCB se lahko odločijo, da v zvezi s polji v tabelah 3 in 4 v delu 3 Priloge I k Uredbi (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33), ki ustrezajo državam članicam zunaj euroobmočja, od MFI ne bodo zahtevale poročanja v polnem obsegu, če so podatki, zbrani na bolj agregirani ravni, nepomembni. NCB v rednih presledkih in najmanj enkrat letno preverijo, ali se te določbe še vedno uporabljajo. Kadar se odobrijo ta odstopanja, NCB poročajo četrtletne ocene, ki se izpeljejo v skladu z naslednjimi merili:

(a)

četrtletni podatki se ocenijo na podlagi podatkov, ki jih poročajo MFI z manjšo frekvenco; ti podatki se prenesejo v manjkajoče(-a) obdobje(-a) s ponovitvijo podatkov ali z uporabo ustreznih statističnih tehnik, da se odrazi vsak trend v podatkih ali sezonski vzorec;

(b)

četrtletni podatki se ocenijo na podlagi podatkov, ki jih poročajo MFI na bolj agregirani osnovi, ali na podlagi posebnih razčlenitev, ki jih NCB štejejo za smiselne;

(c)

četrtletni podatki se ocenijo na podlagi četrtletnih podatkov, ki se zberejo od velikih MFI, odgovornih za najmanj 80 % poslov z državami, za katere velja izjema od poročanja;

(d)

četrtletni podatki se ocenijo na podlagi alternativnih virov podatkov, kot je Banka za mednarodne poravnave, ali na podlagi podatkov o plačilni bilanci, po izvedbi vseh potrebnih popravkov, ki se zahtevajo zaradi različnih konceptov in opredelitev, uporabljenih v teh alternativnih virih, v primerjavi s tistimi, ki se uporabljajo v denarni in finančni statistiki; ali

(e)

četrtletni podatki se ocenijo na podlagi podatkov za države, za katere velja izjema od poročanja, ki jih MFI četrtletno poročajo kot eno skupno vrednost.

Člen 4

Spremljanje skladnosti med statistično bilanco stanja NCB in njeno računovodsko bilanco stanja

NCB in ECB spremljajo skladnost med svojimi agregiranimi bilancami stanja ob koncu meseca za statistične namene, kakor se poročajo po Uredbi (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33), in svojimi računovodskimi postavkami, kakor se poročajo za tedenski računovodski izkaz Eurosistema po Smernici ECB/2010/20, kakor je bila spremenjena.

NCB opravljajo preverjanja za vsako postavko mesečnih podatkov v skladu s predlogo, določeno v delu 2 Priloge I. Preverjanja se posredujejo ECB z ustreznimi četrtletnimi podatki in v istem roku, kakor je določen v členu 3(2) za četrtletne podatke.

Za obdobja poročanja, ko datumi za agregirano bilanco stanja Eurosistema ob koncu meseca za statistične namene in računovodske postavke, kakor se poročajo za tedenski računovodski izkaz Eurosistema, ne sovpadajo, lahko NCB primerjajo statistične podatke z dnevno bilanco stanja, izdelano za zadnji delovni dan v mesecu. ECB kot pripravljavka lastne bilance stanja upošteva isti postopek.

ECB spremlja izide preverjanj skladnosti in lahko zahteva, da v zvezi s pomembnimi odstopanji NCB nadalje ukrepajo.

Člen 5

Statistika o elektronskem denarju

ECB v sodelovanju z NCB na letni osnovi ugotovi in zabeleži elemente shem elektronskega denarja, ki se uporabljajo v Uniji, razpoložljivost zadevnih statističnih informacij in metode pripravljanja informacij, ki se uporabljajo v zvezi z njimi. NCB poročajo statistične informacije o elektronskem denarju, ki ga izdajo vse MFI, ki jim ni bilo odobreno odstopanje po členu 9(1) Uredbe (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33), v skladu s seznamom postavk v tabeli 1 v delu 2 Priloge II k tej smernici.

Mesečni podatki se poročajo ECB skupaj s posredovanjem mesečnih podatkov o statistiki postavk bilance stanja MFI, kakor je določeno v členu 3(2). Ob odsotnosti podatkov NCB uporabijo, kjer je mogoče, ocene ali začasne podatke.

To poročanje zajema institucije za izdajo elektronskega denarja, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredništvom v obliki izdajanja elektronskega denarja in so tako skladne z opredelitvijo MFI, ter institucije za izdajo elektronskega denarja, ki se v glavnem ne ukvarjajo s finančnim posredništvom v obliki izdajanja elektronskega denarja in tako niso skladne z opredelitvijo MFI. To poročanje vključuje tudi poročanje manjših MFI, ki jim je bilo odobreno odstopanje po členu 9(1) Uredbe (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33), ne glede na to, ali so kreditne institucije ali ne.

NCB poročajo statistične informacije v skladu s seznamom postavk v tabeli 2 v delu 2 Priloge II k tej smernici. Podatki o izdajateljih elektronskega denarja, ki niso skladni z opredelitvijo MFI in zanje zato ne veljajo zahteve za redno statistično poročanje postavk bilance stanja, se poročajo, kolikor jih NCB lahko pridobijo od svojih ustreznih nadzornih organov ali iz drugih primernih virov.

Vrste podatkov se ECB poročajo letno, do zadnjega delovnega dne v mesecu, ki sledu koncu referenčnega obdobja. Ob odsotnosti podatkov NCB uporabijo, kjer je mogoče, ocene ali začasne podatke.

Člen 6

Statistika o poštnih žiro institucijah in centralni državi

NCB zbirajo statistične informacije o poštnih žiro institucijah v skladu z Uredbo (EU) št. 1074/2013 (ECB/2013/39). Zahteve zajemajo denarne obveznosti v razmerju do rezidentov euroobmočja, ki niso denarne finančne institucije, tj. bližnje substitute za obveznosti denarnih finančnih institucij iz naslova vlog, ter imetja gotovine in vrednostnih papirjev, ki jih izdajo MFI euroobmočja. NCB poročajo ECB te podatke v skladu z delom 3 Priloge II.

NCB pri poročanju po delu 3 Priloge II zajamejo tudi denarne obveznosti centralne države ter imetja gotovine in vrednostnih papirjev, ki jih izdajo MFI euroobmočja. Kjer ta sredstva in obveznosti ne obstajajo ali so nepomembne, se poročanje po načelu de minimis ne zahteva.

Podatki o popravkih tokov se poročajo v skladu s členom 3(1)(b).

Vrste podatkov se poročajo mesečno in v istem roku, kakor je določen v členu 3(2) za mesečno statistiko postavk bilance stanja.

Člen 7

Pojasnjevalne postavke

Kolikor so podatki na voljo, vključno na podlagi najboljše ocene, NCB poročajo nadaljnje statistične informacije v skladu s seznamom pojasnjevalnih postavk, določenim v delu 4 Priloge II, kot dodatek k statistiki postavk bilance stanja ter z enako frekvenco in v istem roku kot za statistiko postavk bilance stanja, kakor sta določena v členu 3(2). ECB v sodelovanju z NCB ugotovi in zabeleži razpoložljivost zadevnih statističnih informacij in z njimi povezane metode pripravljanja informacij. Te pojasnjevalne postavke predstavljajo informacije, ki so potrebne za pripravo denarnih agregatov euroobmočja, statistike obrestnih mer MFI in finančnih računov denarne unije, in imajo visoko prioriteto, razen če je v tabelah navedeno drugače. V skladu z dogovorom med ECB in NCB slednjim ni treba poročati postavk v zvezi z razdelitvijo izdanih dolžniških vrednostnih papirjev MFI po rezidenčnosti imetnika v tabeli 2 iz oddelka 1 v delu 4 Priloge II, kadar ECB uporabi alternativne vire podatkov.

Podatki o tokovih se lahko zagotovijo v skladu z dvostranskim dogovorom med ECB in zadevno NCB. Podatki o popravkih tokov se poročajo v skladu s členom 3(1)(b).

Vrste podatkov se poročajo mesečno za postavke, navedene v oddelkih 1 in 2 v delu 4 Priloge II, in četrtletno za postavke, navedene v oddelku 3 v delu 4 Priloge II, ter v istem roku kot obvezni mesečni in četrtletni statistični podatki bilance stanja MFI, ki se poročajo v skladu z Uredbo (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33).

Pojasnjevalne postavke, ki se zahtevajo po tem členu, se poročajo ob upoštevanju enakih pravil vrednotenja in računovodskih pravil, kot veljajo za podatke, ki se poročajo v skladu z Uredbo (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33).

Člen 8

Statistika osnove za obvezne rezerve

Mesečni statistični podatki o agregirani osnovi za obvezne rezerve, razčlenjeni po vrsti obveznosti, se izračunajo kot stanja ob koncu meseca v skladu z Uredbo (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9) in kategorijami, določenimi v Uredbi (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33). Podatki, ki se zahtevajo za izdelavo te statistike v skladu z delom 5 Priloge II, se pripravijo na podlagi podatkov, ki jih kreditne institucije, ki so obvezniki za obvezne rezerve, posredujejo NCB.

Statistika osnove za obvezne rezerve obsega šest časovnih vrst podatkov za kreditne institucije, ki se nanašajo na podatke o stanjih ob koncu meseca in jih je treba ECB prek sistema izmenjave podatkov Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) pošiljati mesečno, najpozneje do zadnjega delovnega dne NCB pred začetkom obdobja izpolnjevanja obveznih rezerv. Kreditne institucije na repu poročajo NCB podatke omejene razčlenitve četrtletno. Za te kreditne institucije na repu se uporablja poenostavljena statistika osnove za obvezne rezerve za tri obdobja izpolnjevanja obveznih rezerv. NCB uporabijo četrtletne podatke o osnovi za obvezne rezerve, ki jih pridobijo od kreditnih institucij na repu, za mesečne podatke, ki jih poročajo ECB, v treh posredovanjih podatkov po njihovi objavi.

Popravki, ki jih poročevalske institucije napravijo v osnovi za obvezne rezerve in/ali k zahtevam za obvezne rezerve po tem, ko se je obdobje izpolnjevanja že začelo, ne smejo voditi k popravkom statističnih podatkov o osnovi za obvezne rezerve in o zahtevah za obvezne rezerve.

Člen 9

Statistika makro razmerij

ECB mesečno spremlja, z uporabo statističnih informacij ob koncu meseca, ki jih kreditne institucije posredujejo NCB v skladu z Uredbo (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33), točnost tekočih standardiziranih odbitkov od osnove za obvezne rezerve, ki jih lahko kreditne institucije odštejejo od neporavnanega zneska iz naslova njihovih izdanih dolžniških vrednostnih papirjev z dogovorjeno zapadlostjo do dveh let. NCB pripravijo zahtevane agregate v skladu z delom 6 Priloge II in jih poročajo ECB.

Tri časovne vrste podatkov za kreditne institucije, ki se nanašajo na podatke o stanjih ob koncu meseca, se ECB posredujejo mesečno, najpozneje do delovnega dne NCB pred začetkom obdobja izpolnjevanja.

Te vrste podatkov se posredujejo, tudi če se z njimi povezane postavke bilance stanja v določeni državi članici ne uporabljajo.

Člen 10

Statistika bilance stanja SDT

NCB poročajo ECB ločene podatke o postavkah bilance stanja za sektor SDT v skladu s tabelama 1 in 2 v delu 7 Priloge II. ECB uporablja podatke za pripravo statistike bilance stanja SDT in statistike bilance stanja kreditnih institucij. Ker se podatki za celotni sektor MFI že poročajo v skladu z Uredbo (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33), veljajo zahteve, določene v tem členu, samo za SDT. Čeprav je v nekaterih državah članicah med MFI razvrščeno manjše število drugih institucij, se te institucije štejejo za količinsko nepomembne.

Podatki o prerazvrstitvenih in prevrednotovalnih popravkih iz tabele 2 v delu 7 Priloge II se poročajo v skladu s členom 3(1)(b) ob upoštevanju odstopanj, odobrenih po členu 9(2) Uredbe (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33). Kadar velja za poročanje prevrednotovalnih popravkov odstopanje, ki ga NCB odobrijo SDT po Uredbi (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33), NCB poročajo podatke za postavke, pri katerih so prevrednotovalni popravki lahko pomembni, po najboljših prizadevanjih.

Podatke je treba poročati četrtletno, v 28 delovnih dneh po koncu referenčnega obdobja.

Podatki, ki se poročajo v zvezi z bilanco stanja SDT, zajemajo 100 % institucij, ki so razvrščene v ta sektor. Kjer je dejansko zajetje poročanja zaradi izvzetja institucij na repu manjše od 100 %, NCB izračunajo oceno celotne vrednosti predloženih podatkov v skladu s členom 3(5), da se zagotovi 100 % zajetje.

Popravki podatkov za SDT morajo biti skladni z ustreznimi podatki za druge MFI ob koncu četrtletja. Če posredovanje novih ali popravljenih podatkov za SDT pomeni spremembo podatkov za ustrezno referenčno obdobje za druge MFI, je treba posredovati tudi zahtevane popravke podatkov za druge MFI.

Člen 11

Strukturni finančni kazalniki

NCB poročajo podatke o drugih strukturnih finančnih kazalnikih v skladu z delom 8 Priloge II.

NCB zagotovijo podatke v zvezi s kazalniki, določenimi v delu 8 Priloge II, v skladu s konceptualnimi in metodološkimi pravili iz navedenega dela. Upoštevati je treba statistična načela, sprejeta za pripravljanje statistike postavk bilance stanja, in sicer:

(i)

podatki se agregirajo in ne konsolidirajo;

(ii)

načelo rezidenčnosti sledi »pristopu države gostiteljice«;

(iii)

podatki bilance stanja se poročajo na bruto osnovi.

Podatki o popravkih tokov se poročajo v skladu s členom 3(1)(b).

Podatki za izračun strukturnih finančnih kazalnikov o kreditnih institucijah se poročajo vsako leto do konca marca za preteklo leto. Kazalnik »število zaposlenih v kreditnih institucijah« je treba zagotoviti, če je mogoče, vsako leto do konca maja za preteklo leto.

Pri popravljanju poročanih podatkov NCB uporabljajo naslednja splošna načela:

(a)

med vsemi rednimi letnimi posredovanji podatkov se poleg podatkov za zadnje leto po potrebi pošljejo redni popravki za podatke preteklega leta in izredni popravki;

(b)

izredni popravki, ki bistveno izboljšajo kakovost podatkov, se lahko pošljejo tudi med letom.

Zbrani podatki zajemajo 100 % institucij, ki so opredeljene kot kreditne institucije v skladu s členom 1 Uredbe (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33). Kjer je dejansko zajetje poročanja manjše od 100 %, NCB izračunajo oceno celotne vrednosti v skladu s členom 3(5), da se zagotovi 100 % zajetje.

NCB poročajo ECB kakršno koli odstopanje od zgornjih opredelitev in pravil, da se omogoči spremljanje nacionalnih praks. NCB predložijo pojasnila, v katerih pojasnijo razloge za znatne popravke.

Člen 12

Konsolidirani bančni podatki

NCB poročajo konsolidirane bančne podatke v skladu z delom 9 Priloge II ter pri zagotavljanju teh podatkov upoštevajo konceptualna in metodološka pravila iz navedenega dela.

Konsolidirani bančni podatki se poročajo z uporabo kratkoročnega pristopa v skladu s standardi poročanja FINREP/COREP, ki jih je vzpostavil Evropski bančni organ.

Da se zagotovi največje možno zajetje, se zbirajo podatki o vseh kreditnih institucijah, kakor so opredeljene v nacionalnih predpisih.

Podatki se v celoti konsolidirajo na čezmejni in medsektorski osnovi, pri čemer se pojem »čezmejno« nanaša na podružnice in podrejene družbe domačih bank, ki se nahajajo zunaj domačega trga, in so vključene med podatke, ki jih poroča nadrejena institucija, pojem »medsektorsko« pa se nanaša na podružnice in podrejene družbe bank, ki se razvrstijo kot druge finančne institucije. Zavarovalne družbe niso vključene v konsolidacijo.

Konsolidirani bančni podatki se poročajo ločeno za:

majhne domače bančne skupine in samostojne kreditne institucije,

srednje domače bančne skupine in samostojne kreditne institucije,

velike domače bančne skupine in samostojne kreditne institucije,

podrejene družbe pod tujim nadzorom (zunaj Evropske unije),

podružnice pod tujim nadzorom (zunaj Evropske unije),

podrejene družbe pod tujim nadzorom (iz Evropske unije),

podružnice pod tujim nadzorom (iz Evropske unije).

Za namene tega člena se banke razvrstijo kot velike bančne skupine ali samostojne kreditne institucije, če so njihova sredstva večja od 0,5 % skupnih konsolidiranih sredstev bank v Evropski uniji; kot srednje banke, če so njihova sredstva med 0,5 % in 0,005 % teh skupnih konsolidiranih sredstev; in kot majhne banke, če so njihova sredstva pod 0,005 % teh skupnih konsolidiranih sredstev.

Konsolidirani bančni podatki se poročajo dvakrat letno. Celoten niz podatkov se poroča za podatke ob koncu leta. Prvo posredovanje teh letnih podatkov, ki ga je treba opraviti do sredine aprila v naslednjem letu, zajema postavke, označene z zvezdico (*), v delu 9 Priloge II. Celoten letni niz podatkov se poroča do sredine maja.

Niz podatkov, ki se osredotoča na omejen nabor postavk, se poroča z referenčnim datumom konec junija do sredine oktobra istega leta. Vrste podatkov se poročajo v skladu z delom 9 Priloge II.

Popravki poročanih podatkov se izvedejo v skladu z naslednjimi splošnimi načeli:

(a)

med vsemi rednimi letnimi in polletnimi posredovanji podatkov se poleg podatkov za zadnje leto po potrebi pošljejo redni popravki za podatke preteklega leta in izredni popravki;

(b)

pri znatnih popravkih se ECB pošljejo pojasnila.

NCB poročajo ECB kakršno koli odstopanje od zgornjih opredelitev in pravil, da se omogoči spremljanje nacionalnih praks. NCB predložijo pojasnila, v katerih pojasnijo razloge za znatne popravke.

Člen 13

Mednarodna konsolidirana bančna statistika

(sektorske in regionalne izpostavljenosti velikih bančnih skupin iz naslova kreditnih aranžmajev)

NCB poročajo svetovne konsolidirane mednarodne terjatve domačih bančnih pisarn velikih bančnih skupin v domači lasti, kakor so opredeljene v členu 12, razčlenjene po zapadlosti, instrumentu, geografski regiji posojilojemalca in sektorju posojilojemalca, kakor se poročajo za mednarodno konsolidirano bančno statistiko Banke za mednarodne poravnave.

Podatki se poročajo na način, ki sovpada s četrtletnim poročanjem agregiranih podatkov Banki za mednarodne poravnave za mednarodno konsolidirano bančno statistiko. Podatki se poročajo ECB v skladu s sistemom poročanja, ki se uporablja za posredovanje agregiranih podatkov Banki za mednarodne poravnave. NCB agregirajo posamezna poročila zadevnih bančnih skupin.

Poročanje je omejeno na tiste NCB, ki poročajo podatke za mednarodno konsolidirano bančno statistiko Banke za mednarodne poravnave in v državah katerih imajo velike bančne skupine sedež.

NCB poročajo ECB četrtletne podatke z največ dvotedenskim zamikom od formalnega roka za poročanje Banki za mednarodne poravnave.

Popravki poročanih podatkov se uskladijo s tistimi, ki se poročajo Banki za mednarodne poravnave.

NCB poročajo ECB kakršno koli odstopanje od teh pravil, da se omogoči spremljanje nacionalnih praks. NCB predložijo pojasnila, v katerih pojasnijo razloge za znatne popravke.

Člen 14

Podatki za potrebe MDS

Brez poseganja v statutarne obveznosti NCB v razmerju do MDS lahko NCB posredujejo MDS dodatne statistične podatke o postavkah bilance stanja MFI preko ECB v skladu z naslednjimi tehničnimi ureditvami.

NCB posredujejo ECB postavke bilance stanja MFI v skladu z delom 10 Priloge II v okviru mesečnega rednega posredovanja podatkov o postavkah bilance stanja. Frekvenca in roki za posredovanje podatkov sovpadajo s tistimi, ki veljajo za redno poročanje ECB podatkov o postavkah bilance stanja v skladu s členom 3(2).

Člen 15

Statistika o DFP (razen DPFS)

NCB poročajo statistične informacije o DFP (razen DPFS) v skladu z delom 11 Priloge II. Podatki se posredujejo ločeno za naslednje podkategorije DFP: (i) PVP; (ii) FDP; in (iii) ostali DFP.

Podatki, ki se nanašajo na DFP, se posredujejo na podlagi podatkov, ki so trenutno na voljo na nacionalni ravni. Kadar dejanski podatki niso na voljo ali jih ni mogoče obdelati, se zagotovijo nacionalne ocene. Kjer osnovni ekonomski pojav obstaja, vendar se ga statistično ne spremlja in zato ni mogoče zagotoviti nacionalnih ocen, se lahko NCB odločijo, bodisi da te časovne vrste ne poročajo bodisi da jo poročajo kot manjkajočo. Vsaka časovna vrsta, ki se ne poroča, se zato šteje kot »podatki obstajajo, vendar se ne zbirajo«, ECB pa lahko naredi domneve in ocene za namen priprave agregatov euroobmočja. Referenčno poročevalsko populacijo sestavljajo vse vrste DFP (razen DPFS), ki so rezidenti držav članic euroobmočja: institucije, ki se nahajajo na ozemlju, vključno s podrejenimi družbami nadrejenih družb, ki se nahajajo zunaj tega ozemlja, in rezidenčne podružnice institucij, ki imajo svojo glavno upravo zunaj tega območja.

Zagotovijo se naslednji ključni kazalniki in dodatne informacije:

ključni kazalniki, ki jih je treba posredovati za pripravo agregatov euroobmočja: vse države članice euroobmočja posredujejo te podrobne podatke, ko so dejanski podatki na voljo. Kadar dejanski podatki niso na voljo za zahtevane razčlenitve ali za dogovorjeno frekvenco, v rokih ali časovnem obdobju, se zagotovijo ocene, če je to izvedljivo,

dodatne informacije, ki jih je treba posredovati kot »pojasnjevalne postavke«: te podatke morajo posredovati države, za katere so te informacije trenutno na voljo.

Podatki o popravkih tokov se lahko poročajo v primeru pomembnih prekinitev v stanjih ali kadar pride do prerazvrstitev in drugih popravkov. Zlasti se lahko podatki o popravkih tokov zagotovijo po najboljših prizadevanjih zaradi prerazvrstitev v kontekstu izvedbe okvira ESR 2010.

Prerazvrstitveni popravki se poročajo v skladu s členom 3(1)(b).

Frekvenca poročanja ECB je četrtletna. Statistični podatki o DFP se posredujejo ECB najpozneje na zadnji koledarski dan tretjega meseca, ki sledi koncu referenčnega obdobja, ali na predhodni delovni dan NCB, če zadnji koledarski dan v mesecu ni delovni dan NCB. Točni datumi posredovanja se vnaprej sporočijo NCB v obliki koledarja poročanja, ki ga ECB zagotovi do septembra vsako leto.

NCB bodo morda morale popraviti podatke, posredovane v preteklem četrtletju. Poleg tega lahko pride tudi do popravkov podatkov za zgodnejša četrtletja.

Uporabljajo se naslednja splošna načela:

(a)

ob rednih četrtletnih posredovanjih podatkov se lahko poleg podatkov za zadnje četrtletje pošljejo samo »redni« popravki, tj. popravki podatkov, posredovanih za predhodno četrtletje;

(b)

izredni popravki se omejijo in poročajo na datume, ki so različni od datumov rednega poročanja. Manjši rutinski zgodovinski popravki podatkov se pošljejo samo letno, skupaj s posredovanjem podatkov za četrto četrtletje;

(c)

izredni popravki, ki bistveno izboljšajo kakovost podatkov, se lahko pošljejo med letom izven rednih ciklov izdelave.

Računovodska pravila, ki jih DFP upoštevajo pri sestavljanju svojih računovodskih izkazov, morajo biti v skladu z nacionalnim predpisom, ki prenaša Direktivo 86/635/EGS, in drugimi veljavnimi mednarodnimi standardi. Brez poseganja v veljavne računovodske prakse v državah članicah se za statistične namene vsa sredstva in vse obveznosti poročajo na bruto osnovi. Metode vrednotenja so navedene pri ustreznih kategorijah.

NCB zagotovijo ECB pojasnila v skladu z oddelkom 3 v delu 11 Priloge II. NCB zagotovijo pojasnila za znatne popravke.

Člen 16

Statistika izdaj vrednostnih papirjev

NCB poročajo statistične informacije, ki zajemajo vse izdaje vrednostnih papirjev s strani rezidentov euroobmočja v kateri koli valuti, domače in mednarodne, v skladu z delom 12 Priloge II.

Frekvenca poročanja ECB je mesečna. Statistični podatki o izdajah vrednostnih papirjev se posredujejo ECB najpozneje pet tednov po koncu meseca, na katerega se podatki nanašajo. ECB vnaprej sporoči NCB točne datume posredovanja podatkov v obliki koledarja poročanja.

NCB zagotovijo ECB pojasnila, kakor je določeno v oddelku 3 v delu 12 Priloge II.

Člen 17

Statistika obrestnih mer MFI

Za namene statistike obrestnih mer MFI poročajo NCB agregirane nacionalne mesečne statistične podatke, ki se nanašajo na stanje zadolženosti in nove posle, kakor je določeno v dodatkih 1 in 2 k Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1072/2013 (ECB/2013/34). Poleg tega NCB poročajo agregirane nacionalne mesečne statistične informacije, ki se nanašajo na nove posle, kakor je določeno v delu 13 Priloge II.

Te statistične informacije se poročajo v skladu z letnim koledarjem, ki ga določi ECB in sporoči NCB vsako leto do konca septembra.

NCB lahko odobrijo odstopanja v zvezi s poročanjem obrestnih mer, ki se uporabljajo za posojila nefinančnim družbam, ki so zavarovana s premoženjem/jamstvi, in obsegom poslov iz naslova takšnih posojil, to so kazalniki 62 do 85, vključeni v tabelah 3 in 4 iz Dodatka 2 k Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1072/2013 (ECB/2013/34). Ta odstopanja se lahko odobrijo, če nacionalni agregirani obseg poslov odgovarjajoče postavke (kazalniki 37 do 54), ki zajema vsa posojila, predstavlja manj kakor 10 % nacionalnega agregiranega obsega vsote vseh posojil v isti kategoriji velikosti posojila in manj kakor 2 % obsega poslov v isti kategoriji velikosti posojila in začetnega obdobja določitve obrestne mere na ravni euroobmočja. Če se odstopanja odobrijo, se te mejne vrednosti preverjajo letno.

Kjer je dejansko zajetje poročanja obrestnih mer MFI zaradi uporabe vzorčenja manjše od 100 %, NCB izberejo in vzdržujejo vzorec ter izračunajo oceno celotne vrednosti za podatke o obsegu novih poslov, da se zagotovi 100 % zajetje, kakor je določeno v delu 14 Priloge II. Če se odobri odstopanje, določeno v členu 4 Uredbe (EU) št. 1072/2013 (ECB/2013/34) ali v odstavku 3 tega člena, se podatki, ki se poročajo četrtletno, prenesejo v manjkajoča mesečna obdobja z uporabo ustreznih tehnik statističnega ocenjevanja, da se upoštevajo trendi v podatkih in sezonski vzorci.

NCB bodo morda morale popraviti vrednosti za pretekle referenčne mesece. Pride lahko tudi do popravkov zaradi, na primer, napak, prerazvrstitev, izboljšanih postopkov poročanja itd. za podatke pred preteklim referenčnim mesecem.

Uporabljajo se naslednja splošna načela:

(a)

kjer NCB popravijo podatke za obdobje pred preteklim referenčnim mesecem, predložijo ECB pojasnila;

(b)

NCB zagotovijo tudi pojasnila za znatne popravke;

(c)

pri posredovanju popravljenih podatkov NCB upoštevajo veljavne roke za redno poročanje statističnih podatkov o obrestnih merah MFI. Izredni popravki se poročajo izven mesečnih obdobij izdelave.

Člen 18

Statistika plačil

NCB poročajo ECB informacije o statistiki plačil v skladu s Prilogo III k Uredbi (EU) št. 1409/2013 (ECB/2013/43) in delom 16 Priloge II k tej smernici. To med drugim obsega naslednje:

(a)

podatki o številu institucij, plačilnih računov, plačilnih kartic, terminalov, udeležencev v plačilnih sistemih in izbranih postavkah bilance stanja se poročajo za vse postavke v tabelah 1, 2, 3 in 6 iz Priloge III k Uredbi ter v tabelah 1, 2 in 5 iz dela 16 Priloge II. Ti podatki o stanjih se nanašajo na podatke ob koncu obdobja, razen za postavko v tabeli 1 iz dela 16 Priloge II, ki se nanaša na »povprečje za zadnje obdobje izpolnjevanja obveznih rezerv«;

(b)

podatki o plačilnih transakcijah po instrumentu, terminalu in/ali sistemu, vključeni v tabelah 4, 5 in 7 iz Priloge III k Uredbi ter v tabelah 3, 4, 6 in 7 iz dela 16 Priloge II, se poročajo kot bruto tokovi, tj. skupne vrednosti, za obdobje.

Vrste podatkov se ECB poročajo letno, vsako leto do konca maja za preteklo koledarsko leto. Kazalniki iz Uredbe (EU) št. 1409/2013 (ECB/2013/43) se poročajo letno. Dodatni podatki, zahtevani v delu 16 Priloge II, se lahko poročajo mesečno, četrtletno ali letno, v skladu s specifikacijami iz zadevne tabele.

Za tabele v tej smernici in ob odsotnosti dejanskih podatkov NCB bodisi zahtevajo ustrezne dodatne informacije od poročevalskih enot bodisi uporabijo ocene ali začasne podatke. Metodologijo za te ocene opredeli vsaka NCB, odvisno od posebnosti v posamezni državi. Kjer je primerno, NCB zagotovijo pojasnila, da pojasnijo uporabljeni pristop.

Pri popravljanju poročanih podatkov NCB uporabljajo naslednja splošna načela:

(a)

med vsemi rednimi letnimi posredovanji podatkov se poleg podatkov za zadnje obdobje po potrebi pošljejo redni popravki za podatke preteklega leta in izredni popravki;

(b)

izredni popravki, ki bistveno izboljšajo kakovost podatkov, se lahko pošljejo tudi med letom, če to odobri ECB.

NCB zagotovijo ECB pojasnila, v katerih podrobno pojasnijo odstopanja od zahtev za poročanje in strukturne prekinitve, vključno z vplivom na podatke.

Člen 19

Statistika sredstev in obveznosti investicijskih skladov

NCB poročajo statistične informacije o sredstvih in obveznostih investicijskih skladov v skladu z delom 17 Priloge II za vsakega od naslednjih podsektorjev, ki se razvrstijo po naravi investicije: delniški skladi, obvezniški skladi, mešani skladi, nepremičninski skladi, hedge skladi in drugi skladi. Vsak od teh podsektorjev se nadalje razčleni na odprte sklade in zaprte sklade, tj. po vrsti investicijskega sklada. Za namen investicijskih skladov, razčlenjenih po naravi investicije, se investicijski skladi, ki v glavnem investirajo v delnice ali enote investicijskih skladov (tj. skladi skladov), razvrstijo v kategorijo skladov, v katere prvenstveno investirajo.

Te zahteve zajemajo stanja ob koncu meseca in ob koncu četrtletja ter mesečne in četrtletne popravke tokov, pa tudi mesečne informacije o novih izdajah/prodajah in odkupih delnic/enot investicijskih skladov.

Vsa stanja ob koncu meseca in mesečni popravki tokov se poročajo tudi za podsektor indeksni investicijski skladi (ETF), kot postavka »od tega« pri »skupaj skladi«.

Kolikor so podatki na voljo, vključno na podlagi najboljše ocene, se stanja ob koncu četrtletja in četrtletni popravki tokov poročajo tudi za podsektor skladi zasebnega kapitala (vključno s skladi tveganega kapitala), kot postavka »od tega« pri »skupaj skladi«.

NCB poročajo ECB ločene podatke o prevrednotovalnih popravkih zaradi sprememb cen in deviznih tečajev in prerazvrstitvenih popravkih, kakor je določeno v delu 17 Priloge II in v skladu s Prilogo IV.

Finančne transakcije in s tem popravki se izpeljejo v skladu z ESR 2010, ta izpeljava pa se imenuje »metoda ESR 2010«. NCB lahko odstopajo od ESR 2010 zaradi različnih nacionalnih praks v skladu z Uredbo (EU) št. 1073/2013 (ECB/2013/38). Kadar so na voljo informacije o stanjih po posameznih vrednostnih papirjih, se lahko prevrednotovalni popravki izpeljejo v skladu s skupno metodo Eurosistema, tj. metodo izpeljave tokov, navedeno v delu 4 Priloge IV.

Če so podatki o prinosniških delnicah, ki jih poročajo investicijski skladi, MFI in/ali DFP v skladu s Prilogo I k Uredbi (EU) št. 1073/2013 (ECB/2013/38), nepopolni ali še niso na voljo, NCB zagotovijo podatke o prinosniških delnicah na podlagi najboljše ocene glede na geografsko in sektorsko razčlenitev v tabeli 1 iz dela 17 Priloge II.

Kolikor so podatki na voljo, vključno na podlagi najboljše ocene, in ne štejejo za nepomembne, NCB četrtletno poročajo ločene informacije o nasprotnih sektorjih zavarovalne družbe in pokojninski skladi v skladu s tabelo 1 iz dela 17 Priloge II.

Stanja ob koncu meseca in mesečni popravki tokov se za ETF, razčlenjene v sintetične in fizične ETF, začnejo poročati takoj, ko bo Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) dal na voljo primerno opredelitev za to razčlenitev. ECB redno preverja, ali je ta opredelitev že na voljo, in, kadar je to primerno, izda potrebne sisteme za poročanje.

NCB poročajo ECB mesečne in četrtletne podatke o investicijskih skladih do zaključka poslovanja na 28. delovni dan, ki sledi koncu meseca/četrtletja, na katerega/katero se podatki nanašajo.

Za popravke mesečnih in četrtletnih podatkov veljajo naslednja splošna pravila:

(a)

popravki se izvedejo tako, da so mesečni in četrtletni podatki med seboj skladni;

(b)

med rednimi obdobji izdelave, tj. od 28. delovnega dne, ki sledi koncu referenčnega meseca/četrtletja, do dneva, ko se podatki pošljejo nazaj NCB, lahko NCB popravijo podatke, ki se nanašajo na preteklo referenčno četrtletje, na dva meseca pred tem četrtletjem ter na mesece, ki sledijo preteklemu referenčnemu četrtletju;

(c)

izven rednih obdobij izdelave lahko NCB popravijo tudi podatke, ki se nanašajo na referenčna obdobja pred dvema mesecema pred preteklim referenčnim četrtletjem, med drugim v primeru napak, prerazvrstitev ali izboljšanih postopkov poročanja.

Za zagotovitev kakovosti statistike investicijskih skladov za euroobmočje NCB, kadar te odobrijo odstopanja najmanjšim investicijskim skladom v skladu s členom 8(1) Uredbe (EU) št. 1073/2013 (ECB/2013/38), pri pripravi mesečnih in četrtletnih podatkov o investicijskih skladih, ki se poročajo ECB, za te investicijske sklade izračunajo oceno celotne vrednosti do 100 % zajetja.

NCB lahko same izberejo postopek za izračun ocene celotne vrednosti do 100 % zajetja, pod pogojem, da ta izpolnjuje naslednje minimalne standarde:

(a)

za podatke manjkajočih razčlenitev se ocene izpeljejo z uporabo razmerij, ki temeljijo na ustreznem podsektorju investicijskih skladov, npr. če odprti obvezniški sklad spada na rep in se zberejo samo podatki o izdanih delnicah/enotah investicijskih skladov, se manjkajoče razčlenitve izpeljejo z uporabo strukture kategorije odprtih obvezniških skladov;

(b)

noben podsektor investicijskih skladov, npr. odprti nepremičninski skladi, zaprti nepremičninski skladi itd., ni popolnoma izključen.

V skladu s členom 8(2) Uredbe (EU) št. 1073/2013 (ECB/2013/38) se lahko odstopanja odobrijo investicijskim skladom, ki zaradi nacionalnih računovodskih pravil svoja sredstva vrednotijo z manjšo frekvenco od četrtletne. Ne glede na taka odstopanja mesečni in četrtletni podatki o investicijskih skladih, ki jih NCB poročajo ECB, vedno vključujejo podatke, ki se nanašajo na te investicijske sklade.

NCB izpeljejo agregirane podatke o četrtletnih sredstvih in obveznostih podsektorjev investicijskih skladov v skladu s tabelo 1 iz dela 17 Priloge II, kot sledi:

(a)

Za vrednostne papirje z javno dostopnimi identifikacijskimi kodami NCB priredijo informacije, zagotovljene na podlagi posameznih vrednostih papirjev, informacijam, ki so izpeljane iz centralizirane baze vrednostnih papirjev (Centralised Securities Database – CSDB) kot glavne referenčne baze podatkov. Tako prirejene informacije po posameznih vrednostnih papirjih se uporabijo za pripravo vrednosti sredstev in obveznosti v eurih in za izpeljavo potrebnih razčlenitev za vsak posamezni vrednosti papir investicijskega sklada. Če identifikatorjev vrednostnih papirjev ni mogoče najti v CSDB ali če informacije, potrebne za pripravo sredstev in obveznosti v skladu s tabelo 1 iz dela 17 Priloge II, niso na voljo v CSDB, NCB oceni manjkajoče podatke. NCB lahko tudi zberejo informacije o vrednostnih papirjih brez javno dostopnih identifikacijskih kod po posameznih vrednostnih papirjih z uporabo internih identifikatorjev vrednostnih papirjev NCB.

(b)

NCB agregirajo podatke o vrednostnih papirjih, izpeljane pod (a), in jih dodajo informacijam, ki se poročajo za vrednostne papirje brez javno dostopnih identifikacijskih kod, da se izdelajo agregati za: (i) dolžniške vrednostne papirje, razčlenjene po zapadlosti, valuti in nasprotni stranki; (ii) lastniški kapital in delnice investicijskih skladov, razčlenjeno po instrumentu in nasprotni stranki; ter (iii) vse izdane delnice/enote investicijskega sklada.

(c)

NCB izpeljejo zahtevane statistične informacije o sredstvih in obveznostih investicijskih skladov z dodajanjem podatkov o vrednostnih papirjih, izpeljanih pod (b), ter sredstev in obveznosti, ki niso vrednostni papirji, zbranih od posameznih rezidenčnih investicijskih skladov.

(d)

NCB agregirajo sredstva in obveznosti vseh investicijskih skladov, ki so rezidenti države članice in spadajo v isti podsektor.

Zgoraj navedeno se uporablja tudi, kadar NCB mesečno zbirajo podatke o sredstvih in obveznostih investicijskih skladov v skladu s členom 5(2) Uredbe (EU) št. 1073/2013 (ECB/2013/38).

V skladu s členom 5(1)(b) Uredbe (EU) št. 1073/2013 (ECB/2013/38) NCB mesečno zbirajo podatke o izdanih delnicah/enotah investicijskih skladov. Za referenčne mesece, ki niso meseci ob koncu četrtletja, NCB ocenijo mesečne podatke o sredstvih in obveznostih investicijskih skladov, razen o izdanih delnicah/enotah investicijskih skladov, na podlagi zbranih mesečnih in četrtletnih podatkov, razen če se podatki zbirajo mesečno, kakor je določeno v členu 5(2) Uredbe (EU) št. 1073/2013 (ECB/2013/38).

Kjer je mogoče, NCB izvedejo ocene na ravni posameznega sklada. Alternativno lahko NCB izvedejo ocene po podsektorju investicijskih skladov ali zahtevajo od ECB, da izvede ocene. V slednjem primeru lahko ECB zahteva dodatne informacije, kot so podatki po posameznih skladih ali podatki po posameznih vrednostnih papirjih.

Pravila vrednotenja in/ali računovodska pravila iz Uredbe (EU) št. 1073/2013 (ECB/2013/38) veljajo tudi, kadar NCB poročajo ECB podatke o investicijskih skladih. Vendar se za postavke, za katere veljajo obračunane obresti, uporabljajo naslednja pravila:

(a)

»dolžniški vrednostni papirji« vključujejo obračunane obresti;

(b)

»terjatve iz naslova vlog in posojil« in »prejete vloge in posojila« izključujejo obračunane obresti, ki so zabeležene med preostalimi sredstvi/obveznostmi.

NCB predložijo pojasnila, v katerih pojasnijo razloge za znatne popravke. Poleg tega NCB zagotovijo ECB pojasnila v zvezi s prerazvrstitvenimi popravki. NCB zagotovijo tudi pojasnila v zvezi s popravki, navedenimi v členu 19(3)(c).

V skladu s členom 4(3) Uredbe (EU) št. 1073/2013 (ECB/2013/38) lahko NCB investicijskim skladom omogočijo, da poročajo svoja sredstva in obveznosti kot skupina, pod pogojem, da to vodi do rezultatov, ki so podobni kot pri poročanju po posameznih skladih. Investicijski skladi, ki poročajo kot skupina, spadajo v isti podsektor; na primer, zaprti nepremičninski skladi ali odprti nepremičninski skladi.

Člen 20

Statistika sredstev in obveznosti DPFS

NCB pripravijo in poročajo ločene agregirane statistične informacije o sredstvih in obveznostih DPFS v skladu z delom 18 Priloge II. Podatki se predložijo za naslednje štiri podkategorije: (a) DPFS, ki so vključene v tradicionalno listinjenje; (b) DPFS, ki so vključene v sintetično listinjenje; (c) DPFS, ki opravljajo listinjenje, povezano z zavarovalniškim tveganjem; in (d) druge DPFS.

Te zahteve zajemajo podatke o neporavnanih zneskih, finančnih transakcijah in odpisih/delnih odpisih, ki se zagotovijo četrtletno.

NCB lahko ECB predložijo zahtevane podatke o odpisih/delnih odpisih po najboljših prizadevanjih.

NCB poročajo ECB podatke o neporavnanih zneskih, finančnih transakcijah in odpisih/delnih odpisih DPFS četrtletno, do zaključka poslovanja na 28. delovni dan, ki sledi koncu četrtletja, na katero se podatki nanašajo.

Za popravke četrtletnih podatkov veljajo naslednja splošna pravila:

(a)

med rednimi obdobji izdelave, tj. od 28. delovnega dne, ki sledi koncu referenčnega četrtletja, do dneva pred dnevom, ko se podatki pošljejo nazaj NCB, lahko NCB popravijo podatke, ki se nanašajo na preteklo referenčno četrtletje;

(b)

izven rednih obdobij izdelave lahko NCB popravijo tudi podatke, ki se nanašajo na referenčna obdobja pred preteklim referenčnim četrtletjem, med drugim v primeru napak, prerazvrstitev ali izboljšanih postopkov poročanja;

(c)

popravki podatkov, ki se poročajo po Uredbi (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33) o posojilih, pri katerih so originatorji in serviserji MFI euroobmočja, se vključijo, kjer je primerno, v statistiko DPFS v skladu z odstavkoma (a) in (b).

Za izpolnjevanje zahtev za statistično poročanje, katerih so DPFS oproščene po členu 5(1)(c) Uredbe (EU) št. 1075/2013 (ECB/2013/40), se NCB po posvetovanju z ECB odločijo o najustreznejšem načinu priprave podatkov o sredstvih in obveznostih DPFS, odvisno od organiziranosti upoštevnih trgov in razpoložljivosti drugih pomembnih statističnih, javnih ali nadzornih informacij.

Če NCB izpeljejo podatke o sredstvih in obveznostih DPFS iz drugih statističnih virov podatkov, javnih virov, kot so poročila pred prodajo ali poročila vlagateljev, ali iz nadzornih virov podatkov, se uporabljajo spodaj opisani standardi kakovosti podatkov.

Za podatke, ki so v delu 18 Priloge II k tej smernici opredeljeni kot sidrne vrste podatkov, veljajo visoki standardi kakovosti, primerljivi s tistimi za podatke, ki jih DPFS neposredno poročajo v skladu s Prilogo I k Uredbi (EU) št. 1075/2013 (ECB/2013/40). Podatki, ki so v delu 18 Priloge II k tej smernici opredeljeni kot nesidrne vrste podatkov, se lahko ocenijo v skladu z manj strogimi standardi kakovosti, npr. z uporabo interpolacij in ekstrapolacij, kadar se podatki zbirajo iz javnih ali nadzornih virov z manjšo frekvenco od četrtletne in v rokih, daljših od 28. delovnega dne, ki sledi referenčnemu obdobju.

Če DPFS ne poročajo podatkov neposredno v skladu s členom 5(1)(c) Uredbe (EU) št. 1075/2013 (ECB/2013/40), NCB spremljajo kakovost podatkov na podlagi informacij, ki so na voljo iz letnih računovodskih izkazov. NCB pošljejo ECB rezultate preverjanja kakovosti vsako leto do konca septembra ali v najkrajšem možnem času po tem v skladu z veljavnimi nacionalnimi pravnimi praksami države članice, v kateri je DPFS rezident. Če navzkrižna preverjanja med četrtletno izpeljanimi podatki in letnimi računovodskimi izkazi kažejo, da visoki standardi kakovosti niso izpolnjeni, NCB sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da podatki izpolnjujejo zahtevane standarde kakovosti, vključno z možnostjo neposrednega zbiranja podatkov po Uredbi (EU) št. 1075/2013 (ECB/2013/40).

Če NCB izpeljejo podatke o sredstvih in obveznostih DPFS iz nadzornih virov podatkov, zagotovijo, da so ti viri zadostno usklajeni s statističnimi koncepti in opredelitvami iz zahtev za poročanje o DPFS. Enako velja za podatke, ki se izpeljejo iz drugih statističnih virov podatkov.

Če se za podatke o izdajah dolžniških vrednostnih papirjev DPFS kot vir podatkov uporabi CSDB ali druga baza podatkov o vrednostnih papirjih, NCB letno spremljajo zajetje in kakovost podatkov. NCB pošljejo ECB rezultate preverjanja kakovosti vsako leto do konca februarja, pri čemer kot referenca služijo podatki ob koncu decembra preteklega leta. Če kazalniki zajetja in kakovosti kažejo, da visoki standardi kakovosti niso izpolnjeni, NCB sprejmejo potrebne ukrepe za izpolnitev zahtevanih standardov kakovosti, vključno z možnostjo neposrednega zbiranja podatkov po Uredbi (EU) št. 1075/2013 (ECB/2013/40).

Vsaka NCB izmenja podatke o olistinjenih posojilih, pri katerih so originatorji in serviserji domače MFI, za DPFS, ki so rezidenti v drugih državah članicah euroobmočja, z agregiranjem servisiranih posojil ločeno za vsako državo članico, v kateri so DPFS rezidenti, v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33) in tabelo 3 iz dela 18 Priloge II k tej smernici.

ECB zagotovi, skladno z veljavnimi pravnimi akti o varstvu zaupnih podatkov, tehnični portal za izmenjavo čezmejnih informacij. NCB posredujejo te informacije ECB do 23. delovnega dne, ki sledi koncu četrtletja, na katero se podatki nanašajo. ECB posreduje nazaj podatke zadevnim NCB na 24. delovni dan, ki sledi koncu četrtletja, na katero se podatki nanašajo.

NCB, ki so vključene v izmenjavo podatkov za obstoječe primere listinjenja, razčistijo vsa odprta vprašanja in zadeve glede koordinacije dvostransko in si, če je potrebno, izmenjajo ustrezne informacije. Pri novih primerih listinjenja lahko zadevne NCB zaprosijo ECB, da deluje kot koordinator.

Izpolnitev zgoraj navedenih obveznosti omogoča, da NCB v skladu s členom 5(1)(a) Uredbe (EU) št. 1075/2013 (ECB/2013/40) del podatkov o DPFS, ki se nanašajo na neporavnane zneske in finančne transakcije olistinjenjih posojil, pri katerih so originatorji MFI euroobmočja in pri katerih MFI še naprej servisirajo olistinjena posojila, pripravijo na podlagi podatkov, zbranih od MFI v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33), namesto zbiranja teh podatkov neposredno od DPFS.

Če NCB pripravijo podatke o sredstvih in obveznostih DPFS na podlagi informacij, zbranih neposredno od DPFS, in, kjer je primerno, na podlagi podatkov, ki jih poročajo MFI po Uredbi (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33), ter odobrijo odstopanja DPFS v skladu s členom 5(1)(b) Uredbe (EU) št. 1075/2013 (ECB/2013/40), NCB pri pripravi četrtletnih podatkov o sredstvih in obveznostih DPFS, ki se poročajo ECB za neporavnane zneske, finančne transakcije in odpise/delne odpise, za vse DPFS izračunajo oceno celotne vrednosti do 100 % zajetja.

Če NCB pripravijo podatke o sredstvih in obveznostih DPFS na podlagi drugih statističnih, javnih in/ali nadzornih virov, lahko taka priprava temelji na vzorcu DPFS, kolikor te DPFS predstavljajo najmanj 95 % skupnega neporavnanega zneska sredstev referenčne poročevalske populacije DPFS v zadevni državi članici, kakor je izkazana na seznamu DPFS. NCB pri pripravi četrtletnih podatkov o sredstvih in obveznostih DPFS, ki se poročajo ECB za neporavnane zneske, finančne transakcije in odpise/delne odpise, izračunajo oceno celotne vrednosti do 100 % zajetja.

NCB predložijo ECB pojasnila, v katerih navedejo razloge za znatne popravke, pa tudi za vse popravke, narejene po členu 20(3)(b).

Člen 21

Statistika o posojilih MFI nefinančnim družbam po panogi dejavnosti

NCB poročajo ECB podatke, kadar so na voljo, o posojilih MFI domačim nefinančnim družbam in o posojilih MFI nefinančnim družbam v drugih državah članicah euroobmočja, razčlenjene po panogi dejavnosti v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti v Uniji (NACE Rev. 2), v skladu z delom 19 Priloge II.

NCB poročajo ECB podatke četrtletno, do zaključka poslovanja na 28. delovni dan, ki sledi koncu četrtletja, na katero se podatki nanašajo.

NCB poročajo popravke v skladu z naslednjimi načeli:

(a)

z vsakim rednim posredovanjem podatkov se pošljejo popravki za pretekla referenčna obdobja, če je to potrebno;

(b)

izredni popravki, ki bistveno izboljšajo kakovost podatkov, se lahko pošljejo takoj, ko so na voljo.

NCB poročajo ECB kakršne koli pomembne spremembe v uporabljenih nacionalnih opredelitvah in razvrstitvah ter predložijo pojasnila, v katerih navedejo razloge za znatne popravke, kjer je to potrebno. Poleg tega NCB zagotovijo informacije o večjih prerazvrstitvah v sektorju MFI in, če so na voljo, večjih prerazvrstitvah nefinančnih družb v posredovanih razčlenitvah po NACE Rev. 2.

Člen 22

Statistika o kreditnih linijah MFI

NCB pripravijo in poročajo agregirane statistične informacije o kreditnih linijah MFI, odobrenih domačim rezidentom, in o kreditnih linijah MFI, odobrenih drugim nedomačim rezidentom euroobmočja, razčlenjene po institucionalnem sektorju, v skladu z delom 20 Priloge II.

Kreditne linije MFI imajo enak pomen kot »prevzete kreditne obveznosti«, razvrščene pod »srednje tveganje«, »srednje/nizko tveganje« in »nizko tveganje«, kakor je določeno v Uredbi (EU) št. 575/2013. NCB uporabljajo to opredelitev po najboljših prizadevanjih in lahko, kadar se za kreditne linije uporablja drugačna nacionalna opredelitev, poročajo z uporabo nacionalne opredelitve, vendar si morajo prizadevati za uskladitev priprave podatkov o kreditnih linijah MFI, da se dolgoročno poveča primerljivost podatkov med državami.

NCB izračunajo sektorske razčlenitve in jih posredujejo ECB. Če se te sektorske razčlenitve ne zbirajo na nacionalni ravni, lahko NCB zahtevajo te dodatne informacije od poročevalskih enot ali, alternativno, ocenijo sektorske razčlenitve z uporabo informacij, ki so na voljo na nacionalni ravni iz drugih virov.

NCB predložijo ECB podatke o statističnih prerazvrstitvah po najboljših prizadevanjih.

NCB poročajo ECB podatke četrtletno. Četrtletni podatki o neporavnanih zneskih in prerazvrstitvenih popravkih se ECB posredujejo do zaključka poslovanja na 28. delovni dan, ki sledi koncu četrtletja, na katero se podatki nanašajo.

NCB poročajo popravke v skladu z naslednjimi načeli:

(a)

z vsakim rednim posredovanjem podatkov se pošljejo popravki za preteklo referenčno četrtletje, če je to potrebno;

(b)

izredni popravki, ki bistveno izboljšajo kakovost podatkov, se lahko pošljejo takoj, ko so na voljo.

NCB predložijo ECB pojasnila, v katerih navedejo razloge za znatne popravke.

Člen 23

Statistika sredstev in obveznosti centralnih nasprotnih strank

NCB pripravijo in poročajo ločene agregirane statistične informacije o sredstvih in obveznostih centralnih nasprotnih strank v skladu z delom 21 Priloge II.

Za namen tega statističnega poročanja so centralne nasprotne stranke tisti subjekti, ki jih kot centralne nasprotne stranke opredeli ESMA in ki so »drugi finančni posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov« (S.125) ali »izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti« (S.126), kakor je določeno z razvrstitvijo institucionalnih sektorjev v poglavju 23 ESR 2010.

Centralne nasprotne stranke, ki jih opredeli ESMA in so v okviru ESR 2010 razvrščene v institucionalni sektor »denarne finančne institucije (MFI)«, niso del tega statističnega poročanja.

NCB obvezno poročajo ECB podatke glede na naslednje mejne vrednosti:

(a)

za polja, ki se nanašajo na pogodbe o začasni prodaji in so označena s črko »R« v delu 21 Priloge II, velja obvezno poročanje, če bilančni neporavnani znesek katerega koli od teh polj presega 10 milijard EUR, z izjemo tistih polj, ki se nanašajo na pozicije do MFI.

Če eno ali več polj, označenih z »R«, dosega mejno vrednost, se poročajo vsa tako označena polja, ne glede na njihovo dejansko bilančno vrednost;

(b)

za polja, ki se ne nanašajo na pogodbe o začasni prodaji in so označena s črkama »NR« v delu 21 Priloge II, velja obvezno poročanje, če se poročanje zahteva pod (a) ali če bilančni neporavnani znesek katerega koli od teh polj presega 10 milijard EUR.

Če eno ali več polj, označenih z »NR«, dosega mejno vrednost, se poročajo vsa polja, označena z »NR«, ne glede na njihovo dejansko bilančno vrednost.

Če nobena mejna vrednost iz (a) ali (b) ni dosežena, NCB prostovoljno predložijo ECB podatke o bilanci stanja centralnih nasprotnih strank. Če NCB izberejo, da prostovoljno ne bodo poročale podatkov, najmanj enkrat letno spremljajo, ali ta pragova nista dosežena.

NCB poročajo ECB podatke četrtletno. Četrtletni podatki o neporavnanih zneskih in prerazvrstitvenih popravkih se ECB posredujejo do zaključka poslovanja na 28. delovni dan, ki sledi koncu četrtletja, na katero se podatki nanašajo.

NCB poročajo popravke v skladu z naslednjimi načeli:

(a)

z vsakim rednim posredovanjem podatkov se pošljejo popravki za preteklo referenčno četrtletje, če je to potrebno;

(b)

izredni popravki, ki bistveno izboljšajo kakovost podatkov, se lahko pošljejo takoj, ko so na voljo.

NCB predložijo ECB pojasnila, v katerih navedejo razloge za znatne popravke.

Člen 24

Beleženje referenčnih podatkov o institucionalnih enotah, pomembnih za statistične namene

NCB sporočajo in hranijo vse referenčne podatke o institucionalnih enotah ali, kjer je primerno, pravnih enotah, ki se zahtevajo za statistične namene, v registru institucij in povezanih družb (Register of Institutions and Affiliates Database – RIAD), centralnem registru, ki vsebuje atribute o posameznih organizacijskih enotah in različne vrste razmerij med njimi ter med drugim omogoča izpeljavo struktur skupin glede na različne opredelitve.

Register RIAD omogoča obdelavo informacij po posameznem atributu, pridobljenih iz več kakor enega vira. Če je to potrebno, se morajo NCB dogovoriti o posebni metodi, ki naj se v registru RIAD uporabi za izpeljavo »končne« verzije referenčnih podatkov iz raznolikih nacionalnih »predloženih« virov podatkov.

Posebne zahteve za zagotovitev podatkov za posamezne skupine (finančnih) družb so opisane v členu 25 in Prilogi V.

Vse organizacijske enote, ki so zabeležene v registru RIAD, lahko imajo različne identifikatorje. NCB so odgovorne za dodeljevanje in upravljanje glavnega identifikatorja, imenovanega »RIAD code« (koda RIAD), s čimer se zagotavlja izmenjava nedvoumnih podatkov med registrom RIAD in katerim koli drugim (lokalnim) sistemom za pošiljanje/prejemanje podatkov.

V registru RIAD se lahko posameznim subjektom dodeli tudi katera koli nacionalna ali nadnacionalna koda (»aliases« (druga imena)), ki bi morala po možnosti upoštevati razpoložljive standarde.

Da bi lahko upravljale z referenčnimi podatki subjekta, NCB najprej ustvarijo take podatke v registru RIAD. Pozneje NCB upravljajo z vsemi demografskimi spremembami, kot so začetek opravljanja dejavnosti, posodobitev posameznih atributov in celo prenehanje subjekta, s poročanjem novih vrednosti atributov in/ali prilagajanjem obdobij veljavnosti vrednosti. (Dejanski izbrisi so predvideni samo v izjemnih primerih napačne vključitve subjekta).

NCB morajo opisati združitve (ali obratno delitve) enot s celotnim naborom spremljajočih korporacijskih dejanj, kot so prenehanje, sprememba in/ali ustanovitev ene ali več enot.

Spremembe v sektorju ESR, npr. prerazporeditev enega subjekta s seznama MFI na seznam investicijskih skladov, je treba poročati prek posodobitve vrednosti in obdobja veljavnosti v atributu »sektor ESR«.

NCB pred posredovanjem posodobitev ECB izvedejo preverjanja veljavnosti, ki ustrezajo zadevnim specifikacijam za izmenjavo podatkov. Pri uporabi postopkov vnosa morajo NCB voditi ustrezen niz kontrol, da se čim bolj zmanjšajo operativne napake ter zagotovita točnost in skladnost posodobitev, ki se poročajo prek registra RIAD.

V primeru izpada registra RIAD posredujejo NCB posodobitve po elektronski pošti na naslednji naslov: RIAD-Support@ecb.europa.eu.

NCB lahko uporabijo svoj nacionalni nabor znakov, pod pogojem, da uporabijo latinico. NCB uporabijo Unicode (UTF-8), da se pri prejemanju informacij od ECB prek registra RIAD pravilno prikažejo vsi nabori posebnih znakov.

Po prejemu posodobitev ECB nemudoma izvede preverjanja, da preveri formalno točnost in notranjo skladnost zagotovljenih informacij.

ECB nemudoma vrne NCB: (a) potrditev prejema, ki vsebuje povzetek informacij o posodobitvah, ki so bile obdelane in uspešno vnesene v ustrezni niz podatkov; in/ali (b) potrditev napake, ki vsebuje podrobne informacije o posodobitvah in preverjanjih veljavnosti, ki niso bila uspešna.

Po prejemu potrditve napake NCB sprejmejo ukrepe, da posredujejo popravljene informacije. Če so pravilne informacije odvisne od posodobitev, ki so jih nedavno poslale druge NCB in niso na voljo na spletni strani ECB, se NCB obrnejo na ECB, skupaj s podrobnim opisom zahtevanih informacij.

NCB določijo status zaupnosti za vsak atribut, ki opisuje organizacijsko enoto, z izbiro ene od treh vnaprej opredeljenih vrednosti: »F« pomeni prosto, tj. ni zaupno; »N« pomeni, da se lahko podatkovni atribut objavi samo za uporabo ESCB in povezanih institucij, za katere obstaja memorandum o soglasju, tj. ni za zunanjo objavo«; ali »C« za zaupne statistične informacije.

Člen 25

Seznami finančnih institucij, ki se vodijo za statistične namene

Da se omogoči vzpostavitev in vodenje seznama MFI za statistične namene, navedenega v členu 4 Uredbe (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33), je treba v registru RIAD zbirati spremenljivke, določene v delih 1 in 2 Priloge V, v predpisanih časovnih presledkih. NCB nemudoma poročajo vse posodobitve teh spremenljivk, zlasti ko institucija vstopi v sektor MFI, tj. v primeru ustanovitve MFI zaradi združitve, ustanovitve novih pravnih subjektov zaradi delitve obstoječe MFI, ustanovitve nove MFI ali spremembe statusa, zaradi katere prej ne-MFI postane MFI, ali ko obstoječa MFI izstopi iz sektorja MFI, tj. v primeru udeležbe MFI pri združitvi, nakupa MFI s strani druge institucije, delitve MFI v ločene pravne subjekte, spremembe statusa, zaradi katere MFI postane ne-MFI, ali likvidacije MFI.

Redno posodobljeni referenčni podatki v registru RIAD omogočajo vodenje uradnega seznama MFI, ki temelji na klasifikaciji institucionalnih sektorjev, statusu dejavnosti in drugih značilnostih institucije. V tem kontekstu se lahko posebna pozornost nameni primerom, kjer je institucija s seznama MFI omejena pri izvajanju svojih dejavnosti finančnega posredništva, npr. pri sprejemanju vlog ali odobravanju posojil, zlasti pred njeno likvidacijo in/ali izstopom iz sektorja MFI. Da se omogoči natančno spremljanje skladnosti z nacionalnimi klasifikacijami MFI, lahko ECB periodično zahteva dodatne informacije od zadevnih NCB.

Da se omogoči vzpostavitev in vodenje seznama investicijskih skladov za statistične namene, navedenega v členu 3 Uredbe (EU) št. 1073/2013 (ECB/2013/38), je treba v registru RIAD zbirati spremenljivke, določene v delih 1 in 2 Priloge V, v predpisanih časovnih presledkih. NCB poročajo vse posodobitve teh spremenljivk, zlasti ko institucija vstopi v populacijo investicijskih skladov ali ko obstoječi investicijski sklad izstopi iz populacije investicijskih skladov.

Da se omogoči vzpostavitev in vodenje seznama DPFS za statistične namene, navedenega v členu 3 Uredbe (EU) št. 1075/2013 (ECB/2013/40), je treba v registru RIAD zbirati spremenljivke, določene v delih 1 in 2 Priloge V, v predpisanih časovnih presledkih. NCB poročajo vse posodobitve teh spremenljivk, zlasti ko institucija vstopi v populacijo DPFS ali ko iz nje izstopi.

Da se omogoči vzpostavitev in vodenje seznama »institucij, ki so pomembne za statistiko plačil« za statistične namene, navedenega v členu 5 Uredbe (EU) št. 1409/2013 (ECB/2013/43), je treba v registru RIAD zbirati spremenljivke, določene v delu 1 Priloge V, v predpisanih časovnih presledkih. NCB poročajo vse posodobitve teh spremenljivk, zlasti ko institucija vstopi v populacijo institucij, ki so pomembne za statistiko plačil, ali ko iz nje izstopi.

NCB posredujejo ECB, kjer je mogoče, posodobitve spremenljivk, določenih za MFI, takoj po nastanku sprememb v sektorju MFI ali v atributih obstoječih MFI. Če to ni mogoče, NCB zagotovijo pisno pojasnilo za zamik med nastankom dogodka in njegovim poročanjem ECB.

NCB najmanj četrtletno posredujejo ECB posodobitve spremenljivk, določenih za investicijske sklade, z rokom dveh mesecev po referenčnem datumu. Vendar pa se spremenljivka čiste vrednosti sredstev letno posodobi za vse investicijske sklade, z zakasnitvijo največ dveh mesecev po referenčnem datumu konec decembra.

NCB najmanj četrtletno posredujejo ECB posodobitve spremenljivk, določenih za DPFS, v 14 delovnih dneh po referenčnem datumu.

NCB posredujejo ECB posodobitve spremenljivk, določenih za institucije, ki so pomembne za statistiko plačil, ob koncu leta z rokom treh mesecev po referenčnem datumu.

ECB na svoji spletni strani objavi kopijo podatkovnega niza MFI vsak delovni dan ECB do 18.00 po srednjeevropskem času. Istočasno z objavo seznama MFI na svoji spletni strani ECB pošlje ta seznam NCB prek registra RIAD. Istočasno ECB objavi seznam sprememb v populaciji MFI vsem NCB, in sicer vsak delovni dan ECB. V to posredovanje se vključijo vse podrobnosti o vsaki od naslednjih sprememb, ki jih poročajo NCB: (a) nove MFI in (b) izbrisane MFI.

ECB na zadnji delovni dan ECB vsakega koledarskega meseca do 18.00 po srednjeevropskem času naredi kopijo podatkovnega niza MFI in jo združi s spremenljivko iz podatkovnega niza primernih nasprotnih strank za operacije denarne politike (Monetary Policy Eligible Counterparties), ki datira na isti dan, tj. spremenljivka »rezerve«, ki izkazuje, ali je kreditna institucija, rezidenčna v euroobmočju, obveznik za obvezne rezerve. ECB nato objavi ta seznam MFI in institucij, ki so obvezniki za obvezne rezerve, na svoji spletni strani.

ECB na četrti delovni dan po roku za posredovanje posodobitev do 18.00 po srednjeevropskem času naredi kopijo podatkovnega niza investicijskih skladov in ga da na voljo NCB. ECB nato objavi seznam investicijskih skladov na svoji spletni strani.

ECB na drugi delovni dan po roku za posredovanje posodobitev do 18.00 po srednjeevropskem času naredi kopijo podatkovnega niza DPFS in ga da na voljo NCB. ECB nato objavi seznam DPFS na svoji spletni strani.

ECB na zadnji delovni dan ECB vsakega koledarskega meseca do 18.00 po srednjeevropskem času naredi kopijo vseh institucij, zabeleženih v registru RIAD, in jo da na voljo NCB.

ECB ne objavi podatkov, ki so označeni z oznako »zaupno« ali »ni za objavo«. ECB tudi ne posreduje NCB vrednosti, če so označene z oznako »zaupno«. Vendar pa lahko ECB v zvezi s kvantitativnimi ukrepi, ki so označeni z oznako »zaupno« ali »ni za objavo«, objavi ali posreduje nabor razredov velikosti.

Člen 26

Statistika pokojninskih skladov

NCB poročajo ECB statistične informacije o pokojninskih skladih v skladu z delom 22 Priloge II. Podatki, ki se nanašajo na pokojninske sklade, se posredujejo na podlagi podatkov, ki so trenutno na voljo na nacionalni ravni. Kadar dejanski podatki niso na voljo, se zagotovijo ocene po najboljših prizadevanjih.

Poročevalska populacija zajema pokojninske sklade, kakor so opredeljeni v ESR 2010 (v odstavkih 2.105 in 2.106), in vključuje vse pokojninske sklade, ki so rezidenti v državah članicah euroobmočja.

NCB poročajo neporavnane zneske ob koncu referenčnega obdobja in finančne transakcije med četrtletjem, ki se izpeljejo v skladu z ESR 2010.

Frekvenca poročanja ECB je četrtletna. Statistični podatki o pokojninskih skladih, opisani v odstavku 1(a), se poročajo ECB v obdobju, ki ne presega 85 koledarskih dni od konca referenčnega četrtletja. Z začetkom poročanja v prvem četrtletju leta 2017 se statistični podatki o pokojninskih skladih poročajo ECB v obdobju, ki ne presega 82 koledarskih dni od konca referenčnega četrtletja. ECB vsako leto do septembra vnaprej sporoči NCB točne datume posredovanja podatkov v obliki koledarja poročanja.

NCB bodo morda morale popraviti podatke, posredovane v preteklem četrtletju. Poleg tega lahko pride tudi do popravkov podatkov za zgodnejša četrtletja.

Uporabljajo se naslednja splošna načela:

(a)

ob rednih četrtletnih posredovanjih podatkov se lahko poleg podatkov za zadnje četrtletje pošljejo samo »redni« popravki, tj. popravki podatkov, posredovanih za predhodno četrtletje;

(b)

izredni popravki se omejijo in poročajo na datume, ki so različni od datumov rednega poročanja. Manjši rutinski zgodovinski popravki podatkov se pošljejo samo letno, skupaj s posredovanjem podatkov za četrto četrtletje;

(c)

izredni popravki, ki bistveno izboljšajo kakovost podatkov, se lahko pošljejo tudi med letom izven rednih ciklov izdelave.

Brez poseganja v veljavne računovodske prakse v državah članicah se za statistične namene vsa sredstva in vse obveznosti poročajo na bruto osnovi. Metode vrednotenja morajo biti v skladu z ESR 2010. Sredstva in obveznosti se morajo načeloma vrednotiti z uporabo trenutnih tržnih cen na datum, na katerega se bilanca stanja nanaša. Obveznosti iz naslova vlog in posojila se poročajo v nominalnem znesku, ki je neporavnan ob koncu četrtletja.

NCB zagotovijo ECB pojasnila, vključno z viri podatkov, sistemi za zbiranje podatkov, postopkom pripravljanja podatkov, pravnim okvirom, odstopanji od navodil ECB za poročanje in poročevalsko populacijo. NCB zagotovijo pojasnila za znatne popravke in zlasti za prekinitve v zgodovinskih podatkih.

Člen 27

Preverjanje

Brez poseganja v pravice ECB glede preverjanja, določene v Uredbi (ES) št. 2533/98 in Uredbi (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33), NCB spremljajo in zagotavljajo kakovost in zanesljivost statističnih informacij, ki se dajo na voljo ECB.

Člen 28

Standardi za posredovanje

Za elektronsko posredovanje statističnih informacij, ki jih zahteva ECB, NCB uporabljajo ESCB-Net, ki ga zagotavlja ESCB. Format statističnega sporočila za to elektronsko izmenjavo statističnih informacij je standardni format, dogovorjen v Odboru za statistiko. Ta zahteva ne preprečuje uporabe drugih načinov posredovanja statističnih informacij kot nadomestne rešitve ob predhodnem soglasju ECB.

Člen 29

Poenostavljen postopek spreminjanja

Izvršilni odbor ECB je upravičen, da ob upoštevanju stališč Odbora za statistiko izvede tehnične spremembe prilog k tej smernici, pod pogojem, da te spremembe ne spremenijo osnovnega konceptualnega okvira niti ne vplivajo na breme poročanja poročevalskih enot v državah članicah. Izvršilni odbor o kateri koli taki spremembi brez nepotrebnega odlašanja obvesti Svet ECB.

Člen 30

Objava

NCB ne objavijo nacionalnih prispevkov k mesečnim denarnim agregatom euroobmočja in njihovim protipostavkam, dokler teh agregatov ne objavi ECB. Kadar NCB objavijo take podatke, morajo biti enaki podatkom, ki prispevajo k nazadnje objavljenim agregatom euroobmočja. Kadar NCB navajajo agregate euroobmočja, ki jih objavi ECB, jih morajo navajati točno.

Člen 31

Razveljavitev

Smernica ECB/2007/9 se razveljavi.

Člen 32

Učinkovanje in izvedba

Ta smernica začne učinkovati na dan, ko so o njej uradno obveščene NCB držav članic euroobmočja. NCB držav članic euroobmočja morajo postopati v skladu s členi 11, 12, 13 in 16 od datuma, ko so uradno obveščene o Smernici, v skladu s členom 26 od 1. januarja 2016, v skladu s preostalimi določbami Smernice pa od 1. januarja 2015.

Izvršilni odbor do 31. decembra 2018 predloži Svetu ECB poročilo, ki upošteva stališča Odbora za statistiko v povezavi z drugimi ustreznimi odbori, v zvezi s (a) potrebo in možnim časovnim okvirom za združitev zahtev za poročanje na področju statistike plačil, navedenih v členu 18, z zahtevami za poročanje, določenimi v Uredbi (EU) št. 1409/2013 (ECB/2013/43) o statistiki plačil, ter v zvezi z (b) možnim vplivom razvoja na področju zbiranja zavarovalniških statističnih podatkov s strani ESCB na zahteve za poročanje na področju statistike pokojninskih skladov, navedene v členu 26.

Člen 33

Naslovniki

Ta smernica je naslovljena na NCB držav članic euroobmočja.

V Frankfurtu na Majni, 4. aprila 2014

Za Svet ECB

Predsednik ECB

Mario DRAGHI


(1)  UL L 250, 2.10.2003, str. 10.

(2)  UL L 318, 27.11.1998, str. 8.

(3)  UL L 372, 31.12.1986, str. 1.

(4)  UL L 35, 9.2.2011, str. 31.

(5)  Smernica ECB/2007/9 z dne 1. avgusta 2007 o denarni statistiki, statistiki finančnih institucij in statistiki finančnih trgov (UL L 341, 27.12.2007, str. 1).

(6)  Uredba (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (UL L 174, 26.6.2013, str. 1).

(7)  Uredba (EU) št. 1071/2013 Evropske centralne banke z dne 24. septembra 2013 o bilanci stanja sektorja denarnih finančnih institucij (ECB/2013/33) (UL L 297, 7.11.2013, str. 1).

(8)  Uredba (EU) št. 1074/2013 Evropske centralne banke z dne 18. oktobra 2013 o zahtevah za statistično poročanje poštnih žiro institucij, ki sprejemajo vloge od rezidentov euroobmočja, ki niso denarne finančne institucije (ECB/2013/39) (UL L 297, 7.11.2013, str. 94).

(9)  Uredba (EU) št. 1072/2013 Evropske centralne banke z dne 24. septembra 2013 o statistiki obrestnih mer, ki jih uporabljajo denarne finančne institucije (ECB/2013/34) (UL L 297, 7.11.2013, str. 51).

(10)  Uredba (EU) št. 1073/2013 Evropske centralne banke z dne 18. oktobra 2013 o statistiki sredstev in obveznosti investicijskih skladov (ECB/2013/38) (UL L 297, 7.11.2013, str. 73).

(11)  Uredba (EU) št. 1075/2013 Evropske centralne banke z dne 18. oktobra 2013 o statistiki sredstev in obveznosti družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in so vključene v transakcije listinjenja (ECB/2013/40) (UL L 297, 7.11.2013, str. 107).

(12)  Glej uvodno izjavo 13 Smernice ECB/2011/23 z dne 9. decembra 2011 o zahtevah Evropske centralne banke za statistično poročanje na področju zunanje statistike (UL L 65, 3.3.2012, str. 1); glej tudi uvodno izjavo 5 Priporočila ECB/2011/24 z dne 9. decembra 2011 o zahtevah Evropske centralne banke za statistično poročanje na področju zunanje statistike (UL C 64, 3.3.2012, str. 1).

(13)  Uredba (EU) št. 1409/2013 Evropske centralne banke z dne 28. novembra 2013 o statistiki plačil (ECB/2013/43) (UL L 352, 24.12.2013, str. 18).

(14)  Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(15)  Glej premostitvene tabele med računovodskimi postavkami bilance stanja NCB in ECB ter postavke, ki jih je treba poročati za statistične namene (Bridging tables between the accounting balance sheet items of the NCBs and the ECB and the items to be reported for statistical purposes), objavijo se na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.


PRILOGA I

Spremljanje skladnosti med računovodskimi in statističnimi podatki v zvezi z bilancami stanja NCB/ECB

DEL 1

Opis mesečnih preverjanj skladnosti

 

Preverjanje št.

Statistična postavka bilance stanja NCB/ECB

Razmerje

Računovodska postavka

Obveznosti

1

Gotovina v obtoku

>=

Statistična kategorija bi morala nekoliko presegati računovodsko kategorijo, ker samo statistična kategorija vključuje kovance, ki jih izda centralna država

Bankovci v obtoku

2

Vloge rezidentov euroobmočja

>=<

Statistična kategorija bi morala biti večja od vsote računovodskih postavk. To je zaradi dejstva, da so pozicije znotraj Eurosistema vključene v statistično kategorijo na agregirani ravni, medtem ko so izključene iz računovodskih postavk (1). Vendar pa je razmerje lahko različno, ker računovodske postavke vključujejo pozicije znotraj Eurosistema, ki so protipostavka popravkom za eurobankovce, ki so zabeleženi pod »preostala sredstva/obveznosti« za statistične namene, in ker se stanja tujih valut prevrednotijo z različno frekvenco (četrtletno za računovodske podatke, mesečno za statistične podatke)

Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja v eurih + druge obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja v eurih + obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja v eurih + obveznosti do rezidentov euroobmočja v tuji valuti

3

Vloge rezidentov euroobmočja, od tega denarne finančne institucije (MFI)

>=<

To preverjanje bi moralo odražati vpliv vključitve stanj znotraj Eurosistema na bruto osnovi v statistično kategorijo in njihove izključitve iz računovodskih kategorij (1). Načeloma bi morali biti statistični podatki večji od računovodskih podatkov tudi zato, ker vključujejo obveznosti do finančnih nasprotnih strank v tuji valuti. Vendar pa lahko različna razvrstitev protipostavke popravkom za eurobankovce to razmerje obrne

Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja v eurih + druge obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja v eurih

4

Vloge rezidentov euroobmočja, od tega centralna država + drugi sektorji države/ drugi rezidenti euroobmočja

=<

Vsota statističnih kategorij bi morala biti manjša od vsote računovodskih kategorij zaradi vključitve obveznosti do kreditnih institucij v tuji valuti samo v računovodske podatke

Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja v eurih + obveznosti do rezidentov euroobmočja v tuji valuti

5

Izdani dolžniški vrednostni papirji

=

Statistična kategorija bi morala biti enaka računovodski kategoriji

Izdani dolžniški vrednostni papirji

6

Kapital in rezerve

>=

Statistična kategorija se lahko nekoliko razlikuje od računovodske zaradi učinka prevrednotenja, ki se v nekaterih centralnih bankah izvede četrtletno. Poleg tega razlika nastane, ker sta računovodska postavka bilance stanja »nerazporejeni dobiček« in deloma postavka »račun rezervacij« zabeleženi kot del rezidualne postavke v računovodskih podatkih, vendar del »kapitala in rezerv“ v statističnih podatkih

Kapital in rezerve + računi prevrednotenja

7

Zunanje obveznosti

Statistična kategorija bi morala biti približno enaka vsoti računovodskih postavk. Obe vrednosti se lahko razlikujeta samo zaradi različne periodike vrednotenja

Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja v eurih + obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja v tuji valuti + protipostavka posebnih pravic črpanja, ki jih dodeli Mednarodni denarni sklad

8

Preostale obveznosti

Kakršna koli razlika med statistično kategorijo in računovodsko kategorijo se lahko pojasni z razlikami, ugotovljenimi na drugih mestih v bilanci stanja

Druge obveznosti

Sredstva

9

Posojila rezidentom euroobmočja

>=

Glej preverjanji št. 10 in št. 11

Posojanje kreditnim institucijam euroobmočja v eurih + druge terjatve do kreditnih institucij euroobmočja v eurih + javni dolg v eurih

10

Posojila rezidentom euroobmočja, od tega MFI

>=

Statistična kategorija bi morala biti večja od vsote računovodskih postavk. Razlike nastanejo v glavnem zaradi pozicij znotraj Eurosistema, ki se v statističnih podatkih poročajo na bruto osnovi, v računovodskem poročilu pa so izravnane (glej tudi obveznosti) (1). Poleg tega računovodski podatki ne vključujejo stanj v tuji valuti

Posojanje kreditnim institucijam euroobmočja v eurih + druge terjatve do kreditnih institucij euroobmočja v eurih

11

Posojila rezidentom euroobmočja, od tega država

>=

Statistična kategorija zajema posojila v vseh valutah in je lahko večja od računovodske kategorije, ki zajema samo posojila, denominirana v eurih

Javni dolg, denominiran v eurih

12

Imetja dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih izdajo rezidenti euroobmočja

>=

Statistična kategorija bi morala biti večja od računovodske kategorije, ker vključuje imetja vrednostnih papirjev, denominiranih v tuji valuti, in nekatera imetja drugih vrednostnih papirjev, ki so razvrščena med »druga sredstva« (za pokojninske sklade zaposlenih, investicije lastnega kapitala itd.) v računovodskih podatkih

Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja v eurih

13

Posojila rezidentom euroobmočja, od tega drugi rezidenti euroobmočja + imetja delnic/drugega lastniškega kapitala, ki jih izdajo rezidenti euroobmočja + osnovna sredstva + preostala sredstva

Glej preverjanje št. 8

Druga sredstva + terjatve do rezidentov euroobmočja v tuji valuti

14

Zunanja sredstva

>=

Statistična kategorija bi morala biti nekoliko večja od vsote računovodskih kategorij, ker vključuje nekatere delnice in drug lastniški kapital ter gotovino (bankovce) v tujih valutah, ki so izključeni iz računovodske kategorije. Obe vrednosti se lahko razlikujeta tudi zaradi različne periodike vrednotenja

Zlato in terjatve v zlatu + terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja v tuji valuti + terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja v eurih

DEL 2

Predloga za preverjanja skladnosti

Preverjanja skladnosti je treba izvesti in jih posredovati ECB v skladu s členom 4. Preverjanje skladnosti šteje za neuspešno, kadar je razlika med statistično vrednostjo in računovodsko vrednostjo večja od 2 milijard EUR (v absolutni vrednosti). V teh primerih morajo NCB zagotoviti pojasnila o razlogih za neuspeh.

Ime centralne banke: …

Preverjanja skladnosti za konec meseca: …


Postavke

Statistična vrednost (2)

Računovodska vrednost (2)

Razlika (2)

Izid preverjanja (3)

Pojasnilo (4)

1 –

Gotovina v obtoku

 

 

 

 

 

2 –

Vloge rezidentov euroobmočja

 

 

 

 

 

3 –

Vloge rezidentov euroobmočja, od tega MFI

 

 

 

 

 

4 –

Vloge rezidentov euroobmočja, od tega ne-MFI

 

 

 

 

 

5 –

Izdani dolžniški vrednostni papirji

 

 

 

 

 

6 –

Kapital in rezerve

 

 

 

 

 

7 –

Zunanje obveznosti

 

 

 

 

 

8 –

Preostale obveznosti

 

 

 

 

 

9 –

Posojila rezidentom euroobmočja

 

 

 

 

 

10 –

Posojila rezidentom euroobmočja, od tega MFI

 

 

 

 

 

11 –

Posojila rezidentom euroobmočja, od tega država

 

 

 

 

 

12 –

Imetje dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih izdajo rezidenti euroobmočja

 

 

 

 

 

13 –

Preostala sredstva

 

 

 

 

 

14 –

Zunanja sredstva

 

 

 

 

 


(1)  Vendar z nacionalnega vidika ta učinek ne bi smel biti prisoten, ker se oba niza podatkov poročata na bruto osnovi, medtem ko ECB konsolidira samo računovodske podatke (in stanja znotraj Eurosistema se izravnajo) za namen tedenskega računovodskega izkaza.

(2)  Vrednosti je treba poročati v milijonih EUR.

(3)  Vpišite »OK«, če je linearno razmerje preverjanja skladnosti izpolnjeno, ali »Neuspešno«, če preverjanje skladnosti ni uspelo.

(4)  Za vsako neuspešno preverjanje skladnosti, prosimo, razvrstite neuspešnost v eno izmed naslednjih štirih kategorij: (a) razlike zaradi enkratnega popravka; (b) razlike zaradi rednega popravka; (c) razlike zaradi različnih pravil predstavitve ali razvrstitve; in (d) katere koli druge razlike, vključno z napakami pri poročanju. Zagotoviti je treba tudi podrobna pojasnila.


PRILOGA II

SISTEMI POROČANJA

DEL 1

Statistika postavk bilance stanja o denarnih finančnih institucijah

Vsa statistična poročila morajo vsebovati podatke, ki so določeni v ustreznih tabelah iz Uredbe (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33) ali iz te smernice, ne glede na dejanski obstoj osnovnega pojava, četudi so enaki nič ali manjkajo. Za označitev, da pojav ne obstaja, je treba uporabiti »NC«. Vendar če podatki niso na voljo za pojasnjevalne postavke, se lahko nacionalne centralne banke (NCB) odločijo, da jih ne bodo zagotovile.

Za mesečne vrste podatkov, ki se zahtevajo po Uredbi (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33) in ki so se poročali s četrtletno frekvenco za obdobja pred januarjem 2003 po Uredbi (ES) št. 2819/98 (ECB/1998/16) (1), je treba zgodovinske popravke za obdobja pred januarjem 2003 poročati na pobudo Evropske centralne banke (ECB) ali zadevne nacionalne centralne banke (NCB) na podlagi dvostranskega dogovora.

V zvezi s podatki bilance stanja za druge denarne finančne institucije (MFI) se pričakuje, da bodo NCB poročale ECB podatke o neporavnanih zneskih v skladu s tabelami 1 do 4 Priloge I k Uredbi (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33) ter o popravkih tokov v skladu s tabelama 1 in 2 spodaj. NCB in ECB morajo poročati tudi podatke o svojih bilancah stanja v skladu z istimi zahtevami, z izjemo postavk, ki se nanašajo na izdane delnice/enote skladov denarnega trga (SDT). Poleg tega morajo NCB in ECB poročati tudi podatke o svojih imetjih zlata in terjatvah v zlatu (samo denarno zlato) in terjatvah od Mednarodnega denarnega sklada (MDS) (npr. pravice črpanja in posebne pravice črpanja (PPČ)) ter o svojih obveznostih do MDS v zvezi s PPČ.

V zvezi z zahtevami glede listinjenja posojil in drugih prenosov posojil se pričakuje, da bodo NCB poročale ECB podatke v skladu s tabelama 5a in 5b Priloge I k Uredbi (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33) ter podatke o popravkih tokov v skladu s tabelama 3a in 3b spodaj. Dodatne postavke o listinjenju posojil in drugih prenosih posojil bi se morale poročati v tabeli 4, kolikor se ti podatki ne zahtevajo v tabelah 5a in 5b Priloge I k Uredbi (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33).

Tabela 1

Postavke, za katere se zahtevajo mesečni popravki tokov  (*)

POSTAVKE BILANCE STANJA

A.

Domači

B.

Euroobmočje razen domači

C.

Tujina

D.

Skupaj

Skupaj

MFI

Ne-MFI

Skupaj

MFI

Ne-MFI

Skupaj

Banke

Ne-banke

 

od tega: centralna banka (S1.121)

od tega: institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke (S1.122)

 

od tega: kreditne institucije, ki so obvezniki za obvezne rezerve, ECB in NCB

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

 

 

od tega: centralna banka (S1.121)

od tega: institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke (S1.122)

 

od tega: kreditne institucije, ki so obvezniki za obvezne rezerve, ECB in NCB

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

od tega: kreditne institucije

Centralna država (S.1311)

Ostali sektor država

Skupaj

Investicijski skladi razen SDT (S.124)

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti + lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.125+S.126+S.127)

Zavarovalne družbe (S.128)

Pokojninski skladi (S.129)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14+S.15)

od tega: kreditne institucije

Centralna država (S.1311)

Ostali sektor država

Skupaj

Investicijski skladi razen SDT (S.124)

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti + lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.125+S.126+S.127)

Zavarovalne družbe (S.128)

Pokojninski skladi (S.129)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14+S.15)

 

od tega: CNS (2)

od tega: DPFS

 

od tega: CNS (2)

od tega: DPFS

OBVEZNOSTI

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

8

Gotovina v obtoku

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

9

Vloge

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega: postavke znotraj skupine

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega: prenosljive vloge

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega: do 2 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega: sindicirana posojila

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

9e

Euro

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

9.1e

Čez noč

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega: prenosljive vloge

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

9.2e

Z dogovorjeno zapadlostjo

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom in do 2 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 2 letoma

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

9.3e

Na odpoklic z odpovednim rokom

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 3 mesecev

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 3 meseci

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega: nad 2 letoma

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

9.4e

Repo posli

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

9x

Tuje valute

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

9.1x

Čez noč

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

9.2x

Z dogovorjeno zapadlostjo

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom in do 2 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 2 letoma

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

9.3x

Na odpoklic z odpovednim rokom

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 3 mesecev

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 3 meseci

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega: nad 2 letoma

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

9.4x

Repo posli

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

10

Delnice/enote SDT  (4)

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

 

 

#

11

Izdani dolžniški vrednostni papirji

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

11e

Euro

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

nad 1 letom in do 2 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

od tega: do 2 let in z nominalnim kapitalskim jamstvom pod 100 %

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

nad 2 letoma

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

11x

Tuje valute

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

nad 1 letom in do 2 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

od tega: do 2 let in z nominalnim kapitalskim jamstvom pod 100 %

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

nad 2 letoma

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

12

Kapital in rezerve

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

13

Preostale obveznosti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

Protipostavka PPČ  (5)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#


POSTAVKE BILANCE STANJA

A.

Domači

B.

Euroobmočje razen domači

C.

Tujina

D.

Skupaj

MFI

Ne-MFI

MFI

Ne-MFI

 

od tega: centralna banka (S.121)

od tega: institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke (S.122)

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

 

od tega: centralna banka (S.121)

od tega: institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke (S.122)

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

Skupaj

Investicijski skladi razen SDT (S.124)

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti + lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.125+S.126+S.127)

(f)

Zavarovalne družbe (S.128)

Pokojninski skladi (S.129)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14+S.15)

Skupaj

Investicijski skladi razen SDT (S.124)

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti + lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.125+S.126+S.127)

(f)

Zavarovalne družbe (S.128)

Pokojninski skladi (S.129)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14+S.15)

 

od tega: CNS (2)

od tega: DPFS

Skupaj

Posojila za potrošnjo

Posojila za nakup hiše

Ostala posojila

 

od tega: CNS (2)

od tega: DPFS

Skupaj

Posojila za potrošnjo

Posojila za nakup hiše

Ostala posojila

 

od tega: IL/PP (3)

 

od tega: IL/PP (3)

SREDSTVA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1

Gotovina

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1e

od tega: euro

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2

Posojila

#

#

#

#

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

#

#

#

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

#

 

#

#

 

#

#

#

#

 

#

#

#

#

 

 

 

#

 

#

#

 

#

#

#

#

 

#

#

#

#

#

 

nad 1 letom in do 5 let

 

 

 

#

 

#

#

 

#

#

#

#

 

#

#

#

#

 

 

 

#

 

#

#

 

#

#

#

#

 

#

#

#

#

#

 

nad 5 let

 

 

 

#

 

#

#

 

#

#

#

#

 

#

#

#

#

 

 

 

#

 

#

#

 

#

#

#

#

 

#

#

#

#

 

od tega: postavke znotraj skupine

 

 

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega: sindicirana posojila

#

 

 

#

#

 

 

 

 

 

 

#

 

 

 

 

 

#

 

 

#

#

 

 

 

 

 

 

#

 

 

 

 

 

 

 

od tega: začasni nakup

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2e

od tega: euro

 

 

 

#

#

#

#

 

 

#

#

#

#

 

 

 

 

 

 

 

#

#

#

#

 

 

#

#

#

#

 

 

 

 

 

 

od tega: posojila revolving in prekoračitve stanj na računih

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

#

 

 

 

 

 

 

od tega: posojila po kreditnih karticah z odloženim brezobrestnim plačilom

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

#

 

 

 

 

 

 

od tega: obrestovana posojila po kreditnih karticah

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

#

 

 

 

 

 

 

3

Imetja dolžniških vrednostnih papirjev

 

 

 

 

 

 

 

 

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

 

 

 

 

 

 

 

 

#

 

3e

Euro

 

 

 

#

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

#

 

 

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

 

 

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom in do 2 let

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 2 letoma

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

3x

Tuje valute

 

 

 

#

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

#

 

 

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

 

 

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom in do 2 let

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 2 letoma

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

4

Lastniški kapital

#

 

 

 

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

 

 

 

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

 

5

Delnice/enote investicijskih skladov

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Delnice/enote SDT

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

 

Delnice/enote investicijskih skladov razen SDT

 

 

 

 

 

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

 

6

Nefinančna sredstva (vključno z osnovnimi sredstvi)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

7

Preostala sredstva

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

Zlato & terjatve v zlatu (samo denarno zlato)  (5)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

Terjatve od MDS – pravice črpanja, PPČ, ostale terjatve  (5)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

Tabela 2

Postavke, za katere se zahtevajo četrtletni popravki tokov  (**)

POSTAVKE BILANCE STANJA

A.

Domači

B.

Euroobmočje razen domači

C.

Tujina

D.

Skupaj

MFI

Ne MFI

MFI

Ne MFI

Skupaj

Skupaj

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

Skupaj

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

 

Banke

Ne-banke

Skupaj

Centralna država (S.1311)

Ostali sektor država

Skupaj

Investicijski skladi razen SDT (S.124)

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti + lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.125+S.126+S.127)

Zavarovalne družbe (S.128)

Pokojninski skladi (S.129)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14+S.15)

Skupaj

Centralna država (S.1311)

Ostali sektor država

Skupaj

Investicijski skladi razen SDT (S.124)

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti + lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.125+S.126+S.127)

Zavarovalne družbe (S.128)

Pokojninski skladi (S.129)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14+S.15)

Država

Drugi rezidenčni sektorji

Skupaj

Regionalna država (S.1312)

Lokalna država (S.1313)

Skladi socialne varnosti (S.1314)

 

 

 

Posojila za potrošnjo

Posojila za nakup hiše

Ostala posojila

Skupaj

Regionalna država (S.1312)

Lokalna država (S.1313)

Skladi socialne varnosti (S.1314)

 

 

 

Posojila za potrošnjo

Posojila za nakup hiše

Ostala posojila

Nepremičninsko zavarovanje

Skupaj

 

Nepremičninsko zavarovanje

 

Nepremičninsko zavarovanje

 

Nepremičninsko zavarovanje

Nepremičninsko zavarovanje

Skupaj

 

Nepremičninsko zavarovanje

 

Nepremičninsko zavarovanje

 

Nepremičninsko zavarovanje

OBVEZNOSTI

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

8.

Gotovina v obtoku

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

9.

Vloge

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

9.1

Čez noč

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

9.2

Z dogovorjeno zapadlostjo

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

9.3

Na odpoklic z odpovednim rokom

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

9.4

Repo posli

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

10.

Delnice/enote SDT

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

11.

Izdani dolžniški vrednostni papirji

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

12.

Kapital in rezerve

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

13.

Preostale obveznosti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega: izvedeni finančni instrumenti

#

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

 

 

 

 

od tega: obračunane obresti na vloge

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

SREDSTVA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1.

Gotovina

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2.

Posojila

 

 

 

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

 

 

#

 

#

 

#

 

 

 

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

 

 

#

 

#

 

#

 

#

#

#

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

#

#

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

#

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom in do 5 let

 

 

 

 

 

#

#

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

#

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 5 let

 

 

 

 

 

#

#

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

#

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2e

Euro

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

 

 

#

 

#

 

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

 

 

#

 

#

 

#

 

 

 

 

 

3.

Imetja dolžniških vrednostnih papirjev

 

 

 

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

#

#

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

#

#

#

 

#

#

#

#

#

 

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

#

#

 

#

#

#

#

#

 

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom

 

 

 

 

 

#

#

#

 

#

#

#

#

#

 

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

#

#

 

#

#

#

#

#

 

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

4.

Lastniški kapital

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

#

#

#

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

#

#

#

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

5.

Delnice/enote investicijskih skladov

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Delnice/enote SDT

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Delnice/enote investicijskih skladov razen SDT

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

6.

Nefinančna sredstva (vključno z osnovnimi sredstvi)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

7.

Preostala sredstva

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega: izvedeni finančni instrumenti

#

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

 

 

 

 

od tega: obračunane obresti na posojila

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


Tabela 3a

Listinjenje in drugi prenosi posojil: postavke, za katere se zahtevajo mesečni popravki tokov  (***)

POSTAVKE BILANCE STANJA

A.

Domači

B.

Euroobmočje razen domači

C.

Tujina

MFI

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

MFI

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

Skupaj

Ostali sektor država (S.1312+S.1313+S.1314)

Skupaj

Investicijski skladi razen SDT (S.124)

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti + lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.125+S.126+S.127)

Zavarovalne družbe (S.128)

Pokojninski skladi (S.129)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14+S.15)

Skupaj

Ostali sektor država (S.1312+S.1313+S.1314)

Skupaj

Investicijski skladi razen SDT (S.124)

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti + lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.125+S.126+S.127)

Zavarovalne družbe (S.128)

Pokojninski skladi (S.129)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14+S.15)

1.

Neporavnani zneski olistinjenih posojilih, katerih pripoznanje ni odpravljeno

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1.1

Skupaj

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1.1.1

od tega olistinjena preko DPFS v euroobmočju

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2.

Olistinjena posojila, katerih pripoznanje je odpravljeno, pri katerih MFI deluje kot serviser  (****)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2.1

Neporavnani zneski

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


Tabela 3b

Listinjenje in drugi prenosi posojil: postavke, za katere se zahtevajo četrtletni popravki tokov  (*****)

POSTAVKE BILANCE STANJA

A.

Domači

B.

Euroobmočje razen domači

C.

Tujina

MFI

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

MFI

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

Skupaj

Ostali sektor država (S.1312+S.1313+S.1314)

Skupaj

Investicijski skladi razen SDT (S.124)

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti + lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.125+S.126+S.127)

Zavarovalne družbe (S.128)

Pokojninski skladi (S.129)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14+S.15)

Skupaj

Ostali sektor država (S.1312+S.1313+S.1314)

Skupaj

Investicijski skladi razen SDT (S.124)

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti + lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.125+S.126+S.127)

Zavarovalne družbe (S.128)

Pokojninski skladi (S.129)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14+S.15)

Posojila za potrošnjo

Posojila za nakup hiše

Ostala posojila

Posojila za potrošnjo

Posojila za nakup hiše

Ostala posojila

 

IL/PP (7)

 

IL/PP (7)

1.

Olistinjena posojila, delni odpisi v času prenosa posojila

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1.1

nasprotna stranka pri prenosu

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

je DPFS

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom in do 5 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 5 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1.1.1

od tega: nasprotna stranka pri prenosu je DPFS v euroobmočju

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom in do 5 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 5 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2.

Olistinjena posojila, katerih pripoznanje je odpravljeno, pri katerih MFI deluje kot serviser  (6)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2.1

Neporavnani zneski

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Namen posojila

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom in do 5 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 5 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

3.

Neporavnani zneski posojil, servisiranih pri listinjenju

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

3.1

Servisirana posojila: vse DPFS

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom in do 5 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 5 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

3.1.1

Servisirana posojila: od tega DPFS v euroobmočju

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom in do 5 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 5 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


Tabela 4

Listinjenje in drugi prenosi posojil: posojila, katerih pripoznanje je odpravljeno v bilanci stanja MFI

POSTAVKE BILANCE STANJA

A.

Domači

B.

Euroobmočje razen domači

C.

Tujina

MFI

Ne-MFI

MFI

Ne-MFI

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

Skupaj

Ostali sektor država (S.1312+S.1313+S.1314)

Skupaj

Investicijski skladi razen SDT (S.124)

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti + lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.125+S.126+S.127)

Zavarovalne družbe (S.128)

Pokojninski skladi (S.129)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14+S.15)

Skupaj

Ostali sektor država (S.1312+S.1313+S.1314)

Skupaj

Investicijski skladi razen SDT (S.124)

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti + lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.125+S.126+S.127)

Zavarovalne družbe (S.128)

Pokojninski skladi (S.129)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14+S.15)

Posojila za potrošnjo

Posojila za nakup hiše

Ostala posojila

Posojila za potrošnjo

Posojila za nakup hiše

Ostala posojila

 

IL/PP (9)

 

IL/PP (9)

3.

Posojila, katerih pripoznanje odpravijo MFI (8)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

3.1

Neporavnani zneski

 

M

M

 

M

M

M

M

M

M

 

M

M

 

M

M

M

M

M

M

M

Namen posojila

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Q

Q

Q

Q

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Q

Q

Q

Q

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

Q

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Q

 

 

 

 

 

nad 1 letom in do 5 let

 

 

 

 

 

 

 

 

Q

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Q

 

 

 

 

 

nad 5 let

 

 

 

 

 

 

 

 

Q

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Q

 

 

 

 

 

3.2

Finančne transakcije brez

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

vpliva prenosov posojil

 

M

M

 

M

M

M

M

M

M

 

M

M

 

M

M

M

M

M

M

M

Namen posojila

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Q

Q

Q

Q

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Q

Q

Q

Q

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

Q

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Q

 

 

 

 

 

nad 1 letom in do 5 let

 

 

 

 

 

 

 

 

Q

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Q

 

 

 

 

 

nad 5 let

 

 

 

 

 

 

 

 

Q

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Q

 

 

 

 

 

M

Zahteve za mesečne podatke.

Q

Zahteve za četrtletne podatke.

DEL 2

Statistika o elektronskem denarju

Tabela 1

Zahteve za mesečno statistično poročanje o elektronskem denarju, ki ga izdajo MFI, ki jim ni bilo odobreno odstopanje po členu 9(1) Uredbe (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33)

POSTAVKE BILANCE STANJA

A.

Domači

B.

Euroobmočje razen domači

C.

Tujina

D.

Skupaj

OBVEZNOSTI

9

Vloge (vse valute)

 

 

 

 

9e

Vloge (euro)

 

 

 

 

9.1e

Čez noč

 

 

 

 

od tega: elektronski denar

 

 

 

 

9.1.1e

Elektronski denar na podlagi strojne opreme

 

 

 

 

9.1.2e

Elektronski denar na podlagi programske opreme

 

 

 

 

9x

Vloge (tuje valute)

 

 

 

 

9.1x

Čez noč

 

 

 

 

od tega: elektronski denar

 

 

 

 

9.1.1x

Elektronski denar na podlagi strojne opreme

 

 

 

 

9.1.2x

Elektronski denar na podlagi programske opreme

 

 

 

 


Tabela 2

Zahteve za letno statistično poročanje o elektronskem denarju, ki ga izdajo vse institucije za izdajo elektronskega denarja, ki niso kreditne institucije, ali manjše MFI, ki jim je bilo odobreno odstopanje po členu 9(1) Uredbe (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33)

POSTAVKE BILANCE STANJA

A.

Domači

B.

Euroobmočje razen domači

C.

Tujina

D.

Skupaj

CELOTNA SREDSTVA/CELOTNE OBVEZNOSTI

Celotna sredstva/obveznosti (vse valute)

 

 

 

 

od tega: institucije za izdajo elektronskega denarja

 

 

 

 

od tega: MFI razen kreditnih institucij

 

 

 

 

od tega: MFI, ki jim je bilo odobreno odstopanje po členu 9(1) Uredbe (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33)

 

 

 

 

od tega: ne-MFI, ki izdajajo elektronski denar

 

 

 

 

OBVEZNOSTI

9

Vloge (vse valute)

 

 

 

 

9.1

Čez noč

 

 

 

 

od tega: elektronski denar

 

 

 

 

od tega: ki ga izdajo MFI razen kreditnih institucij

 

 

 

 

od tega: ki ga izdajo MFI, ki jim je bilo odobreno odstopanje po členu 9(1) Uredbe (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33)

 

 

 

 

od tega: ki ga izdajo ne-MFI, ki izdajajo elektronski denar

 

 

 

 

DEL 3

Statistika o poštnih žiro institucijah in centralni državi

Statistične zahteve o poštnih žiro institucijah in centralni državi zajemajo njihove denarne obveznosti v razmerju do rezidentov euroobmočja, ki niso denarne finančne institucije, ter imetja gotovine in vrednostnih papirjev, ki jih izdajo MFI euroobmočja. Pričakuje se, da bodo NCB poročale ECB podatke o neporavnanih zneskih v skladu s sistemom, določenim v Prilogi 1 k Uredbi (EU) št. 1074/2013 (ECB/2013/39), in o popravkih tokov v skladu s tabelo 1 spodaj.

Če se poročevalski sektor v določeni državi ne uporablja (npr. poštne žiro institucije, kakor so opredeljene v Uredbi (EU) št. 1074/2013 (ECB/2013/39), ne obstajajo, stanja centralne države pa so nepomembna), se lahko NCB odločijo, da tega niza podatkov ne bodo poročale.

Tabela 1

Podatki o poštnih žiro institucijah in podatki centralne države, postavke, za katere se zahtevajo mesečni popravki tokov  (******)

POSTAVKE BILANCE STANJA

Euroobmočje

MFI

A.

Domači

B.

Euroobmočje razen domači

MFI

Ne-MFI

MFI

Ne-MFI

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

Centralna država (S.1311)

Ostali sektor država (S.1312+S.1313+S.1314)

Skupaj

Investicijski skladi razen SDT (S.124)

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti + lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.125+S.126+S.127)

Zavarovalne družbe (S.128)

Pokojninski skladi (S.129)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14+S.15)

Centralna država (S.1311)

Ostali sektor država (S.1312+S.1313+S.1314)

Skupaj

Investicijski skladi razen SDT (S.124)

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti + lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.125+S.126+S.127)

Zavarovalne družbe (S.128)

Pokojninski skladi (S.129)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14+S.15)

SREDSTVA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1

Gotovina

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1e od tega: euro

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2

Posojila

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom in do 5 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 5 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

3

Imetja dolžniških vrednostnih papirjev

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

3e

Euro

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom in do 2 let

 

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

3x

Tuje valute

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom in do 2 let

 

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

4

Delnice/enote SDT

 

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#

 

 

 

 

 

 

 

 

 

OBVEZNOSTI

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

5

Vloge

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

5e

Euro

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

5.1e

Čez noč

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

5.2e

Z dogovorjeno zapadlostjo

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom in do 2 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

5.3e

Na odpoklic z odpovednim rokom

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 3 mesecev

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

5.4e

Repo posli

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

5x

Tuje valute

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

5.1x

Čez noč

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

5.2x

Z dogovorjeno zapadlostjo

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom in do 2 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

5.3x

Na odpoklic z odpovednim rokom

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 3 mesecev

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

5.4x

Repo posli

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

DEL 4

Pojasnjevalne postavke

Oddelek 1:   Mesečne pojasnjevalne postavke za izpeljavo in oceno denarnih agregatov in protipostavk

Tabela 1  (*******)

Podatki ECB/NCB

 

Domači

Euroobmočje razen domači

Tujina

Skupaj

OBVEZNOSTI

8

Gotovina v obtoku

 

 

 

 

od tega: bankovci

 

 

 

 

Eurobankovci

 

 

 

#

Bankovci v nacionalnih denominacijah

 

 

 

# (10)

od tega: kovanci

 

 

 

 

Kovanci, denominirani v eurih

 

 

 

#

Kovanci v nacionalnih denominacijah

 

 

 

# (10)

11

Izdani dolžniški vrednostni papirji (11)

 

 

 

 

Do 1 leta

 

 

 

 

14

Preostale obveznosti

 

 

 

 

od tega: obračunane obveznosti na vloge

 

 

 

od tega: tranzitne postavke

 

 

 

od tega: pasivne časovne razmejitve

 

 

 

od tega: izvedeni finančni instrumenti

 

 

 

od tega: obveznosti znotraj Eurosistema, povezane z razdelitvijo eurobankovcev

 (12)

 

 

SREDSTVA

7

Preostala sredstva

 

 

 

 

od tega: obračunane terjatve na posojila

 

 

 

od tega: tranzitne postavke

 

 

 

od tega: aktivne časovne razmejitve

 

 

 

od tega: izvedeni finančni instrumenti

 

 

 

od tega: terjatve znotraj Eurosistema, povezane z razdelitvijo eurobankovcev

 (12)

 

 


Tabela 2  (********)

Podatki drugih MFI

 

Domači

Euroobmočje razen domači

Tujina

Skupaj

OBVEZNOSTI

9

Vloge

 

 

 

 

Nasprotna obveznost do posojil, katerih pripoznanje ni bilo odpravljeno (13)

 

11

Izdani dolžniški vrednostni papirji (14)

 

 

 

 

Do 1 leta

#

#

#

 

Euro

#

#

#

 

Tuje valute

#

#

#

 

Nad 1 letom in do 2 let

#

#

#

 

Euro

#

#

#

 

Tuje valute

#

#

#

 

13

Kapital in rezerve

 

 

 

 

od tega: rezervacije

 

 

 

 (15)

14

Preostale obveznosti

 

 

 

 

od tega: obračunane obveznosti na vloge

 

 

 

od tega: tranzitne postavke

 

 

 

od tega: pasivne časovne razmejitve

 

 

 

od tega: izvedeni finančni instrumenti

 

 

 

od tega: rezervacije

 

 

 

 (15)

SREDSTVA

7

Preostala sredstva

 

 

 

 

od tega: obračunane terjatve na posojila

 

 

 

od tega: tranzitne postavke

 

 

 

od tega: aktivne časovne razmejitve

 

 

 

od tega: izvedeni finančni instrumenti

 

 

 

Oddelek 2:   Mesečne pojasnjevalne postavke za izpeljavo informacij o ponderiranju za statistiko obrestnih mer MFI

Podatki drugih MFI (stanja)

V eurih denominirana posojila, ki jih druge MFI odobrijo navedenim podkategorijam »drugih rezidentov«

SREDSTVA

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva itd. (S.14+S.15)

Potrošniška posojila

Posojila za nakup hiše

Drugo (preostanek)

A.

Domači

 

 

 

 

Posojila

 

 

 

 

od tega euro

 

 

 

 

Do 1 leta

 

 

 

 

Nad 1 letom in do 2 let

 

 

 

 

Nad 2 letoma in do 5 let

 

 

 

 

Nad 5 let

 

 

 

 

B.

Druge države članice euroobmočja

 

 

 

 

Posojila

 

 

 

 

od tega euro

 

 

 

 

Do 1 leta

 

 

 

 

Nad 1 letom in do 2 let

 

 

 

 

Nad 2 letoma in do 5 let

 

 

 

 

Nad 5 let

 

 

 

 

Oddelek 3:   Četrtletne pojasnjevalne postavke za pripravo finančnih računov monetarne unije

Podatki NCB/ECB/drugih MFI  (*********) ,  (**********)

 

Domači

Euroobmočje razen domači

Tujina

Skupaj

MFI

Centralna država

DFP

Zavarovalne družbe

Pokojninski skladi

Nefinančne družbe

MFI

Centralna država

DFP

Zavarovalne družbe

Pokojninski skladi

Nefinančne družbe

OBVEZNOSTI

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

11

Izdani dolžniški vrednostni papirji

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega: obračunane obresti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 (16)

14

Preostale obveznosti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega: obračunane obresti na izdane dolžniške vrednostne papirje

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 (16)

od tega: neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervah pokojninskih skladov

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#  (17)

od tega: računi prevrednotenja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 (18)

od tega: obveznost do nerezidenčnih podružnic/pisarn

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 (18)

od tega: računi popravkov obveznosti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega: negativno stanje na računih prihodkov/izdatkov; dobiček/izguba tekočega leta/preteklih let; posli posojanja vrednostnih papirjev; kratke pozicije vrednostnih papirjev; depreciacija

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 (18)

SREDSTVA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

3

Imetja dolžniških vrednostnih papirjev

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega: obračunane obresti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 (16)

Do 1 leta

 

#

 

 

 

 

 

#

 

 

 

 

#

 

od tega: euro

 

#

 

 

 

 

 

#

 

 

 

 

#

 

Nad 1 letom

 

#

 

 

 

 

 

#

 

 

 

 

#

 

od tega: euro

 

#

 

 

 

 

 

#

 

 

 

 

#

 

5

Lastniški kapital

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

delnice, ki kotirajo na borzi

#

 

#

#

#

#

#

 

#

#

#

#

#

 

delnice, ki ne kotirajo na borzi

#

 

#

#

#

#

#

 

#

#

#

#

#

 

drug lastniški kapital

#

 

#

#

#

#

#

 

#

#

#

#

#

 

7

Preostala sredstva

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega: obračunane obresti na imetja dolžniških vrednostnih papirjev

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 (16)

od tega: predplačilo zavarovalnih premij in škodne rezervacije

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

#  (19)

od tega: računi prevrednotenja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 (18)

od tega: terjatve/dokapitalizacije nerezidenčnih podružnic/pisarn

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 (18)

od tega: računi popravkov sredstev

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega: pozitivno stanje na računih prihodkov/izdatkov; dobiček/izguba tekočega leta/preteklih let; lastne delnice; posli posojanja vrednostnih papirjev

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 (18)

DEL 5

Statistika osnove za obvezne rezerve

Tabela 1

Podatki o postavkah bilance stanja, ki se zahtevajo za pripravo statistike o osnovi za obvezne rezerve

POSTAVKE BILANCE STANJA

Svet

Druge MFI euroobmočja, ki niso obvezniki za obvezne rezerve, ne-MFI euroobmočja in tujina

Skupaj

OBVEZNOSTI

 

 

9

Vloge (vse valute)

 

 

9.1

Čez noč

R1

 

9.2

Z dogovorjeno zapadlostjo – do 2 let

 

9.3

Na odpoklic z odpovednim rokom – do 2 let

 

9

Vloge (vse valute)

 

 

9.2

Z dogovorjeno zapadlostjo – nad 2 letoma

R2

 

9.3

Na odpoklic z odpovednim rokom – nad 2 letoma

 

9.4

Pogodbe o začasni prodaji

R3

 

11

Izdani dolžniški vrednostni papirji (vse valute)

 

 

Do 2 let

R4

 

Nad 2 letoma (20)

 

R5


Tabela 2

Podatki o postavkah bilance stanja, ki se zahtevajo za kontrolne namene

 

A.

Domači

Nerazporejeni

Pavšalna olajšava

R6

Izračun pavšalne olajšave za kontrolne namene (R6):

Pavšalna olajšava: Olajšava velja za vsako kreditno institucijo. Vsaka kreditna institucija odšteje maksimalno pavšalno olajšavo, namenjeno znižanju administrativnih stroškov upravljanja zelo majhnih obveznih rezerv. Če je [osnova za obvezne rezerve × stopnja obveznih rezerv] manjša kot 100 000 EUR, je pavšalna olajšava enaka [osnova za obvezne rezerve × stopnja obveznih rezerv]. Če je [osnova za obvezne rezerve × stopnja obveznih rezerv] večja ali enaka 100 000 EUR, je pavšalna olajšava enaka 100 000 EUR. Institucije, ki jim je dovoljeno poročati statistične podatke glede njihove konsolidirane osnove za obvezne rezerve kot skupina (kakor je opredeljeno v oddelku 1 dela 2 Priloge III k Uredbi (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33)), morajo izpolnjevati obvezne rezerve preko ene izmed institucij v skupini, ki nastopa kot posrednik izključno za te institucije. V skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9) je v slednjem primeru samo skupina kot celota upravičena do odštetja pavšalne olajšave.

Obvezne (ali »zahtevane«) rezerve se izračunajo, kot sledi:

Obvezne (ali »zahtevane«) rezerve = osnova za obvezne rezerve × stopnja obveznih rezerv – pavšalna olajšava.

Stopnja obveznih rezerv se uporablja v skladu z Uredbo (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9).

DEL 6

Statistika makro razmerij

Podatki o postavkah bilanc stanja kreditnih institucij za pripravo makro razmerij

POSTAVKE BILANCE STANJA

A.

Domači

B.

Euroobmočje razen domači

C.

Tujina

D.

Skupaj

MFI

Ne-MFI

MFI

Ne-MFI

OBVEZNOSTI

11.

Izdani dolžniški vrednostni papirji (vse valute)

 

 

 

 

 

 

Do 2 let

 

 

 

 

 

MR1

SREDSTVA

3.

Imetja dolžniških vrednostnih papirjev (vse valute)

 

 

 

 

 

 

Do 2 let

MR2

 

MR3

 

 

 

DEL 7

Statistika bilance stanja SDT

Tabela 1

SDT – Stanja

Četrtletni podatki

POSTAVKE BILANCE STANJA

A.

Domači

B.

Euroobmočje razen domači

C.

Tujina

D.

Skupaj

Skupaj

MFI

Ne-MFI

Skupaj

MFI

Ne-MFI

Skupaj

Banke

Ne-banke

Skupaj

Država (S.13)

Drugi rezidenti

Skupaj

Država (S.13)

Drugi rezidenti

Država

Drugi nerezidenčni sektorji

Centralna država (S.1311)

Ostali sektor država (S.1312+S.1313+S.1314)

Skupaj

Investicijski skladi razen SDT (S.124)

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti + lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.125+S.126+S.127)

Zavarovalne družbe (S.128)

Pokojninski skladi (S.129)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14+S.15)

Centralna država (S.1311)

Ostali sektor država (S.1312+S.1313+S.1314)

Skupaj

Investicijski skladi razen SDT (S.124)

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti + lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.125+S.126+S.127)

Zavarovalne družbe (S.128)

Pokojninski skladi (S.129)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14+S.15)

OBVEZNOSTI

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Vloge

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Delnice/enote SDT

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Kapital & rezerve

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Preostale obveznosti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

SREDSTVA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Posojila

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Lastniški kapital

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj valute

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Euro

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom in do 2 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 2 letoma

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Tuje valute

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom in do 2 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 2 letoma

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Lastniški kapital

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Delnice/enote investicijskih skladov

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Delnice/enote SDT

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Delnice/enote investicijskih skladov razen SDT

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Preostala sredstva

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega: izvedeni finančni instrumenti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

(Mesečne in četrtletne) zahteve, naslovljene na MFI, po Uredbi (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33).

 

(Četrtletne) zahteve, naslovljene na investicijske sklade, po Uredbi (EU) št. 1073/2013 (ECB/2013/38), ki jih je treba poročati za SDT kot pojasnjevalne postavke, če so na voljo pri NCB.


SDT – Prerazvrstitve

Četrtletni podatki

POSTAVKE BILANCE STANJA

A.

Domači

B.

Euroobmočje razen domači

C.

Tujina

D.

Skupaj

Skupaj

MFI

Ne-MFI

Skupaj

MFI

Ne-MFI

Skupaj

Banke

Ne-banke

Skupaj

Država (S.13)

Drugi rezidenti

Skupaj

Država (S.13)

Drugi rezidenti

Država

Drugi nerezidenčni sektorji

Centralna država (S.1311)

Ostali sektor država (S.1312+S.1313+S.1314)

Skupaj

Investicijski skladi razen SDT (S.124)

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti + lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.125+S.126+S.127)

Zavarovalne družbe (S.128)

Pokojninski skladi (S.129)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14+S.15)

Centralna država (S.1311)

Ostali sektor država (S.1312+S.1313+S.1314)

Skupaj

Investicijski skladi razen SDT (S.124)

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti + lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.125+S.126+S.127)

Zavarovalne družbe (S.128)

Pokojninski skladi (S.129)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14+S.15)

OBVEZNOSTI

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Vloge

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Delnice/enote SDT

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Kapital & rezerve

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Preostale obveznosti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

SREDSTVA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Posojila

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Imetja dolžniških vrednostnih papirjev

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj valute

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Euro

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom in do 2 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 2 letoma

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Tuje valute

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom in do 2 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 2 letoma

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Lastniški kapital

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Delnice/enote investicijskih skladov

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Delnice/enote SDT

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Delnice/enote investicijskih skladov razen SDT

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Preostala sredstva

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega: izvedeni finančni instrumenti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

(Mesečne in četrtletne) zahteve, naslovljene na MFI, po Uredbi (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33).

 

(Četrtletne) zahteve, naslovljene na investicijske sklade, po Uredbi (EU) št. 1073/2013 (ECB/2013/38), ki jih je treba poročati za SDT kot pojasnjevalne postavke, če so na voljo pri NCB.


SDT – Prevrednotenja

Četrtletni podatki

POSTAVKE BILANCE STANJA

A.

Domači

B.

Euroobmočje razen domači

C.

Tujina

D.

Skupaj

Skupaj

MFI

Ne-MFI

Skupaj

MFI

Ne-MFI

Skupaj

Banke

Ne-banke

Skupaj

Država (S.13)

Drugi rezidenti

Skupaj

Država (S.13)

Drugi rezidenti

Država

Drugi nerezidenčni sektorji

Centralna država (S.1311)

Ostali sektor država (S.1312+S.1313+S.1314)

Skupaj

Investicijski skladi razen SDT (S.124)

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti + lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.125+S.126+S.127)

Zavarovalne družbe (S.128)

Pokojninski skladi (S.129)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14+S.15)

Centralna država (S.1311)

Ostali sektor država (S.1312+S.1313+S.1314)

Skupaj

Investicijski skladi razen SDT (S.124)

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti + lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.125+S.126+S.127)

Zavarovalne družbe (S.128)

Pokojninski skladi (S.129)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14+S.15)

OBVEZNOSTI

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Vloge

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Delnice/enote SDT

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Kapital & rezerve

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Preostale obveznosti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

SREDSTVA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Posojila

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Imetja dolžniških vrednostnih papirjev

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Valute skupaj

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Euro

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom in do 2 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 2 letoma

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Tuje valute

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom in do 2 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 2 letoma

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Lastniški kapital

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Delnice/enote investicijskih skladov

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Delnice/enote SDT

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Delnice/enote investicijskih skladov razen SDT

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Preostala sredstva

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega: izvedeni finančni instrumenti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

(Mesečne in četrtletne) zahteve, naslovljene na MFI, po Uredbi (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33).

 

(Četrtletne) zahteve, naslovljene na investicijske sklade, po Uredbi (EU) št. 1073/2013 (ECB/2013/38), ki jih je treba poročati za SDT kot pojasnjevalne postavke, če so na voljo pri NCB.

Po členu 9(2) Uredbe (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33) lahko NCB odobrijo odstopanje v zvezi s poročanjem prevrednotovalnih popravkov za SDT.

Če so zadevni zneski pomembni, se od NCB kljub temu zahteva, da zagotovijo informacije po najboljših prizadevanjih.

Tabela 2

SDT – Stanja

Četrtletni podatki

POSTAVKE BILANCE STANJA

Vse valute

Euro

Druge valute

 

GBP

USD

JPY

CHF

SREDSTVA

 

 

 

 

 

 

 

Posojila

 

 

 

 

 

 

 

Tujina

 

 

 

 

 

 

 

Imetja dolžniških vrednostnih papirjev

 

 

 

 

 

 

 

Domači

 

 

 

 

 

 

 

ki jih izdajo MFI

 

 

 

 

 

 

 

ki jih izdajo ne-MFI

 

 

 

 

 

 

 

Euroobmočje razen domači

 

 

 

 

 

 

 

ki jih izdajo MFI

 

 

 

 

 

 

 

ki jih izdajo ne-MFI

 

 

 

 

 

 

 

Tujina

 

 

 

 

 

 

 

 

(Četrtletne) zahteve, naslovljene na MFI, po Uredbi (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33).

DEL 8

Strukturni finančni kazalniki

1.

Število podružnic kreditnih institucij ob koncu referenčnega obdobja. Ta kazalnik mora vključevati samo podružnice, ki pripadajo kreditnim institucijam. Pisarne institucionalnih enot, ki same niso kreditne institucije, je treba izključiti, četudi spadajo v isto skupino kot kreditne institucije.

2.

Število zaposlenih v kreditnih institucijah. Ta kazalnik se nanaša na povprečno število zaposlenih v kreditni instituciji v referenčnem letu. Zaposlene v finančnih institucijah, ki same niso kreditne institucije, je treba izključiti, četudi te institucije spadajo v isto skupino.

3.

Delež petih največjih kreditnih institucij v celotnih sredstvih (CR5). Ta kazalnik se nanaša na koncentracijo bančnih poslov. NCB morajo za njegovo izpeljavo sprejeti naslednji nekonsolidiran agregiran pristop: (a) razvrstiti bilančne vsote vseh poročevalskih kreditnih institucij; in (b) izračunati (i) vsoto petih največjih bilančnih vsot; in (ii) vsoto vseh bilančnih vsot; ter (c) izračunati delež (i) glede na (ii). Podatki, ki jih je treba poročati ECB, morajo biti izraženi v odstotkih, npr. vrednost 72,4269 % je treba poročati kot 72,4296 in ne kot 0,7243. Čeprav se lahko sestava petih največjih bank v času spreminja, morajo NCB zagotoviti samo delež petih največjih kreditnih institucij v določenem trenutku (konec decembra v referenčnem letu).

4.

Herfindahlov indeks (HI) za celotna sredstva kreditnih institucij. Podobno kot prejšnji kazalnik se ta nanaša na koncentracijo bančnih poslov. NCB morajo, kolikor je mogoče, uporabljati agregiran pristop. V tem primeru mora izračun Herfindahlovega indeksa vključevati agregirano bilanco stanja vsake kreditne institucije, ki je vključena v skupino, morda z uporabo računovodskih informacij, vsebovanih v letnih računovodskih izkazih teh institucij. Kadar vse kreditne institucije ne poročajo podatkov, je treba za te podatke izračunati oceno celotne vrednosti.

Herfindahlov indeks se izračuna tako, da se seštejejo kvadrati tržnih deležev vseh kreditnih institucij v bančnem sektorju, in se mora poročati ECB po naslednji formuli:

HI

=

Formula, kjer je:

n

=

skupno število kreditnih institucij v državi

Xi

=

celotna sredstva kreditne institucije (KIi)

X

=

Formula= celotna sredstva vseh kreditnih institucij v državi

5.

Celotne investicije zavarovalnih družb  (21) . Ta kazalnik se nanaša na celotna finančna sredstva teh družb in se izračuna tako, da se od agregirane bilančne vsote odštejejo nefinančna sredstva, kot so osnovna sredstva. Če je potrebno, je treba izračunati oceno celotne vrednosti, da se zagotovi 100 % zajetje. Če ločene informacije o zavarovalniških družbah niso na voljo, se ta kazalnik lahko združi s kazalnikom »Celotna sredstva, s katerimi upravljajo pokojninski skladi« v en kazalnik. NCB morajo v primeru »združenega« beleženja vrste podatkov označiti.

6.

Celotna sredstva, s katerimi upravljajo pokojninski skladi  (22) . Ta kazalnik se nanaša na agregirane bilančne vsote avtonomnih pokojninskih skladov. Če ločene informacije o pokojninskih skladih niso na voljo, se ta kazalnik lahko združi s kazalnikom »Celotne investicije zavarovalnih družb« v en kazalnik. V tem primeru mora kazalnik »Celotna sredstva, s katerimi upravljajo pokojninski skladi« zavzeti vrednost nič.

7.

Število podružnic kreditnih institucij iz drugih držav EU. Ta kazalnik se nanaša na število podružnic v državi poročevalki, ki pripadajo kreditnim institucijam, rezidenčnim v drugih državah EU. Če ima kreditna institucija v določeni državi več kakor eno podružnico, se šteje kot ena. NCB morajo zagotoviti, da so podatki od konca leta 1999 skladni s podatki, ki se poročajo v okviru seznama MFI.

8.

Celotna sredstva podružnic kreditnih institucij iz drugih držav EU. Ta kazalnik se nanaša na agregirano bilančno vsoto podružnic, ki jih zajema kazalnik »Število podružnic kreditnih institucij iz drugih držav EU«.

9.

Število podrejenih družb kreditnih institucij iz drugih držav EU. Ta kazalnik se nanaša na število podrejenih družb v državi poročevalki, ki jih nadzira kreditna institucija, rezidenčna v drugih državah EU. Štejejo se lahko samo podrejene družbe, ki so tudi same kreditne institucije.

10.

Celotna sredstva podrejenih družb kreditnih institucij iz drugih držav EU. Ta kazalnik se nanaša na agregirano bilančno vsoto podrejenih družb, ki jih zajema kazalnik »Število podrejenih družb kreditnih institucij iz drugih držav EU«.

11.

Število podružnic kreditnih institucij iz držav zunaj EU. Ta kazalnik se nanaša na število podružnic, rezidenčnih v državi poročevalki, ki pripadajo kreditnim institucijam, rezidenčnim v državah, ki niso države članice EU. Če ima banka v določeni državi več kakor eno podružnico, se šteje kot ena. NCB morajo zagotoviti, da so podatki skladni s podatki, ki se poročajo v okviru seznama MFI.

12.

Celotna sredstva podružnic kreditnih institucij iz držav zunaj EU. Ta kazalnik se nanaša na agregirano bilančno vsoto podružnic, ki jih zajema kazalnik »Število podružnic kreditnih institucij iz držav zunaj EU«.

13.

Število podrejenih družb kreditnih institucij iz držav zunaj EU. Ta kazalnik se nanaša na število podrejenih družb, rezidenčnih v državi poročevalki, ki jih nadzirajo kreditne institucije, rezidenčne v državah, ki niso države članice.

14.

Celotna sredstva podrejenih družb kreditnih institucij iz držav zunaj EU. Ta kazalnik se nanaša na agregirano bilančno vsoto podrejenih družb, ki jih zajema kazalnik »Število podrejenih družb kreditnih institucij iz držav zunaj EU«.

15.

Število podružnic kreditnih institucij iz drugih držav članic euroobmočja. Ta kazalnik se nanaša na število podružnic, rezidenčnih v državi poročevalki, ki pripadajo kreditnim institucijam, rezidenčnim v drugih državah članicah euroobmočja. Če ima banka v določeni državi več kakor eno podružnico, se šteje kot ena. NCB morajo zagotoviti, da so podatki skladni s podatki, ki se poročajo v okviru seznama MFI.

16.

Celotna sredstva podružnic kreditnih institucij iz drugih držav članic euroobmočja. Ta kazalnik se nanaša na agregirano bilančno vsoto podružnic, ki jih zajema kazalnik »Število podružnic kreditnih institucij iz drugih držav članic euroobmočja«.

17.

Število podrejenih družb kreditnih institucij iz drugih držav članic euroobmočja. Ta kazalnik se nanaša na število podrejenih družb, rezidenčnih v državi poročevalki, ki jih nadzirajo kreditne institucije, rezidenčne v drugih državah članicah euroobmočja.

18.

Celotna sredstva podrejenih družb kreditnih institucij iz drugih držav članic euroobmočja. Ta kazalnik se nanaša na agregirano bilančno vsoto podrejenih družb, ki jih zajema kazalnik »Število podrejenih družb kreditnih institucij iz drugih držav članic euroobmočja«.

Tabela 1

Strukturni finančni kazalniki (stanja)

Strukturni kazalniki

1.

Domače območje

2.

Druge države EU

3.

Države zunaj EU

4.

Druge sodelujoče države članice

Kreditne institucije

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi

Kreditne institucije

Kreditne institucije

Kreditne institucije

Skupaj

Zavarovalne družbe

Pokojninski skladi

Število zaposlenih v kreditnih institucijah

S1

 

 

 

 

 

 

Število podružnic kreditnih institucij

S2

 

 

 

S3

S4

S5

Število podrejenih družb kreditnih institucij

 

 

 

 

S6

S7

S8

Herfindahlov indeks za skupna sredstva kreditnih institucij

S9

 

 

 

 

 

 

Delež petih največjih kreditnih institucij v celotnih sredstvih (CR5)

S10

 

 

 

 

 

 

Celotna sredstva

 

S11

S12

S13

 

 

 

Celotna sredstva podružnic

 

 

 

 

S14

S15

S16

Celotna sredstva podrejenih družb

 

 

 

 

S17

S18

S19


Tabela 2

Strukturni finančni kazalniki (popravki tokov)

Strukturni kazalniki

1.

Domače območje

2.

Druge države EU

3.

Države zunaj EU

4.

Druge sodelujoče države članice

Kreditne institucije

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi

Kreditne institucije

Kreditne institucije

Kreditne institucije

Skupaj

Zavarovalne družbe

Pokojninski skladi

Prerazvrstitve in drugi popravki

Celotna sredstva

 

S20

S21

S22

 

 

 

Celotna sredstva podružnic

 

 

 

 

S23

S24

S25

Celotna sredstva podrejenih družb

 

 

 

 

S26

S27

S28

Drugi prevrednotovalni popravki

Celotna sredstva

 

S29

S30

S31

 

 

 

Celotna sredstva podružnic

 

 

 

 

S32

S33

S34

Celotna sredstva podrejenih družb

 

 

 

 

S35

S36

S37

DEL 9

Konsolidirani bančni podatki

Tabela 1.A

Letni konsolidirani bančni podatki – Poročevalci

 

Domače bančne skupine (konsolidirane) in samostojne banke

Podrejene družbe pod tujim nadzorom zunaj EU (podkonsolidirane ali samostojne)

Podružnice pod tujim nadzorom zunaj EU (samostojne)

Podrejene družbe pod tujim nadzorom iz EU (podkonsolidirane ali samostojne)

Podružnice pod tujim nadzorom iz EU (samostojne)

Oddelek 1.

Poročevalska populacija

A.

Velike

B.

Srednje

C.

Majhne

Število samostojnih kreditnih institucij

 

 

 

 

 

 

 

Število kreditnih institucij, konsolidiranih v bančnih skupinah

 

 

 

 

 

 

 

Število bančnih skupin

 

 

 

 

 

 

 

Skupno število kreditnih institucij*

 

 

 

 

 

 

 


Tabela 1.B

Letni konsolidirani bančni podatki – Donosnost in učinkovitost

 

Domače bančne skupine (konsolidirane) in samostojne banke

Podrejene družbe pod tujim nadzorom zunaj EU (podkonsolidirane ali samostojne)

Podružnice pod tujim nadzorom zunaj EU (samostojne)

Podrejene družbe pod tujim nadzorom iz EU (podkonsolidirane ali samostojne)

Podružnice pod tujim nadzorom iz EU (samostojne)

Oddelek 2.

Konsolidiran izkaz poslovnega izida

A.

Velike

B.

Srednje

C.

Majhne

REDNO POSLOVANJE

Finančni in poslovni prihodki in odhodki

Prihodki iz obresti

 

 

 

 

 

 

 

Denar v blagajni & stanje na računih pri centralni banki

 

 

 

 

 

 

 

Finančna sredstva, namenjena trgovanju [če se knjižijo ločeno]*

 

 

 

 

 

 

 

Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti prek poslovnega izida [če se knjižijo ločeno]*

 

 

 

 

 

 

 

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo*

 

 

 

 

 

 

 

Posojila in terjatve [vključno s finančnimi leasingi]*

 

 

 

 

 

 

 

Finančne naložbe v posesti do zapadlosti*

 

 

 

 

 

 

 

Izvedeni finančni instrumenti – obračunavanje varovanja pred tveganjem, obrestno tveganje*

 

 

 

 

 

 

 

Druga sredstva

 

 

 

 

 

 

 

(Odhodki za obresti)

 

 

 

 

 

 

 

(Vloge centralnih bank)

 

 

 

 

 

 

 

(Finančne obveznosti, namenjene trgovanju [če se knjižijo ločeno])*

 

 

 

 

 

 

 

(Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti prek poslovnega izida [če se knjižijo ločeno])*

 

 

 

 

 

 

 

(Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti)*

 

 

 

 

 

 

 

(Izvedeni finančni instrumenti – obračunavanje varovanja pred tveganjem, obrestno tveganje)*

 

 

 

 

 

 

 

(Druge obveznosti)

 

 

 

 

 

 

 

(Stroški osnovnega kapitala, ki se odplača na zahtevo)

 

 

 

 

 

 

 

Neto prihodki iz obresti [celotni vzorec]*

 

 

 

 

 

 

 

Neto prihodki iz obresti [banke, ki ne poročajo v skladu z MSRP, in banke, ki neportfeljsko poročajo v skladu z MSRP]

 

 

 

 

 

 

 

 

Prihodki iz dividend [celotni vzorec]*

 

 

 

 

 

 

 

Finančna sredstva, namenjena trgovanju [če se knjižijo ločeno]

 

 

 

 

 

 

 

Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti prek poslovnega izida [če se knjižijo ločeno]

 

 

 

 

 

 

 

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo

 

 

 

 

 

 

 

Prihodki iz dividend [banke, ki ne poročajo v skladu z MSRP, in banke, ki neportfeljsko poročajo v skladu z MSRP]*

 

 

 

 

 

 

 

 

Prihodki iz nadomestil in provizij

 

 

 

 

 

 

 

(Odhodki za nadomestila in provizije)

 

 

 

 

 

 

 

Neto prihodki iz nadomestil in provizij [celotni vzorec]*

 

 

 

 

 

 

 

Neto prihodki iz nadomestil in provizij [banke, ki ne poročajo v skladu z MSRP, in banke, ki neportfeljsko poročajo v skladu z MSRP]*

 

 

 

 

 

 

 

 

Realizirani dobiček (izguba) iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso vrednoteni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, neto*

 

 

 

 

 

 

 

Finančna sredstva, namenjena trgovanju

 

 

 

 

 

 

 

Posojila in terjatve [vključno s finančnimi leasingi]

 

 

 

 

 

 

 

Finančne naložbe v posesti do zapadlosti

 

 

 

 

 

 

 

Finančne obveznosti, vrednotene po odplačni vrednosti

 

 

 

 

 

 

 

Ostalo

 

 

 

 

 

 

 

Dobiček (izguba) iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju, neto*

 

 

 

 

 

 

 

Lastniški instrumenti in podobni izvedeni finančni instrumenti

 

 

 

 

 

 

 

Obrestni instrumenti in podobni izvedeni finančni instrumenti

 

 

 

 

 

 

 

Devizno trgovanje

 

 

 

 

 

 

 

Instrumenti kreditnega tveganja in podobni izvedeni finančni instrumenti

 

 

 

 

 

 

 

Borzno blago in podobni izvedeni finančni instrumenti

 

 

 

 

 

 

 

Ostalo [vključno s hibridnimi izvedenimi finančnimi instrumenti]

 

 

 

 

 

 

 

Dobiček (izguba) iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, neto*

 

 

 

 

 

 

 

Dobiček (izguba) iz obračunavanja varovanja pred tveganjem, neto

 

 

 

 

 

 

 

 

Tečajne razlike, neto

 

 

 

 

 

 

 

Trgovanje in devizno poslovanje [celotni vzorec]

 

 

 

 

 

 

 

Trgovanje in devizno poslovanje [banke, ki ne poročajo v skladu z MSRP, in banke, ki neportfeljsko poročajo v skladu z MSRP]

 

 

 

 

 

 

 

 

Dobiček (izguba) iz odprave pripoznanja sredstev brez sredstev v posesti za prodajo, neto

 

 

 

 

 

 

 

Drugi poslovni prihodki [celotni vzorec]

 

 

 

 

 

 

 

Drugi poslovni prihodki [banke, ki ne poročajo v skladu z MSRP, in banke, ki neportfeljsko poročajo v skladu z MSRP]

 

 

 

 

 

 

 

 

(Drugi poslovni odhodki)

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj poslovni prihodki [celotni vzorec]*

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj poslovni prihodki [banke, ki ne poročajo v skladu z MSRP, in banke, ki neportfeljsko poročajo v skladu z MSRP]

 

 

 

 

 

 

 

 

(Administrativni stroški)

 

 

 

 

 

 

 

(Stroški dela)

 

 

 

 

 

 

 

(Splošni in administrativni stroški)

 

 

 

 

 

 

 

(Amortizacija)

 

 

 

 

 

 

 

(Nepremičnine, naprave in oprema)

 

 

 

 

 

 

 

(Naložbene nepremičnine)

 

 

 

 

 

 

 

(Neopredmetena sredstva [razen dobrega imena])

 

 

 

 

 

 

 

(Skupaj operativni stroški) [celotni vzorec]*

 

 

 

 

 

 

 

(Skupaj operativni stroški) [banke, ki ne poročajo v skladu z MSRP, in banke, ki neportfeljsko poročajo v skladu z MSRP]

 

 

 

 

 

 

 

 

(Rezervacije) [celotni vzorec]

 

 

 

 

 

 

 

(Rezervacije) [banke, ki ne poročajo v skladu z MSRP, in banke, ki neportfeljsko poročajo v skladu z MSRP]

 

 

 

 

 

 

 

(Oslabitve) [celotni vzorec]

 

 

 

 

 

 

 

(Oslabitve finančnih sredstev, ki niso merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida)

 

 

 

 

 

 

 

(Finančna sredstva, merjena po nabavni vrednosti [lastniški kapital, ki ne kotira na borzi])*

 

 

 

 

 

 

 

(Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo) *

 

 

 

 

 

 

 

(Posojila in terjatve [vključno s finančnimi leasingi])*

 

 

 

 

 

 

 

(Finančne naložbe v posesti do zapadlosti)*

 

 

 

 

 

 

 

(Oslabitve nefinančnih sredstev)

 

 

 

 

 

 

 

(Nepremičnine, naprave in oprema)

 

 

 

 

 

 

 

(Naložbene nepremičnine)

 

 

 

 

 

 

 

(Dobro ime)

 

 

 

 

 

 

 

(Neopredmetena sredstva [razen dobrega imena])

 

 

 

 

 

 

 

(Naložbe v pridružena podjetja in skupna podjetja, knjižene z uporabo kapitalske metode)

 

 

 

 

 

 

 

(Ostalo)

 

 

 

 

 

 

 

(Oslabitve) [banke, ki ne poročajo v skladu z MSRP, in banke, ki neportfeljsko poročajo v skladu z MSRP]

 

 

 

 

 

 

 

Neto vrednost prilagoditev/oslabitev finančnih sredstev [banke, ki ne poročajo v skladu z MSRP, in banke, ki neportfeljsko poročajo v skladu z MSRP]

 

 

 

 

 

 

 

Neto vrednost prilagoditev/oslabitev nefinančnih sredstev [banke, ki ne poročajo v skladu z MSRP, in banke, ki neportfeljsko poročajo v skladu z MSRP]

 

 

 

 

 

 

 

Slabo ime, takoj pripoznano v poslovnem izidu

 

 

 

 

 

 

 

Delež pridruženih podjetij in skupnih podjetij v dobičku (izgubi), knjižen z uporabo kapitalske metode

 

 

 

 

 

 

 

Dobiček (izguba) iz nekratkoročnih sredstev in skupin za odtujitev v posesti za prodajo, ki ne štejejo za ustavljeno poslovanje

 

 

 

 

 

 

 

 

SKUPAJ DOBIČEK (IZGUBA) PRED OBDAVČITVIJO IZ REDNEGA POSLOVANJA

 

 

 

 

 

 

 

(Odhodek za davek) prihodek iz davka, povezan s poslovnim izidom iz rednega poslovanja

 

 

 

 

 

 

 

 

SKUPAJ DOBIČEK (IZGUBA) PO OBDAVČITVI IZ REDNEGA POSLOVANJA [celotni vzorec]

 

 

 

 

 

 

 

SKUPAJ DOBIČEK (IZGUBA) PO OBDAVČITVI IZ REDNEGA POSLOVANJA [banke, ki ne poročajo v skladu z MSRP, in banke, ki neportfeljsko poročajo v skladu z MSRP]

 

 

 

 

 

 

 

Dobiček (izguba) po obdavčitvi iz ustavljenega poslovanja

 

 

 

 

 

 

 

 

SKUPAJ DOBIČEK (IZGUBA) PO OBDAVČITVI IN USTAVLJENO POSLOVANJE [celotni vzorec]*

 

 

 

 

 

 

 

Dobiček (izguba), ki se pripiše manjšinskim deležem

 

 

 

 

 

 

 

 

DOBIČEK (IZGUBA), KI SE PRIPIŠE DELNIČARJEM NADREJENE DRUŽBE

 

 

 

 

 

 

 

 

Število institucij z donosnostjo lastniškega kapitala (RoE) < 0

 

 

 

 

 

 

 

Število institucij z donosnostjo lastniškega kapitala (RoE) 0–5 %

 

 

 

 

 

 

 

Število institucij z donosnostjo lastniškega kapitala (RoE) 5–10 %

 

 

 

 

 

 

 

Število institucij z donosnostjo lastniškega kapitala (RoE) 10–15 %

 

 

 

 

 

 

 

Število institucij z donosnostjo lastniškega kapitala (RoE) 15–20 %

 

 

 

 

 

 

 

Število institucij z donosnostjo lastniškega kapitala (RoE) > 20 %

 

 

 

 

 

 

 

% skupnih bančnih sredstev institucij z donosnostjo lastniškega kapitala (RoE) < 0

 

 

 

 

 

 

 

% skupnih bančnih sredstev institucij z donosnostjo lastniškega kapitala (RoE) 0–5 %

 

 

 

 

 

 

 

% skupnih bančnih sredstev institucij z donosnostjo lastniškega kapitala (RoE) 5–10 %

 

 

 

 

 

 

 

% skupnih bančnih sredstev institucij z donosnostjo lastniškega kapitala (RoE) 10–15 %

 

 

 

 

 

 

 

% skupnih bančnih sredstev institucij z donosnostjo lastniškega kapitala (RoE) 15–20 %

 

 

 

 

 

 

 

% skupnih bančnih sredstev institucij z donosnostjo lastniškega kapitala (RoE) > 20 %

 

 

 

 

 

 

 

Tabela 1.C

Letni konsolidirani bančni podatki – Kakovost sredstev

 

Domače bančne skupine (konsolidirane) in samostojne banke

Podrejene družbe pod tujim nadzorom zunaj EU (podkonsolidirane ali samostojne)

Podružnice pod tujim nadzorom zunaj EU (samostojne)

Podrejene družbe pod tujim nadzorom iz EU (podkonsolidirane ali samostojne)

Podružnice pod tujim nadzorom iz EU (samostojne)

Oddelek 3.

Slaba posojila, rezervacije za izgube in oslabljena sredstva

A.

Velike

B.

Srednje

C.

Majhne

Skupaj dvomljiva in slaba posojila (posojila in dolžniški vrednostni papirji) (***********)

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj rezervacije za izgube (***********)

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj oslabljena sredstva (posojila in dolžniški vrednostni papirji)

 

 

 

 

 

 

 


 

Domače bančne skupine (konsolidirane) in samostojne banke

Podrejene družbe pod tujim nadzorom zunaj EU (podkonsolidirane ali samostojne)

Podružnice pod tujim nadzorom zunaj EU (samostojne)

Podrejene družbe pod tujim nadzorom iz EU (podkonsolidirane ali samostojne)

Podružnice pod tujim nadzorom iz EU (samostojne)

Oddelek 4.

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo.

Poštena vrednost oslabljenih sredstev MRS 39.58-70

A.

Velike

B.

Srednje

C.

Majhne

Lastniški instrumenti

 (***********)

 (***********)

 (***********)

 (***********)

 (***********)

 (***********)

 (***********)

Dolžniški instrumenti

 

 

 

 

 

 

 

Posojila in predujmi

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj

 (***********)

 (***********)

 (***********)

 (***********)

 (***********)

 (***********)

 (***********)


 

Domače bančne skupine (konsolidirane) in samostojne banke

Podrejene družbe pod tujim nadzorom zunaj EU (podkonsolidirane ali samostojne)

Podružnice pod tujim nadzorom zunaj EU (samostojne)

Podrejene družbe pod tujim nadzorom iz EU (podkonsolidirane ali samostojne)

Podružnice pod tujim nadzorom iz EU (samostojne)

Oddelek 5.

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo.

Skupna neto knjigovodska vrednost

A.

Velike

B.

Srednje

C.

Majhne

Lastniški instrumenti

 (***********)

 (***********)

 (***********)

 (***********)

 (***********)

 (***********)

 (***********)

Dolžniški instrumenti

 

 

 

 

 

 

 

Posojila in predujmi

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj

 (***********)

 (***********)

 (***********)

 (***********)

 (***********)

 (***********)

 (***********)


 

Domače bančne skupine (konsolidirane) in samostojne banke

Podrejene družbe pod tujim nadzorom zunaj EU (podkonsolidirane ali samostojne)

Podružnice pod tujim nadzorom zunaj EU (samostojne)

Podrejene družbe pod tujim nadzorom iz EU (podkonsolidirane ali samostojne)

Podružnice pod tujim nadzorom iz EU (samostojne)

Oddelek 6.

Posojila in terjatve (vključno s finančnimi leasingi) in finančne naložbe v posesti do zapadlosti

Oslabljena sredstva (skupna bruto knjigovodska vrednost) MSRP 7.37; MSRP 7 IG 29 (a)

A.

Velike

B.

Srednje

C.

Majhne

Posojila in terjatve

 

 

 

 

 

 

 

Dolžniški instrumenti

 

 

 

 

 

 

 

Posojila in predujmi

 

 

 

 

 

 

 

Finančne naložbe v posesti do zapadlosti

 

 

 

 

 

 

 

Dolžniški instrumenti

 

 

 

 

 

 

 

Posojila in predujmi

 

 

 

 

 

 

 


 

Domače bančne skupine (konsolidirane) in samostojne banke

Podrejene družbe pod tujim nadzorom zunaj EU (podkonsolidirane ali samostojne)

Podružnice pod tujim nadzorom zunaj EU (samostojne)

Podrejene družbe pod tujim nadzorom iz EU (podkonsolidirane ali samostojne)

Podružnice pod tujim nadzorom iz EU (samostojne)

Oddelek 7.

Posojila in terjatve (vključno s finančnimi leasingi) in finančne naložbe v posesti do zapadlosti

(Popravki za individualno ocenjena finančna sredstva) MRS 39 AG 84-86; MSRP 7.37 (b)

A.

Velike

B.

Srednje

C.

Majhne

Posojila in terjatve

 

 

 

 

 

 

 

Dolžniški instrumenti

 

 

 

 

 

 

 

Posojila in predujmi

 

 

 

 

 

 

 

Finančne naložbe v posesti do zapadlosti

 

 

 

 

 

 

 

Dolžniški instrumenti

 

 

 

 

 

 

 

Posojila in predujmi

 

 

 

 

 

 

 


 

Domače bančne skupine (konsolidirane) in samostojne banke

Podrejene družbe pod tujim nadzorom zunaj EU (podkonsolidirane ali samostojne)

Podružnice pod tujim nadzorom zunaj EU (samostojne)

Podrejene družbe pod tujim nadzorom iz EU (podkonsolidirane ali samostojne)

Podružnice pod tujim nadzorom iz EU (samostojne)

Oddelek 8.

Posojila in terjatve (vključno s finančnimi leasingi) in finančne naložbe v posesti do zapadlosti

(Popravki za kolektivno ocenjena finančna sredstva) (vključuje popravke za nastale in neporočane izgube) MRS 39 AG 84-90

A.

Velike

B.

Srednje

C.

Majhne

Posojila in terjatve

 

 

 

 

 

 

 

Dolžniški instrumenti

 

 

 

 

 

 

 

od tega: popravki za nastale in neporočane izgube

 

 

 

 

 

 

 

Posojila in predujmi

 

 

 

 

 

 

 

od tega: popravki za nastale in neporočane izgube

 

 

 

 

 

 

 

Finančne naložbe v posesti do zapadlosti

 

 

 

 

 

 

 

Dolžniški instrumenti

 

 

 

 

 

 

 

od tega: popravki za nastale in neporočane izgube

 

 

 

 

 

 

 

Posojila in predujmi

 

 

 

 

 

 

 

od tega: popravki za nastale in neporočane izgube

 

 

 

 

 

 

 


 

Domače bančne skupine (konsolidirane) in samostojne banke

Podrejene družbe pod tujim nadzorom zunaj EU (podkonsolidirane ali samostojne)

Podružnice pod tujim nadzorom zunaj EU (samostojne)

Podrejene družbe pod tujim nadzorom iz EU (podkonsolidirane ali samostojne)

Podružnice pod tujim nadzorom iz EU (samostojne)

Oddelek 9.

Posojila in terjatve (vključno s finančnimi leasingi) in finančne naložbe v posesti do zapadlosti

Skupna neto knjigovodska vrednost

A.

Velike

B.

Srednje

C.

Majhne

Posojila in terjatve

 

 

 

 

 

 

 

Dolžniški instrumenti

 

 

 

 

 

 

 

Posojila in predujmi

 

 

 

 

 

 

 

Finančne naložbe v posesti do zapadlosti

 

 

 

 

 

 

 

Dolžniški instrumenti

 

 

 

 

 

 

 

Posojila in predujmi

 

 

 

 

 

 

 

Tabela 1.D

Letni konsolidirani bančni podatki – Bilanca stanja

 

Domače bančne skupine (konsolidirane) in samostojne banke

Podrejene družbe pod tujim nadzorom zunaj EU (podkonsolidirane ali samostojne)

Podružnice pod tujim nadzorom zunaj EU (samostojne)

Podrejene družbe pod tujim nadzorom iz EU (podkonsolidirane ali samostojne)

Podružnice pod tujim nadzorom iz EU (samostojne)

Oddelek 10.

Sredstva

A.

Velike

B.

Srednje

C.

Majhne

Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki (************)

 

 

 

 

 

 

 

Finančna sredstva, namenjena trgovanju (************)

 

 

 

 

 

 

 

Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni trgovanju

 

 

 

 

 

 

 

Lastniški instrumenti

 

 

 

 

 

 

 

Dolžniški instrumenti

 

 

 

 

 

 

 

Posojila in predujmi

 

 

 

 

 

 

 

Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti prek poslovnega izida

 

 

 

 

 

 

 

Lastniški instrumenti

 

 

 

 

 

 

 

Dolžniški instrumenti

 

 

 

 

 

 

 

Posojila in predujmi

 

 

 

 

 

 

 

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo

 

 

 

 

 

 

 

Lastniški instrumenti

 

 

 

 

 

 

 

Dolžniški instrumenti

 

 

 

 

 

 

 

Posojila in predujmi

 

 

 

 

 

 

 

Posojila in terjatve, vključno s finančnimi leasingi

 

 

 

 

 

 

 

Dolžniški instrumenti

 

 

 

 

 

 

 

Posojila in predujmi

 

 

 

 

 

 

 

Finančne naložbe v posesti do zapadlosti

 

 

 

 

 

 

 

Dolžniški instrumenti

 

 

 

 

 

 

 

Posojila in predujmi

 

 

 

 

 

 

 

Izvedeni finančni instrumenti - obračunavanje varovanja pred tveganjem

 

 

 

 

 

 

 

Varovanje poštene vrednosti pred tveganjem

 

 

 

 

 

 

 

Varovanje denarnih tokov pred tveganjem

 

 

 

 

 

 

 

Varovanje čiste finančne naložbe v enoto v tujini pred tveganjem

 

 

 

 

 

 

 

Varovanje poštene vrednosti pred obrestnim tveganjem

 

 

 

 

 

 

 

Varovanje denarnih tokov pred obrestnim tveganjem

 

 

 

 

 

 

 

Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem

 

 

 

 

 

 

 

Opredmetena sredstva

 

 

 

 

 

 

 

Nepremičnine, naprave in oprema

 

 

 

 

 

 

 

Naložbene nepremičnine

 

 

 

 

 

 

 

Neopredmetena sredstva

 

 

 

 

 

 

 

Dobro ime

 

 

 

 

 

 

 

Druga neopredmetena sredstva

 

 

 

 

 

 

 

Naložbe v pridružena podjetja, podrejene družbe in skupna podjetja (knjižene z uporabo kapitalske metode – vključno z dobrim imenom)

 

 

 

 

 

 

 

Terjatve za davek

 

 

 

 

 

 

 

Terjatve za odmerjeni davek

 (************)

 (************)

 (************)

 (************)

 (************)

 (************)

 (************)

Terjatve za odloženi davek

 (************)

 (************)

 (************)

 (************)

 (************)

 (************)

 (************)

Druga sredstva

 

 

 

 

 

 

 

Nekratkoročna sredstva in skupine za odtujitev, ki se razvrstijo med sredstva za prodajo

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj posojila in predujmi [celotni vzorec] (************)

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj posojila in predujmi [banke, ki ne poročajo v skladu z MSRP, in banke, ki neportfeljsko poročajo v skladu z MSRP]

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj dolžniški instrumenti [celotni vzorec] (************)

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj dolžniški instrumenti [banke, ki ne poročajo v skladu z MSRP, in banke, ki neportfeljsko poročajo v skladu z MSRP]

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj lastniški instrumenti, vključno z delnicami in drugimi vrednostnimi papirji s spremenljivim donosom [celotni vzorec] (************)

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj lastniški instrumenti, vključno z delnicami in drugimi vrednostnimi papirji s spremenljivim donosom [banke, ki ne poročajo v skladu z MSRP, in banke, ki neportfeljsko poročajo v skladu z MSRP]

 

 

 

 

 

 

 

Preostala sredstva [banke, ki ne poročajo v skladu z MSRP, in banke, ki neportfeljsko poročajo v skladu z MSRP]

 

 

 

 

 

 

 

 

CELOTNA SREDSTVA (celotni vzorec) (************)

 

 

 

 

 

 

 

CELOTNA SREDSTVA (banke, ki ne poročajo v skladu z MSRP, in banke, ki neportfeljsko poročajo v skladu z MSRP) (************)

 

 

 

 

 

 

 


 

Domače bančne skupine (konsolidirane) in samostojne banke

Podrejene družbe pod tujim nadzorom zunaj EU (podkonsolidirane ali samostojne)

Podružnice pod tujim nadzorom zunaj EU (samostojne)

Podrejene družbe pod tujim nadzorom iz EU (podkonsolidirane ali samostojne)

Podružnice pod tujim nadzorom iz EU (samostojne)

Oddelek 11.

Obveznosti

A.

Velike

B.

Srednje

C.

Majhne

Vloge centralnih bank

 

 

 

 

 

 

 

Finančne obveznosti, namenjene trgovanju

 

 

 

 

 

 

 

Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni trgovanju

 

 

 

 

 

 

 

Kratke pozicije

 

 

 

 

 

 

 

Vloge kreditnih institucij

 

 

 

 

 

 

 

Vloge (razen vlog kreditnih institucij)

 

 

 

 

 

 

 

Dolžniški certifikati (vključno z obveznicami, ki so kratkoročno namenjene začasni prodaji)

 

 

 

 

 

 

 

Druge finančne obveznosti, namenjene trgovanju

 

 

 

 

 

 

 

Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti prek poslovnega izida

 

 

 

 

 

 

 

Vloge kreditnih institucij

 

 

 

 

 

 

 

Vloge (razen vlog kreditnih institucij)

 

 

 

 

 

 

 

Dolžniški certifikati (vključno z obveznicami)

 

 

 

 

 

 

 

Podrejene obveznosti

 

 

 

 

 

 

 

Druge finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti prek poslovnega izida

 

 

 

 

 

 

 

Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti

 

 

 

 

 

 

 

Vloge kreditnih institucij

 

 

 

 

 

 

 

Vloge (razen vlog kreditnih institucij)

 

 

 

 

 

 

 

Dolžniški certifikati (vključno z obveznicami)

 

 

 

 

 

 

 

Podrejene obveznosti

 

 

 

 

 

 

 

Druge finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti

 

 

 

 

 

 

 

Finančne obveznosti, povezane s prenesenimi finančnimi sredstvi

 

 

 

 

 

 

 

Izvedeni finančni instrumenti - obračunavanje varovanja pred tveganjem

 

 

 

 

 

 

 

Varovanje poštene vrednosti pred tveganjem

 

 

 

 

 

 

 

Varovanje denarnih tokov pred tveganjem

 

 

 

 

 

 

 

Varovanje čiste finančne naložbe v enoto v tujini pred tveganjem

 

 

 

 

 

 

 

Varovanje poštene vrednosti pred obrestnim tveganjem

 

 

 

 

 

 

 

Varovanje denarnih tokov pred obrestnim tveganjem

 

 

 

 

 

 

 

Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem

 

 

 

 

 

 

 

Rezervacije

 

 

 

 

 

 

 

Reorganizacija

 

 

 

 

 

 

 

Nerešena pravna vprašanja in davčni sodni postopki

 

 

 

 

 

 

 

Pokojnine in druge obveznosti za prejemke v obdobju po upokojitvi

 

 

 

 

 

 

 

Kreditne obveznosti in jamstva

 

 

 

 

 

 

 

Kočljive pogodbe

 

 

 

 

 

 

 

Druge rezervacije

 

 

 

 

 

 

 

Davčne obveznosti

 

 

 

 

 

 

 

Obveznosti za odmerjeni davek

 (************)

 (************)

 (************)

 (************)

 (************)

 (************)

 (************)

Obveznosti za odloženi davek

 (************)

 (************)

 (************)

 (************)

 (************)

 (************)

 (************)

Druge obveznosti

 

 

 

 

 

 

 

Osnovni kapital, odplačljiv na zahtevo (npr. zadružni deleži)

 

 

 

 

 

 

 

Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev, razvrščene za prodajo

 

 

 

 

 

 

 

Zneski, dolgovani kreditnim institucijam [celotni vzorec] (************)

 

 

 

 

 

 

 

Zneski, dolgovani kreditnim institucijam [banke, ki ne poročajo v skladu z MSRP, in banke, ki neportfeljsko poročajo v skladu z MSRP]

 

 

 

 

 

 

 

Zneski, dolgovani strankam (razen kreditnim institucijam) [celotni vzorec] (************)

 

 

 

 

 

 

 

Zneski, dolgovani strankam (razen kreditnim institucijam) [banke, ki ne poročajo v skladu z MSRP, in banke, ki neportfeljsko poročajo v skladu z MSRP]

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj dolžniški certifikati [celotni vzorec] (************)

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj dolžniški certifikati [banke, ki ne poročajo v skladu z MSRP, in banke, ki neportfeljsko poročajo v skladu z MSRP]

 

 

 

 

 

 

 

Preostale obveznosti (banke, ki ne poročajo v skladu z MSRP, in banke, ki neportfeljsko poročajo v skladu z MSRP)

 

 

 

 

 

 

 

 

CELOTNE OBVEZNOSTI (celotni vzorec)

 

 

 

 

 

 

 

CELOTNE OBVEZNOSTI (banke, ki ne poročajo v skladu z MSRP, in banke, ki neportfeljsko poročajo v skladu z MSRP)

 

 

 

 

 

 

 


 

Domače bančne skupine (konsolidirane) in samostojne banke

Podrejene družbe pod tujim nadzorom zunaj EU (podkonsolidirane ali samostojne)

Podružnice pod tujim nadzorom zunaj EU (samostojne)

Podrejene družbe pod tujim nadzorom iz EU (podkonsolidirane ali samostojne)

Podružnice pod tujim nadzorom iz EU (samostojne)

Oddelek 12.

Lastniški kapital in manjšinski deleži

A.

Velike

B.

Srednje

C.

Majhne

Izdani kapital

 

 

 

 

 

 

 

Vpisani kapital

 (************)

 (************)

 (************)

 (************)

 (************)

 (************)

 (************)

Nevplačani vpoklicani kapital

 (************)

 (************)

 (************)

 (************)

 (************)

 (************)

 (************)

Vplačani presežek kapitala

 

 

 

 

 

 

 

Drugi lastniški kapital

 

 

 

 

 

 

 

Lastniška komponenta sestavljenih finančnih instrumentov

 (************)

 (************)

 (************)

 (************)

 (************)

 (************)

 (************)

Drugi lastniški instrumenti

 (************)

 (************)

 (************)

 (************)

 (************)

 (************)

 (************)

Revalorizacijske rezerve in druge razlike zaradi vrednotenja:

 

 

 

 

 

 

 

opredmetenih sredstev

 

 

 

 

 

 

 

neopredmetenih sredstev

 

 

 

 

 

 

 

Varovanje čistih finančnih naložb v enoto v tujini pred tveganjem (uspešni del)

 

 

 

 

 

 

 

Pretvorba tujih valut

 

 

 

 

 

 

 

Varovanje denarnih tokov pred tveganjem (uspešni del)

 

 

 

 

 

 

 

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo

 

 

 

 

 

 

 

Nekratkoročna sredstva ali skupine za odtujitev, ki so namenjena za prodajo

 

 

 

 

 

 

 

Druge postavke

 

 

 

 

 

 

 

Rezerve (vključno z zadržanim dobičkom)

 

 

 

 

 

 

 

(Lastne delnice)

 

 

 

 

 

 

 

Prihodki tekočega leta

 

 

 

 

 

 

 

(Vmesne dividende)

 

 

 

 

 

 

 

Manjšinski deleži

 

 

 

 

 

 

 

Revalorizacijske rezerve in druge razlike zaradi vrednotenja

 

 

 

 

 

 

 

Druge postavke

 

 

 

 

 

 

 

SKUPAJ LASTNIŠKI KAPITAL [celotni vzorec] (************)

 

 

 

 

 

 

 

SKUPAJ LASTNIŠKI KAPITAL [banke, ki ne poročajo v skladu z MSRP, in banke, ki neportfeljsko poročajo v skladu z MSRP]

 

 

 

 

 

 

 

SKUPAJ OBVEZNOSTI IN LASTNIŠKI KAPITAL

 

 

 

 

 

 

 


 

Domače bančne skupine (konsolidirane) in samostojne banke

Podrejene družbe pod tujim nadzorom zunaj EU (podkonsolidirane ali samostojne)

Podružnice pod tujim nadzorom zunaj EU (samostojne)

Podrejene družbe pod tujim nadzorom iz EU (podkonsolidirane ali samostojne)

Podružnice pod tujim nadzorom iz EU (samostojne)

Oddelek 13.

Posojilne obveznosti, finančna jamstva in druge obveznosti

A.

Velike

B.

Srednje

C.

Majhne

POSOJILNE OBVEZNOSTI

 

 

 

 

 

 

 

dane:

 

 

 

 

 

 

 

prejete:

 

 

 

 

 

 

 

FINANČNA JAMSTVA

 

 

 

 

 

 

 

Dana:

 

 

 

 

 

 

 

Prejeta jamstva:

 

 

 

 

 

 

 

Prejeti kreditni izvedeni finančni instrumenti:

 

 

 

 

 

 

 

DRUGE OBVEZNOSTI (npr. prevzete obveznosti iz naslova odkupa neprodanih kratkoročnih in srednjeročnih eurozapisov, obnavljajoče se prevzete obveznosti iz naslova kreditiranja poslovanja na trgu kratkoročnih in srednjeročnih eurozapisov, …)

 

 

 

 

 

 

 

dane drugi nasprotni stranki:

 

 

 

 

 

 

 

prejete od druge nasprotne stranke:

 

 

 

 

 

 

 

Tabela 1.E

Letni konsolidirani bančni podatki – Kapitalska ustreznost

 

Domače bančne skupine (konsolidirane) in samostojne banke

Podrejene družbe pod tujim nadzorom zunaj EU (podkonsolidirane ali samostojne)

Podružnice pod tujim nadzorom zunaj EU (samostojne)

Podrejene družbe pod tujim nadzorom iz EU (podkonsolidirane ali samostojne)

Podružnice pod tujim nadzorom iz EU (samostojne)

Oddelek 14.

Kapital

A.

Velike

B.

Srednje

C.

Majhne

SKUPAJ KAPITAL ZA NAMENE SOLVENTNOSTI

 

 

 

 

 

 

 

TEMELJNI KAPITAL

 

 

 

 

 

 

 

Sprejemljiv kapital

 

 

 

 

 

 

 

Od tega: neinovativni instrumenti, ki so predmet omejitev

 

 

 

 

 

 

 

Od tega: inovativni instrumenti, ki so predmet omejitev

 

 

 

 

 

 

 

Vplačani kapital

 

 

 

 

 

 

 

(Lastne delnice)

 

 

 

 

 

 

 

Vplačani presežek kapitala

 

 

 

 

 

 

 

Drugi instrumenti, sprejemljivi kot kapital

 

 

 

 

 

 

 

Primerne rezerve

 

 

 

 

 

 

 

Manjšinski deleži

 

 

 

 

 

 

 

Od tega: neinovativni instrumenti, ki so predmet omejitev

 

 

 

 

 

 

 

Od tega: inovativni instrumenti, ki so predmet omejitev

 

 

 

 

 

 

 

Od tega: hibridni instrumenti

 

 

 

 

 

 

 

Sredstva za splošna bančna tveganja

 

 

 

 

 

 

 

Drug temeljni kapital po posameznih državah

 

 

 

 

 

 

 

Od tega: neinovativni instrumenti, ki so predmet omejitev

 

 

 

 

 

 

 

Od tega: inovativni instrumenti, ki so predmet omejitev

 

 

 

 

 

 

 

Od tega: hibridni instrumenti

 

 

 

 

 

 

 

(Drugi odbitki od temeljnega kapitala)

 

 

 

 

 

 

 

Od tega: (Presežek omejitev za neinovativne instrumente)

 

 

 

 

 

 

 

Od tega: (Presežek omejitev za inovativne instrumente)

 

 

 

 

 

 

 

Od tega: (Presežek omejitev za hibridne instrumente)

 

 

 

 

 

 

 

DODATNI KAPITAL

 

 

 

 

 

 

 

Dodatni kapital I

 

 

 

 

 

 

 

Od tega: Presežek omejitev za temeljni kapital, prenesen med dodatni kapital I

 

 

 

 

 

 

 

Dodatni kapital II

 

 

 

 

 

 

 

(Odbitki od dodatnega kapitala)

 

 

 

 

 

 

 

(ODBITKI OD TEMELJNEGA IN DODATNEGA KAPITALA)

 

 

 

 

 

 

 

SKUPAJ TEMELJNI KAPITAL ZA SPLOŠNE NAMENE SOLVENTNOSTI (*************)

 

 

 

 

 

 

 

SKUPAJ DODATNI KAPITAL ZA SPLOŠNE NAMENE SOLVENTNOSTI

 

 

 

 

 

 

 

SKUPAJ DODATNI KAPITAL ZA KRITJE TRŽNIH TVEGANJ

 

 

 

 

 

 

 

(ODBITKI OD CELOTNEGA KAPITALA)

 

 

 

 

 

 

 

POJASNJEVALNE POSTAVKE: Presežek (primanjkljaj) rezervacij po pristopu IRB

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)


 

Domače bančne skupine (konsolidirane) in samostojne banke

Podrejene družbe pod tujim nadzorom zunaj EU (podkonsolidirane ali samostojne)

Podružnice pod tujim nadzorom zunaj EU (samostojne)

Podrejene družbe pod tujim nadzorom iz EU (podkonsolidirane ali samostojne)

Podružnice pod tujim nadzorom iz EU (samostojne)

Oddelek 15.

Kapitalske zahteve

A.

Velike

B.

Srednje

C.

Majhne

SKUPAJ KAPITALSKE ZAHTEVE (*************)

 

 

 

 

 

 

 

SKUPAJ KAPITALSKE ZAHTEVE ZA KREDITNO TVEGANJE, KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE IN TVEGANJE ZMANJŠANJA VREDNOSTI TER PROSTE IZROČITVE

 

 

 

 

 

 

 

Standardiziran pristop

 

 

 

 

 

 

 

Kategorije izpostavljenosti po standardiziranem pristopu brez pozicij v listinjenju

 

 

 

 

 

 

 

Izpostavljenosti do centralnih držav ali centralnih bank

 

 

 

 

 

 

 

Izpostavljenosti do regionalnih držav ali lokalnih oblasti

 

 

 

 

 

 

 

Izpostavljenosti do upravnih organov in nekomercialnih podjetij

 

 

 

 

 

 

 

Izpostavljenosti do multilateralnih razvojnih bank

 

 

 

 

 

 

 

Izpostavljenosti do mednarodnih organizacij

 

 

 

 

 

 

 

Izpostavljenosti do institucij

 

 

 

 

 

 

 

Izpostavljenosti do podjetij

 

 

 

 

 

 

 

Izpostavljenosti na drobno

 

 

 

 

 

 

 

Izpostavljenosti, zavarovane z nepremičninami

 

 

 

 

 

 

 

Neplačane izpostavljenosti

 

 

 

 

 

 

 

Izpostavljenosti, povezane z zelo visokim regulativnim tveganjem

 

 

 

 

 

 

 

Izpostavljenosti iz naslova kritih obveznic

 

 

 

 

 

 

 

Izpostavljenosti iz naslova kratkoročnih terjatev do institucij in podjetij

 

 

 

 

 

 

 

Izpostavljenosti iz naslova kolektivnih naložbenih podjemov

 

 

 

 

 

 

 

Druge postavke

 

 

 

 

 

 

 

Kategorije izpostavljenosti po pristopu IRB brez pozicij v listinjenju

 

 

 

 

 

 

 

Izpostavljenosti do centralnih držav ali centralnih bank

 

 

 

 

 

 

 

Izpostavljenosti do institucij

 

 

 

 

 

 

 

Izpostavljenosti do podjetij

 

 

 

 

 

 

 

Izpostavljenosti na drobno

 

 

 

 

 

 

 

Izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov

 

 

 

 

 

 

 

Druga sredstva iz naslova nekreditnih obveznosti

 

 

 

 

 

 

 

Pozicije v listinjenju po standardiziranem pristopu

 

 

 

 

 

 

 

Pristop na osnovi notranjih bonitetnih ocen (pristop IRB)

 

 

 

 

 

 

 

Pristop IRB, kadar se ne uporabijo lastne ocene LGD niti konverzijski faktorji

 

 

 

 

 

 

 

Izpostavljenosti do centralnih držav ali centralnih bank

 

 

 

 

 

 

 

Izpostavljenosti do institucij

 

 

 

 

 

 

 

Izpostavljenosti do podjetij

 

 

 

 

 

 

 

Pristop IRB, kadar se uporabijo lastne ocene LGD in/ali konverzijski faktorji

 

 

 

 

 

 

 

Izpostavljenosti do centralnih držav ali centralnih bank

 

 

 

 

 

 

 

Izpostavljenosti do institucij

 

 

 

 

 

 

 

Izpostavljenosti do podjetij

 

 

 

 

 

 

 

Izpostavljenosti na drobno

 

 

 

 

 

 

 

Izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov po pristopu IRB

 

 

 

 

 

 

 

Pozicije v listinjenju po pristopu IRB

 

 

 

 

 

 

 

Druga sredstva iz naslova nekreditnih obveznosti

 

 

 

 

 

 

 

TVEGANJE PORAVNAVE/IZROČITVE

 

 

 

 

 

 

 

SKUPAJ KAPITALSKE ZAHTEVE ZA POZICIJSKO TVEGANJE, VALUTNO TVEGANJE IN TVEGANJE SPREMEMBE CEN BLAGA

 

 

 

 

 

 

 

Pozicijsko tveganje, valutno tveganje in tveganje spremembe cen blaga po standardiziranem pristopu

 

 

 

 

 

 

 

Tržni dolžniški instrumenti

 

 

 

 

 

 

 

Lastniški instrumenti

 

 

 

 

 

 

 

Tuje valute

 

 

 

 

 

 

 

Blago

 

 

 

 

 

 

 

Pozicijsko tveganje, valutno tveganje in tveganje spremembe cen blaga po notranjih modelih

 

 

 

 

 

 

 

SKUPAJ KAPITALSKE ZAHTEVE ZA OPERATIVNO TVEGANJE

 

 

 

 

 

 

 

Enostavni pristop za operativno tveganje

 

 

 

 

 

 

 

Standardizirani / alternativni standardizirani pristop za operativno tveganje

 

 

 

 

 

 

 

Napredni pristopi za merjenje operativnega tveganja

 

 

 

 

 

 

 

DRUGE IN PREHODNE KAPITALSKE ZAHTEVE

 

 

 

 

 

 

 


 

Domače bančne skupine (konsolidirane) in samostojne banke

Podrejene družbe pod tujim nadzorom zunaj EU

Podružnice pod tujim nadzorom zunaj EU

Podrejene družbe pod tujim nadzorom iz EU

Podružnice pod tujim nadzorom iz EU

Oddelek 16.

Kreditno tveganje – število institucij glede na pristop

Velike banke

Srednje banke

Majhne banke

Standardizirani pristop

 

 

 

 

 

 

 

Osnovni pristop IRB

 

 

 

 

 

 

 

Napredni pristop IRB

 

 

 

 

 

 

 

Skupno število institucij (z uporabo enega ali več pristopov za kreditno tveganje)

 

 

 

 

 

 

 


 

Domače bančne skupine (konsolidirane) in samostojne banke

Podrejene družbe pod tujim nadzorom zunaj EU

Podružnice pod tujim nadzorom zunaj EU

Podrejene družbe pod tujim nadzorom iz EU

Podružnice pod tujim nadzorom iz EU

Oddelek 17.

Tržno tveganje – število institucij glede na pristop

Velike banke

Srednje banke

Majhne banke

Standardizirani pristop

 

 

 

 

 

 

 

Interni modeli

 

 

 

 

 

 

 

Skupno število institucij (z uporabo enega ali več pristopov za tržno tveganje)

 

 

 

 

 

 

 


 

Domače bančne skupine (konsolidirane) in samostojne banke

Podrejene družbe pod tujim nadzorom zunaj EU

Podružnice pod tujim nadzorom zunaj EU

Podrejene družbe pod tujim nadzorom iz EU

Podružnice pod tujim nadzorom iz EU

Oddelek 18.

Kapitalske zahteve. Operativno tveganje – število institucij glede na pristop

Velike banke

Srednje banke

Majhne banke

Enostavni pristop

 

 

 

 

 

 

 

Standardizirani pristop / Alternativni standardizirani pristop

 

 

 

 

 

 

 

Napredni pristop za merjenje

 

 

 

 

 

 

 

Skupno število institucij (z uporabo enega ali več pristopov za operativno tveganje)

 

 

 

 

 

 

 


 

Domače bančne skupine (konsolidirane) in samostojne banke + v tujini nadzorovane podrejene družbe in podružnice zunaj EU

Podrejene družbe pod tujim nadzorom (iz EU) in podružnice pod tujim nadzorom (iz EU)

Oddelek 19.

Kapitalske zahteve. Stopnja solventnosti (%)

Število institucij

Kapitalske zahteve

Sredstva

Število institucij

Kapitalske zahteve

Sredstva

< 8

 

 

 

 

 

 

8–10

 

 

 

 

 

 

10–12

 

 

 

 

 

 

12–14

 

 

 

 

 

 

> 14

 

 

 

 

 

 


 

Domače bančne skupine (konsolidirane) in samostojne banke + v tujini nadzorovane podrejene družbe in podružnice zunaj EU

Podrejene družbe pod tujim nadzorom (iz EU) in podružnice pod tujim nadzorom (iz EU)

Oddelek 20.

Kapitalske zahteve. Količnik temeljnega kapitala (%)

Število institucij

Kapitalske zahteve

Sredstva

Število institucij

Kapitalske zahteve

Sredstva

< 4

 

 

 

 

 

 

4–6

 

 

 

 

 

 

6–8

 

 

 

 

 

 

8–12

 

 

 

 

 

 

> 12

 

 

 

 

 

 


 

Domače bančne skupine (konsolidirane) in samostojne banke

Podrejene družbe pod tujim nadzorom zunaj EU

Podružnice pod tujim nadzorom zunaj EU

Podrejene družbe pod tujim nadzorom iz EU

Podružnice pod tujim nadzorom iz EU

Oddelek 21.

Izpostavljenosti

Velike banke

Srednje banke

Majhne banke

SKUPAJ IZPOSTAVLJENOSTI KREDITNEMU TVEGANJU (pred CCF, pred CRM)

 

 

 

 

 

 

 

Standardizirani pristop

 

 

 

 

 

 

 

Kategorije izpostavljenosti po standardiziranem pristopu brez pozicij v listinjenju

 

 

 

 

 

 

 

Izpostavljenosti do centralnih držav ali centralnih bank

 

 

 

 

 

 

 

Izpostavljenosti do regionalnih držav in lokalnih oblasti

 

 

 

 

 

 

 

Izpostavljenosti do upravnih organov in nekomercialnih podjetij

 

 

 

 

 

 

 

Izpostavljenosti do multilateralnih razvojnih bank

 

 

 

 

 

 

 

Izpostavljenosti do mednarodnih organizacij

 

 

 

 

 

 

 

Izpostavljenosti do institucij

 

 

 

 

 

 

 

Izpostavljenosti do podjetij

 

 

 

 

 

 

 

Izpostavljenosti na drobno

 

 

 

 

 

 

 

Izpostavljenosti, zavarovane z nepremičninami

 

 

 

 

 

 

 

Neplačane izpostavljenosti

 

 

 

 

 

 

 

Izpostavljenosti, povezane z visokim regulativnim tveganjem

 

 

 

 

 

 

 

Izpostavljenosti iz naslova kritih obveznic

 

 

 

 

 

 

 

Izpostavljenosti iz naslova kratkoročnih terjatev do institucij in podjetij

 

 

 

 

 

 

 

Izpostavljenosti iz naslova kolektivnih naložbenih podjemov

 

 

 

 

 

 

 

Druge postavke

 

 

 

 

 

 

 

Kategorije izpostavljenosti po pristopu IRB brez pozicij v listinjenju

 

 

 

 

 

 

 

Izpostavljenosti do centralnih držav ali centralnih bank

 

 

 

 

 

 

 

Izpostavljenosti do institucij

 

 

 

 

 

 

 

Izpostavljenosti do podjetij

 

 

 

 

 

 

 

Izpostavljenosti na drobno

 

 

 

 

 

 

 

Izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov

 

 

 

 

 

 

 

Druga sredstva iz naslova nekreditnih obveznosti

 

 

 

 

 

 

 

Pozicije v listinjenju po standardiziranem pristopu

 

 

 

 

 

 

 

Pristop na osnovi notranjih bonitetnih ocen (pristop IRB)

 

 

 

 

 

 

 

Osnovni pristop IRB

 

 

 

 

 

 

 

Izpostavljenosti do centralnih držav in centralnih bank

 

 

 

 

 

 

 

Izpostavljenosti do institucij

 

 

 

 

 

 

 

Izpostavljenosti do podjetij

 

 

 

 

 

 

 

Izpostavljenosti na drobno

 

 

 

 

 

 

 

Napredni pristop IRB

 

 

 

 

 

 

 

Izpostavljenosti do centralnih držav in centralnih bank

 

 

 

 

 

 

 

Izpostavljenosti do institucij

 

 

 

 

 

 

 

Izpostavljenosti do podjetij

 

 

 

 

 

 

 

Izpostavljenosti na drobno

 

 

 

 

 

 

 

Izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov po pristopu IRB

 

 

 

 

 

 

 

Pozicije v listinjenju po pristopu IRB

 

 

 

 

 

 

 

Druga sredstva iz naslova nekreditnih obveznosti

 

 

 

 

 

 

 

POPRAVKI VREDNOSTI IN REZERVACIJE

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

Standardizirani pristop

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

Standardizirani pristop brez pozicij v listinjenju

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

Pozicije v listinjenju po standardiziranem pristopu

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

Pristop na osnovi notranjih bonitetnih ocen (pristop IRB)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

Osnovni pristop IRB

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

Izpostavljenosti do centralnih držav in centralnih bank

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

Izpostavljenosti do institucij

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

Izpostavljenosti do podjetij

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

Izpostavljenosti na drobno

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

Napredni pristop IRB

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

Izpostavljenosti do centralnih držav in centralnih bank

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

Izpostavljenosti do institucij

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

Izpostavljenosti do podjetij

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

Izpostavljenosti na drobno

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

Izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov po pristopu IRB

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

Pozicije v listinjenju po pristopu IRB

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

Druga sredstva iz naslova nekreditnih obveznosti

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

PRISTOP IRB: PRIČAKOVANA IZGUBA

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

Osnovni pristop IRB

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

Izpostavljenosti do centralnih držav in centralnih bank

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

Izpostavljenosti do institucij

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

Izpostavljenosti do podjetij

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

Izpostavljenosti na drobno

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

Napredni pristop IRB

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

Izpostavljenosti do centralnih držav in centralnih bank

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

Izpostavljenosti do institucij

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

Izpostavljenosti do podjetij

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

Izpostavljenosti na drobno

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

Izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov po pristopu IRB

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

 (*************)

Tabela 2.A

Polletni konsolidirani bančni podatki – Poročevalci

 

Domače bančne skupine (konsolidirane) in samostojne banke

Podrejene družbe pod tujim nadzorom zunaj EU (podkonsolidirane ali samostojne)

Podružnice pod tujim nadzorom zunaj EU (samostojne)

Podrejene družbe pod tujim nadzorom iz EU (podkonsolidirane ali samostojne)

Podružnice pod tujim nadzorom iz EU (samostojne)

Oddelek 1.

Poročevalska populacija

A.

Velike

B.

Srednje

C.

Majhne

Število samostojnih kreditnih institucij

 

 

 

 

 

 

 

Število kreditnih institucij, konsolidiranih v bančnih skupinah

 

 

 

 

 

 

 

Število bančnih skupin

 

 

 

 

 

 

 

Skupno število kreditnih institucij

 

 

 

 

 

 

 


Tabela 2.B

Polletni konsolidirani bančni podatki – Donosnost in učinkovitost

 

Domače bančne skupine (konsolidirane) in samostojne banke

Podrejene družbe pod tujim nadzorom zunaj EU (podkonsolidirane ali samostojne)

Podružnice pod tujim nadzorom zunaj EU (samostojne)

Podrejene družbe pod tujim nadzorom iz EU (podkonsolidirane ali samostojne)

Podružnice pod tujim nadzorom iz EU (samostojne)

Oddelek 2.

Konsolidiran izkaz poslovnega izida

A.

Velike

B.

Srednje

C.

Majhne

REDNO POSLOVANJE

 

 

 

 

 

 

 

Finančni in poslovni prihodki in odhodki

 

 

 

 

 

 

 

Prihodki iz obresti [celotni vzorec]

 

 

 

 

 

 

 

Finančna sredstva, namenjena trgovanju [če se knjižijo ločeno]

 

 

 

 

 

 

 

Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti prek poslovnega izida [če se knjižijo ločeno]

 

 

 

 

 

 

 

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo

 

 

 

 

 

 

 

Posojila in terjatve [vključno s finančnimi leasingi]

 

 

 

 

 

 

 

Finančne naložbe v posesti do zapadlosti

 

 

 

 

 

 

 

Izvedeni finančni instrumenti - obračunavanje varovanja pred tveganjem, obrestno tveganje

 

 

 

 

 

 

 

(Finančne obveznosti, namenjene trgovanju [če se knjižijo ločeno])

 

 

 

 

 

 

 

(Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti prek poslovnega izida [če se knjižijo ločeno])

 

 

 

 

 

 

 

(Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti)

 

 

 

 

 

 

 

(Izvedeni finančni instrumenti - obračunavanje varovanja pred tveganjem, obrestno tveganje)

 

 

 

 

 

 

 

Neto prihodki iz obresti [celotni vzorec]

 

 

 

 

 

 

 

Neto prihodki iz obresti [banke, ki ne poročajo v skladu z MSRP, in banke, ki neportfeljsko poročajo v skladu z MSRP]

 

 

 

 

 

 

 

Prihodki iz dividend [celotni vzorec]

 

 

 

 

 

 

 

Prihodki iz dividend [banke, ki ne poročajo v skladu z MSRP, in banke, ki neportfeljsko poročajo v skladu z MSRP]

 

 

 

 

 

 

 

 

Neto prihodki iz nadomestil in provizij [celotni vzorec]

 

 

 

 

 

 

 

Neto prihodki iz nadomestil in provizij [banke, ki ne poročajo v skladu z MSRP, in banke, ki neportfeljsko poročajo v skladu z MSRP]

 

 

 

 

 

 

 

 

Realizirani dobiček (izguba) iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, neto

 

 

 

 

 

 

 

Dobiček (izguba) iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju, neto

 

 

 

 

 

 

 

Dobiček (izguba) iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, neto

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj poslovni prihodki [celotni vzorec]

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj poslovni prihodki [banke, ki ne poročajo v skladu z MSRP, in banke, ki neportfeljsko poročajo v skladu z MSRP]

 

 

 

 

 

 

 

(Skupaj operativni stroški) [celotni vzorec]

 

 

 

 

 

 

 

(Skupaj operativni stroški) [banke, ki ne poročajo v skladu z MSRP, in banke, ki neportfeljsko poročajo v skladu z MSRP]

 

 

 

 

 

 

 

(Rezervacije) [celotni vzorec]

 

 

 

 

 

 

 

(Rezervacije) [banke, ki ne poročajo v skladu z MSRP, in banke, ki neportfeljsko poročajo v skladu z MSRP]

 

 

 

 

 

 

 

(Oslabitve) [celotni vzorec]

 

 

 

 

 

 

 

(Oslabitve) [banke, ki ne poročajo v skladu z MSRP, in banke, ki neportfeljsko poročajo v skladu z MSRP]

 

 

 

 

 

 

 

(Oslabitve finančnih sredstev, ki niso merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida)

 

 

 

 

 

 

 

(Finančna sredstva, merjena po nabavni vrednosti [lastniški kapital, ki ne kotira na borzi])

 

 

 

 

 

 

 

(Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo)

 

 

 

 

 

 

 

(Posojila in terjatve [vključno s finančnimi leasingi])

 

 

 

 

 

 

 

(Finančne naložbe v posesti do zapadlosti)

 

 

 

 

 

 

 

SKUPAJ DOBIČEK (IZGUBA) PO OBDAVČITVI IN USTAVLJENO POSLOVANJE [celotni vzorec]

 

 

 

 

 

 

 


Tabela 2.C

Polletni konsolidirani bančni podatki – Kakovost sredstev

 

Domače bančne skupine (konsolidirane) in samostojne banke

Podrejene družbe pod tujim nadzorom zunaj EU (podkonsolidirane ali samostojne)

Podružnice pod tujim nadzorom zunaj EU (samostojne)

Podrejene družbe pod tujim nadzorom iz EU (podkonsolidirane ali samostojne)

Podružnice pod tujim nadzorom iz EU (samostojne)

Oddelek 3.

Slaba posojila, rezervacije za izgube in oslabljena sredstva

A.

Velike

B.

Srednje

C.

Majhne

Skupaj dvomljiva in slaba posojila (posojila in dolžniški vrednostni papirji)

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj rezervacije za izgube (posojila in dolžniški vrednostni papirji)

 

 

 

 

 

 

 

Tabela 2.D

Polletni konsolidirani bančni podatki – Bilanca stanja

 

Domače bančne skupine (konsolidirane) in samostojne banke

Podrejene družbe pod tujim nadzorom zunaj EU (podkonsolidirane ali samostojne)

Podružnice pod tujim nadzorom zunaj EU (samostojne)

Podrejene družbe pod tujim nadzorom iz EU (podkonsolidirane ali samostojne)

Podružnice pod tujim nadzorom iz EU (samostojne)

Oddelek 10.

Sredstva

A.

Velike

B.

Srednje

C.

Majhne

Denar v blagajni in stanja na računih pri centralni banki

 

 

 

 

 

 

 

Finančna sredstva, namenjena trgovanju

 

 

 

 

 

 

 

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo

 

 

 

 

 

 

 

Neopredmetena sredstva [celotni vzorec]

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj posojila in predujmi [celotni vzorec]

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj posojila in predujmi [banke, ki ne poročajo v skladu z MSRP, in banke, ki neportfeljsko poročajo v skladu z MSRP]

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj dolžniški instrumenti [celotni vzorec]

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj dolžniški instrumenti [banke, ki ne poročajo v skladu z MSRP, in banke, ki neportfeljsko poročajo v skladu z MSRP]

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj lastniški instrumenti, vključno z delnicami in drugimi vrednostnimi papirji s spremenljivim donosom [celotni vzorec]

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj lastniški instrumenti, vključno z delnicami in drugimi vrednostnimi papirji s spremenljivim donosom [banke, ki ne poročajo v skladu z MSRP, in banke, ki neportfeljsko poročajo v skladu z MSRP]

 

 

 

 

 

 

 

CELOTNA SREDSTVA [celotni vzorec]

 

 

 

 

 

 

 

CELOTNA SREDSTVA [banke, ki ne poročajo v skladu z MSRP, in banke, ki neportfeljsko poročajo v skladu z MSRP]

 

 

 

 

 

 

 


 

Domače bančne skupine (konsolidirane) in samostojne banke

Podrejene družbe pod tujim nadzorom zunaj EU (podkonsolidirane ali samostojne)

Podružnice pod tujim nadzorom zunaj EU (samostojne)

Podrejene družbe pod tujim nadzorom iz EU (podkonsolidirane ali samostojne)

Podružnice pod tujim nadzorom iz EU (samostojne)

Oddelek 11.

Obveznosti

A.

Velike

B.

Srednje

C.

Majhne

Zneski, dolgovani kreditnim institucijam [celotni vzorec]

 

 

 

 

 

 

 

Zneski, dolgovani kreditnim institucijam [banke, ki ne poročajo v skladu z MSRP, in banke, ki neportfeljsko poročajo v skladu z MSRP]

 

 

 

 

 

 

 

Zneski, dolgovani strankam (razen kreditnim institucijam) [celotni vzorec]

 

 

 

 

 

 

 

Zneski, dolgovani strankam (razen kreditnim institucijam) [banke, ki ne poročajo v skladu z MSRP, in banke, ki neportfeljsko poročajo v skladu z MSRP]

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj dolžniški certifikati [celotni vzorec]

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj dolžniški certifikati [banke, ki ne poročajo v skladu z MSRP, in banke, ki neportfeljsko poročajo v skladu z MSRP]

 

 

 

 

 

 

 


 

Domače bančne skupine (konsolidirane) in samostojne banke

Podrejene družbe pod tujim nadzorom zunaj EU (podkonsolidirane ali samostojne)

Podružnice pod tujim nadzorom zunaj EU (samostojne)

Podrejene družbe pod tujim nadzorom iz EU (podkonsolidirane ali samostojne)

Podružnice pod tujim nadzorom iz EU (samostojne)

Oddelek 12.

Lastniški kapital in manjšinski deleži

A.

Velike

B.

Srednje

C.

Majhne

SKUPAJ LASTNIŠKI KAPITAL [celotni vzorec]

 

 

 

 

 

 

 

SKUPAJ LASTNIŠKI KAPITAL [banke, ki ne poročajo v skladu z MSRP, in banke, ki neportfeljsko poročajo v skladu z MSRP]

 

 

 

 

 

 

 

Tabela 2.E

Polletni konsolidirani bančni podatki – Kapitalska ustreznost

 

Domače bančne skupine (konsolidirane) in samostojne banke

Podrejene družbe pod tujim nadzorom zunaj EU (podkonsolidirane ali samostojne)

Podružnice pod tujim nadzorom zunaj EU (samostojne)

Podrejene družbe pod tujim nadzorom iz EU (podkonsolidirane ali samostojne)

Podružnice pod tujim nadzorom iz EU (samostojne)

Oddelek 14.

Kapital

A.

Velike

B.

Srednje

C.

Majhne

SKUPAJ KAPITAL ZA NAMENE SOLVENTNOSTI

 

 

 

 

 

 

 

SKUPAJ TEMELJNI KAPITAL ZA SPLOŠNE NAMENE SOLVENTNOSTI

 

 

 

 

 

 

 


 

Domače bančne skupine (konsolidirane) in samostojne banke

Podrejene družbe pod tujim nadzorom zunaj EU (podkonsolidirane ali samostojne)

Podružnice pod tujim nadzorom zunaj EU (samostojne)

Podrejene družbe pod tujim nadzorom iz EU (podkonsolidirane ali samostojne)

Podružnice pod tujim nadzorom iz EU (samostojne)

Oddelek 15.

Kapitalske zahteve

A.

Velike

B.

Srednje

C.

Majhne

SKUPAJ KAPITALSKE ZAHTEVE

 

 

 

 

 

 

 

SKUPAJ KAPITALSKE ZAHTEVE ZA KREDITNO TVEGANJE, KREDITNO TVEGANJE NASPROTNE STRANKE IN TVEGANJE ZMANJŠANJA VREDNOSTI TER PROSTE IZROČITVE

 

 

 

 

 

 

 

SKUPAJ KAPITALSKE ZAHTEVE ZA POZICIJSKO TVEGANJE, VALUTNO TVEGANJE IN TVEGANJE SPREMEMBE CEN BLAGA

 

 

 

 

 

 

 

SKUPAJ KAPITALSKE ZAHTEVE ZA OPERATIVNO TVEGANJE

 

 

 

 

 

 

 

DRUGE IN PREHODNE KAPITALSKE ZAHTEVE

 

 

 

 

 

 

 

DEL 10

Podatki za potrebe MDS

Tabela 1

Podatki NCB (stanja)

 

Domače NCB

NCB, rezidenčne v drugih državah članicah euroobmočja

ECB

Tujina

Nerazporejeni

OBVEZNOSTI

9

Vloge

 

 

 

 

 

SREDSTVA

2

Posojila

 

 

 

 

 

od tega: mednarodne vloge pri ECB, povezane z rezervami (23)

 

 

 

 

 

3

Imetja dolžniških vrednostnih papirjev

 

 

 

 

 

5

Lastniški kapital

 

 

 

 

 


Tabela 2

Podatki drugih MFI (stanja)

 

Domače NCB

NCB, rezidenčne v drugih državah članicah euroobmočja

ECB

Tujina

Nerazporejeni

OBVEZNOSTI

9

Vloge

 

 

 

 

 

SREDSTVA

2

Posojila

 

 

 

 

 

3

Imetja dolžniških vrednostnih papirjev

 

 

 

 

 

5

Lastniški kapital

 

 

 

 

 

DEL 11

Statistika o drugih finančnih posrednikih razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov (brez družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev)

Oddelek 1:   Tabele za poročanje

Podatki, ki jih je treba poročati za posrednike z vrednostnimi papirji in izvedenimi finančnimi instrumenti (PVP), finančne družbe, ki se ukvarjajo s posojanjem (FDP), in druge finančne posrednike razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov, ki niso PVP in PFD (ostali DFP), so določeni v spodnji tabeli.

Podatki o PVP, FDP in drugih DFP. Ključni kazalniki/pojasnjevalne postavke

Ime postavke in zapadlost/geografska razčlenitev/sektorska razčlenitev

PVP

FDP

Drugi DFP

SREDSTVA

Vloge/svet/skupaj

Ključni

 

 

Posojila/svet/skupaj

 

Ključni

 

Posojila/svet/MFI

 

Ključni

 

Posojila/svet/ne-MFI/skupaj

 

Ključni

 

Posojila/svet/ne-MFI/nefinančne družbe

 

Ključni

 

Posojila/svet/ne-MFI/gospodinjstva/skupaj

 

Ključni

 

Posojila/svet/ne-MFI/ gospodinjstva/potrošniška posojila

 

Ključni

 

Posojila/svet/ne-MFI/ gospodinjstva/posojila za nakup hiše

 

Ključni

 

Posojila/svet/ne-MFI/ gospodinjstva/za druge namene (preostanek)

 

Ključni

 

Posojila/domači/skupaj

 

Ključni

 

Posojila/domači/MFI

 

Ključni

 

Posojila/domači/ne-MFI/skupaj

 

Ključni

 

Posojila/domači/ne-MFI/nefinančne družbe

 

Ključni

 

Posojila/domači/ne-MFI/gospodinjstva/skupaj

 

Ključni

 

Posojila/domači/ne-MFI/gospodinjstva/potrošniška posojila

 

Ključni

 

Posojila/domači/ne-MFI/gospodinjstva/posojila za nakup hiše

 

Ključni

 

Posojila/domači/ne-MFI/gospodinjstva/za druge namene (preostanek)

 

Ključni

 

Posojila/euroobmočje razen domači/skupaj

 

Ključni

 

Posojila/euroobmočje razen domači/MFI

 

Ključni

 

Posojila/euroobmočje razen domači/ne-MFI/skupaj

 

Ključni

 

Posojila/euroobmočje razen domači/ne-MFI/nefinančne družbe

 

Ključni

 

Posojila/euroobmočje razen domači/ne-MFI/gospodinjstva/skupaj

 

Ključni

 

Posojila/euroobmočje razen domači/ne-MFI/gospodinjstva/potrošniška posojila

 

Ključni

 

Posojila/euroobmočje razen domači/ne-MFI/gospodinjstva/posojila za nakup hiše

 

Ključni

 

Posojila/ euroobmočje razen domači/ne-MFI/gospodinjstva/za druge namene (preostanek)

 

Ključni

 

Imetja dolžniških vrednostnih papirjev/svet/skupaj

Ključni

Ključni

 

Lastniški kapital/svet/skupaj

Ključni

Ključni

 

Delnice/enote investicijskih skladov/svet/skupaj

Ključni

 

 

Izvedeni finančni instrumenti/svet/skupaj

Ključni

 

 

Preostala sredstva, vključno s »posojila«/svet/skupaj

Ključni

 

 

Preostala sredstva, vključno z »vlogami«, »gotovino«, »delnicami/enotami investicijskih skladov«, »nefinančnimi sredstvi« in »izvedenimi finančnimi instrumenti«/svet/skupaj

 

Ključni

 

CELOTNA SREDSTVA/OBVEZNOSTI/svet/skupaj

Ključni

Ključni

Pojasnj.

OBVEZNOSTI

Prejeta posojila in vloge/svet/skupaj

Ključni

Ključni

 

Izdani dolžniški vrednostni papirji/svet/skupaj

Ključni

Ključni

 

Kapital in rezerve/svet/skupaj

Ključni

Ključni

 

Izvedeni finančni instrumenti/svet/skupaj

Ključni

 

 

Preostale obveznosti/svet/skupaj

Ključni

 

 

Preostale obveznosti, vključno z »izvedenimi finančnimi instrumenti«/svet/skupaj

 

Ključni

 

Oddelek 2:   Kategorije instrumentov in pravila vrednotenja

V skladu z ESR 2010 se morajo sredstva in obveznosti načeloma vrednotiti z uporabo trenutnih tržnih cen na dan, na katerega se bilanca stanja nanaša. Vloge in posojila je treba poročati po imenski vrednosti, brez obračunanih obresti.

Sredstva

Celotna sredstva/obveznosti: celotna sredstva morajo biti enaka vsoti vseh ločeno določenih postavk na strani sredstev v bilanci stanja in morajo biti enaka tudi celotnim obveznostim.

1.

Vloge: ta postavka (24) je sestavljena iz dveh glavnih podkategorij: prenosljive vloge in druge vloge. V to postavko se morajo vključiti tudi imetja gotovine.

Pravila vrednotenja: v skladu s splošnim načelom obračunskega računovodstva je treba obresti na vloge beležiti v bilanci stanja, ko se obresti obračunajo, tj. po obračunskem načelu, ne pa ko so dejansko prejete ali plačane, tj. na podlagi plačila. Obračunane obresti na vloge je treba razvrstiti v kategorijo »preostala sredstva« na bruto osnovi.

V primeru FDP je treba to postavko razvrstiti med »preostala sredstva«.

2.

Posojila: to postavko sestavljajo:

posojila, odobrena gospodinjstvom v obliki posojil za potrošnjo, tj. posojila, odobrena predvsem za osebno potrošnjo blaga in storitev; posojila za nakup hiše, tj. posojila, odobrena za namen vlaganja v hiše za osebno rabo ali oddajo, vključno z gradnjo in prenavljanjem; in druga posojila, tj. posojila, odobrena za druge namene kot potrošnjo in nakup hiše, na primer za poslovne namene, konsolidacijo dolgov, izobraževanje itd.,

finančni leasingi, odobreni tretjim osebam,

slaba posojila, ki še niso bila odplačana ali odpisana,

imetja netržnih vrednostnih papirjev,

podrejeni dolg v obliki posojil.

Za podkategorije PVP je treba posojila razvrstiti med »preostala sredstva«.

Pravila vrednotenja: posojila, ki jih odobrijo DFP, je treba beležiti na bruto osnovi, z vsemi povezanimi rezervacijami, tako splošnimi kot posebnimi, dokler jih poročevalska institucija ne odpiše, takrat pa se morajo odstraniti iz bilance stanja.

V skladu s splošnim načelom obračunskega računovodstva je treba obresti na posojila beležiti v bilanci stanja, ko se obračunajo, tj. po obračunskem načelu, in ne takrat, ko so dejansko prejete ali plačane, tj. na podlagi plačila. Obračunane obresti na posojila je treba razvrstiti na bruto osnovi v kategorijo »preostala sredstva«.

3.

Dolžniški vrednostni papirji: ta postavka vključuje imetja dolžniških vrednostnih papirjev, ki so tržni finančni instrumenti, ki služijo kot dokaz dolga in se z njimi običajno trguje na sekundarnih trgih ali jih je mogoče pobotati na trgu, imetniku pa ne dajejo nobenih lastniških pravic nad institucijo izdajateljico. Ta postavka vključuje tudi tržna posojila, ki so postala tržna na organiziranem trgu, pod pogojem, da obstaja dokaz o prodaji na sekundarnem trgu, vključno z obstojem vzdrževalcev trga in pogostim kotiranjem finančnih sredstev, kot ga povzročijo razponi med povpraševanjem in ponudbo.

Pravila vrednotenja: v skladu z ESR 2010 je treba dolžniške vrednostne papirje poročati po tržni vrednosti.

4.

Lastniški kapital: lastniški kapital, ki predstavlja lastniške pravice v družbah ali nepravih družbah. Ta finančna sredstva dajejo imetnikom v splošnem pravico do deleža v dobičku družb ali nepravih družb in do deleža v njihovih neto sredstvih ob likvidaciji. Lastniški kapital ne vključuje delnic/enot investicijskih skladov.

Ta postavka vključuje:

delnice, ki kotirajo na borzi: lastniški vrednostni papirji, ki kotirajo na borzi. Taka borza je lahko priznana borza vrednostnih papirjev ali katera koli druga oblika sekundarnega trga. Za delnice, ki kotirajo na borzi, se uporablja tudi izraz kotirajoče delnice. Obstoj tečajev za delnice, ki kotirajo na borzi, pomeni, da so tekoče tržne cene običajno takoj na voljo (ESR 2010, odstavek 5.146),

delnice, ki ne kotirajo na borzi: lastniški vrednostni papirji, ki ne kotirajo na borzi (ESR 2010, odstavek 5.147),

drug lastniški kapital: vse oblike lastniškega kapitala, ki ne kotirajo na borzi, ali delnice, ki ne kotirajo na borzi (ESR 2010, odstavka 5.153 in 5.154).

Pravila vrednotenja: v skladu z ESR 2010 je treba lastniški kapital poročati po tržni vrednosti.

5.

Delnice/enote investicijskih skladov: ta postavka vključuje imetja delnic/enot, ki jih izdajo SDT in investicijski skladi razen SDT.

Za podkategorije FDP je treba delnice/enote investicijskih skladov razvrstiti med »preostala sredstva«.

Pravila vrednotenja: v skladu z ESR 2010 je treba delnice/enote investicijskih skladov poročati po tržni vrednosti.

6.

Izvedeni finančni instrumenti: ta postavka vključuje:

opcije,

nakupne bone,

standardizirane terminske posle,

terminske posle,

zamenjave,

kreditne izvedene finančne instrumente.

V primeru FDP je treba to postavko razvrstiti med »preostala sredstva«.

Izvedeni finančni instrumenti se v bilanci stanja beležijo po tržni vrednosti na bruto osnovi. Posamezne pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih s pozitivno tržno vrednostjo se beležijo na strani sredstev v bilanci stanja, pogodbe z negativno tržno vrednostjo pa na strani obveznosti. Bruto bodoče obveznosti iz pogodb o izvedenih finančnih instrumentih se v postavke bilance stanja ne vnašajo. Izvedeni finančni instrumenti se lahko beležijo na neto osnovi v skladu z drugačnimi metodami vrednotenja. Kadar so na voljo samo neto pozicije ali se pozicije beležijo po vrednosti, drugačni od tržne, je treba poročati te pozicije. Ta postavka ne vključuje izvedenih finančnih instrumentov, ki se v skladu z nacionalnimi pravili ne beležijo v bilanci stanja.

7.

Preostala sredstva: to je rezidualna postavka na strani sredstev v bilanci stanja, ki je opredeljena kot »sredstva, ki niso vključena drugje«. Ta postavka vključuje sredstva, kot so: obračunane aktivne obresti na posojila/vloge in obračunane najemnine za zgradbe, pričakovane dividende, terjatve, ki niso povezane z glavno dejavnostjo DFP, bruto terjatve v zvezi z aktivnimi časovnimi razmejitvami, bruto terjatve v zvezi s tranzitnimi postavkami, druga sredstva, ki niso ločeno določena, npr. nefinančna sredstva (vključno z osnovnimi sredstvi), posojila in vloge, odvisno od podkategorije DFP.

Obveznosti

Celotna sredstva/obveznosti: celotne obveznosti morajo biti enake vsoti vseh ločeno določenih postavk na strani obveznosti v bilanci stanja in tudi enake celotnim sredstvom (glej tudi postavko sredstev »celotna sredstva/obveznosti«).

1.

Prejeta posojila in vloge: to postavko sestavljajo:

vloge: prenosljive vloge in druge vloge (glej sredstva), položene pri DFP. Te vloge običajno položijo MFI,

posojila: posojila, odobrena DFP, ki so bodisi evidentirana v netržnih dokumentih bodisi niso evidentirana v dokumentih.

2.

Izdani dolžniški vrednostni papirji: vrednostni papirji razen lastniškega kapitala, ki jih izdajo DFP in so običajno tržni instrumenti, s katerimi se trguje na sekundarnih trgih ali jih je mogoče pobotati na trgu, imetniku pa ne dajejo nobenih lastniških pravic nad institucijo izdajateljico.

3.

Kapital in rezerve: ta postavka obsega zneske, ki izhajajo iz izdaje lastniškega kapitala s strani DFP delničarjem ali drugim lastnikom ter za imetnika predstavljajo lastniške pravice v DFP ter običajno pravico do deleža v dobičku DFP in do deleža v kapitalu ob likvidaciji. Vključena so tudi sredstva, ki izhajajo iz nerazporejenih prejemkov, ali sredstva, ki jih DFP nameni za verjetna plačila in obveznosti v prihodnosti. Ta postavka vključuje:

lastniški kapital,

nerazporejene prejemke ali sredstva,

posebne in splošne rezervacije za posojila, vrednostne papirje in druge vrste sredstev,

dobiček/izgubo iz poslovanja.

4.

Izvedeni finančni instrumenti: glej postavko sredstev »izvedeni finančni instrumenti«.

5.

Preostale obveznosti: to je rezidualna postavka na strani obveznosti v bilanci stanja, ki je opredeljena kot »obveznosti, ki niso vključene drugje«. Ta postavka vključuje obveznosti, kot so bruto obveznosti v zvezi s pasivnimi časovnimi razmejitvami, bruto obveznosti v zvezi s tranzitnimi postavkami, obračunane pasivne obresti na vloge, dividende, ki jih je treba plačati, obveznosti, ki niso povezane z glavno dejavnostjo DFP, rezervacije, ki predstavljajo obveznosti do tretjih oseb, plačila kritja na podlagi pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ki predstavljajo gotovinsko zavarovanje, položeno za zavarovanje pred kreditnim tveganjem, vendar ostanejo last deponenta in se mu vrnejo ob izteku pogodbe, neto pozicije, ki izhajajo iz posojanja vrednostnih papirjev brez gotovinskega zavarovanja, neto obveznosti v zvezi s prihodnjimi poravnavami transakcij z vrednostnimi papirji; druge obveznosti, ki niso ločeno določene, npr. dolžniški vrednostni papirji, izvedeni finančni instrumenti, odvisno od podkategorije DFP.

Oddelek 3:   Nacionalna pojasnila

1.

Viri podatkov/sistem za zbiranje podatkov: to mora vključevati:

vire podatkov, uporabljene za pripravo statistike DFP, npr. statistični uradi, neposredno poročanje DFP in/ali upravljavcev skladov,

podrobnosti o sistemih zbiranja, npr. prostovoljna poročila, poslovne raziskave, vzorčenje, poročanje, za katero veljajo mejne vrednosti in izračun ocene celotne vrednosti.

2.

Postopki priprave: opisati je treba metodo, ki se uporabi za pripravo podatkov, npr. podroben opis ocen/predpostavk, način agregiranja vrst podatkov, če imata dve vrsti podatkov različno frekvenco.

3.

Pravni okvir: zagotoviti je treba izčrpne informacije o nacionalnem pravnem okviru za institucije. Povezave z zakonodajo Unije je treba posebej poudariti. Če je v isto kategorijo vključenih več vrst institucij, je treba informacije zagotoviti za vse vrste institucij.

4.

Odstopanja od navodil ECB za poročanje: NCB morajo zagotoviti informacije o odstopanjih od navodil za poročanje.

Odstopanja od navodil za poročanje lahko nastopijo v zvezi z:

razčlenitvijo instrumentov: zajetje instrumentov se lahko razlikuje od navodil ECB za poročanje, npr. dva različna instrumenta se ne moreta določiti ločeno,

geografsko razčlenitvijo,

sektorsko razčlenitvijo,

metodami vrednotenja.

5.

Poročevalska populacija: NCB lahko v posebno podkategorijo DFP uvrstijo vse institucije, ki so v skladu z opredelitvijo DFP. Opisati morajo vse institucije, ki so vključene v vsako podkategorijo DFP ali iz njih izključene. Kjer je mogoče, morajo NCB zagotoviti ocene zajetja podatkov glede celotnih sredstev poročevalske populacije.

6.

Prekinitve v zgodovinskih podatkih: opisane morajo biti prekinitve in večje spremembe v času pri zbiranju, zajetju poročanja, sistemih poročanja in pripravljanju zgodovinskih podatkov. V primeru prekinitev je treba navesti, v kolikšnem obsegu se lahko stari in novi podatki štejejo za primerljive.

7.

Druge pripombe: katere koli druge relevantne pripombe ali navedbe.

DEL 12

Statistika izdaj vrednostnih papirjev

Oddelek 1:   Uvod

Statistika izdaj vrednostnih papirjev za euroobmočje zagotavlja dva glavna agregata:

vse izdaje rezidentov euroobmočja v kateri koli valuti in

vse izdaje po svetu v eurih, domače in mednarodne.

Osnovno razlikovanje se mora opraviti na podlagi rezidenčnosti izdajatelja, pri čemer NCB Eurosistema skupaj zajemajo vse izdaje rezidentov euroobmočja. Banka za mednarodne poravnave (BIS) poroča o izdajah »tujine«, kar se nanaša na vse rezidente zunaj euroobmočja (vključno z mednarodnimi organizacijami).

Spodnja shema povzema zahteve za poročanje.

 

Izdaje vrednostnih papirjev

S strani rezidentov euroobmočja

(vsak NCB poroča za svoje domače rezidente)

S strani rezidentov tujine

(BIS/NCB)

Države članice zunaj euroobmočja

Druge države

V eurih/nacionalnih denominacijah

Sklop A

Sklop B

V drugih valutah (**************)

Sklop C

Sklop D

se ne zahteva

Oddelek 2:   Zahteve za poročanje

Tabela 1

Obrazec za poročanje sklopa A za NCB (***************)

 

DOMAČI REZIDENČNI IZDAJATELJI//EURO/NACIONALNE DENOMINACIJE

Neporavnani zneski

Bruto izdaje

Odkupi

Neto izdaje

 

A1

A2

A3

A4

1.   KRATKOROČNI DOLŽNIŠKI VREDNOSTNI PAPIRJI

Skupaj

S1

S51

S101

S151

ECB/NCB

S2

S52

S102

S152

MFI razen centralnih bank

S3

S53

S103

S153

DFP

S4

S54

S104

S154

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi

S5

S55

S105

S155

Nefinančne družbe

S6

S56

S106

S156

Centralna država

S7

S57

S107

S157

Regionalna in lokalna država

S8

S58

S108

S158

Skladi socialne varnosti

S9

S59

S109

S159

 

 

 

 

 

2.   DOLGOROČNI DOLŽNIŠKI VREDNOSTNI PAPIRJI

Skupaj

S10

S60

S110

S160

ECB/NCB

S11

S61

S111

S161

MFI razen centralnih bank

S12

S62

S112

S162

DFP

S13

S63

S113

S163

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi

S14

S64

S114

S164

Nefinančne družbe

S15

S65

S115

S165

Centralna država

S16

S66

S116

S166

Regionalna in lokalna država

S17

S67

S117

S167

Skladi socialne varnosti

S18

S68

S118

S168

 

 

 

 

 

2.1   od tega izdaje s fiksno obrestno mero:

Skupaj

S19

S69

S119

S169

ECB/NCB

S20

S70

S120

S170

MFI razen centralnih bank

S21

S71

S121

S171

DFP

S22

S72

S122

S172

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi

S23

S73

S123

S173

Nefinančne družbe

S24

S74

S124

S174

Centralna država

S25

S75

S125

S175

Regionalna in lokalna država

S26

S76

S126

S176

Skladi socialne varnosti

S27

S77

S127

S177

 

 

 

 

 

2.2   od tega izdaje s spremenljivo obrestno mero:

Skupaj

S28

S78

S128

S178

ECB/NCB

S29

S79

S129

S179

MFI razen centralnih bank

S30

S80

S130

S180

DFP

S31

S81

S131

S181

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi

S32

S82

S132

S182

Nefinančne družbe

S33

S83

S133

S183

Centralna država

S34

S84

S134

S184

Regionalna in lokalna država

S35

S85

S135

S185

Skladi socialne varnosti

S36

S86

S136

S186

 

 

 

 

 

2.3   od tega brezkuponske obveznice:

Skupaj

S37

S87

S137

S187

ECB/NCB

S38

S88

S138

S188

MFI razen centralnih bank

S39

S89

S139

S189

DFP

S40

S90

S140

S190

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi

S41

S91

S141

S191

Nefinančne družbe

S42

S92

S142

S192

Centralna država

S43

S93

S143

S193

Regionalna in lokalna država

S44

S94

S144

S194

Skladi socialne varnosti

S45

S95

S145

S195

 

 

 

 

 

3.   KOTIRAJOČE DELNICE  (****************)

Skupaj

S46

S96

S146

S196

MFI razen centralnih bank

S47

S97

S147

S197

DFP

S48

S98

S148

S198

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi

S49

S99

S149

S199

Nefinančne družbe

S50

S100

S150

S200

 

 

 

 

 


Tabela 2

Obrazec za poročanje sklopa C za NCB

 

DOMAČI REZIDENČNI IZDAJATELJI//DRUGE VALUTE

Neporavnani zneski

Bruto izdaje

Odkupi

Neto izdaje

 

C1

C2

C3

C4

4.   KRATKOROČNI DOLŽNIŠKI VREDNOSTNI PAPIRJI

Skupaj

S201

S241

S281

S321

MFI razen centralnih bank

S202

S242

S282

S322

DFP

S203

S243

S283

S323

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi

S204

S244

S284

S324

Nefinančne družbe

S205

S245

S285

S325

Centralna država

S206

S246

S286

S326

Regionalna in lokalna država

S207

S247

S287

S327

Skladi socialne varnosti

S208

S248

S288

S328

 

 

 

 

 

5.   DOLGOROČNI DOLŽNIŠKI VREDNOSTNI PAPIRJI

Skupaj

S209

S249

S289

S329

MFI razen centralnih bank

S210

S250

S290

S330

DFP

S211

S251

S291

S331

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi

S212

S252

S292

S332

Nefinančne družbe

S213

S253

S293

S333

Centralna država

S214

S254

S294

S334

Regionalna in lokalna država

S215

S255

S295

S335

Skladi socialne varnosti

S216

S256

S296

S336

 

 

 

 

 

5.1   od tega izdaje s fiksno obrestno mero:

Skupaj

S217

S257

S297

S337

MFI razen centralnih bank

S218

S258

S298

S338

DFP

S219

S259

S299

S339

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi

S220

S260

S300

S340

Nefinančne družbe

S221

S261

S301

S341

Centralna država

S222

S262

S302

S342

Regionalna in lokalna država

S223

S263

S303

S343

Skladi socialne varnosti

S224

S264

S304

S344

 

 

 

 

 

5.2   od tega izdaje s spremenljivo obrestno mero:

Skupaj

S225

S265

S305

S345

MFI razen centralnih bank

S226

S266

S306

S346

DFP

S227

S267

S307

S347

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi

S228

S268

S308

S348

Nefinančne družbe

S229

S269

S309

S349

Centralna država

S230

S270

S310

S350

Regionalna in lokalna država

S231

S271

S311

S351

Skladi socialne varnosti

S232

S272

S312

S352

 

 

 

 

 

5.3   od tega brezkuponske obveznice:

Skupaj

S233

S273

S313

S353

MFI razen centralnih bank

S234

S274

S314

S354

DFP

S235

S275

S315

S355

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi

S236

S276

S316

S356

Nefinančne družbe

S237

S277

S317

S357

Centralna država

S238

S278

S318

S358

Regionalna in lokalna država

S239

S279

S319

S359

Skladi socialne varnosti

S240

S280

S320

S360


Tabela 3

Obrazec za poročanje sklopa B za BIS

 

IZDAJATELJI REZIDENTI TUJINE//EURO/NACIONALNE DENOMINACIJE

Neporavnani zneski

Bruto izdaje

Odkupi

 

B1

B2

B3

6.   KRATKOROČNI DOLŽNIŠKI VREDNOSTNI PAPIRJI

Skupaj

S361

S411

S461

NCB

S362

S412

S462

MFI razen centralnih bank

S363

S413

S463

DFP

S364

S414

S464

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi

S365

S415

S465

Nefinančne družbe

S366

S416

S466

Centralna država

S367

S417

S467

Regionalna in lokalna država

S368

S418

S468

Skladi socialne varnosti

S369

S419

S469

Mednarodne organizacije

S370

S420

S470

 

 

 

 

7.   DOLGOROČNI DOLŽNIŠKI VREDNOSTNI PAPIRJI

Skupaj

S371

S421

S471

NCB

S372

S422

S472

MFI razen centralnih bank

S373

S423

S473

DFP

S374

S424

S474

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi

S375

S425

S475

Nefinančne družbe

S376

S426

S476

Centralna država

S377

S427

S477

Regionalna in lokalna država

S378

S428

S478

Skladi socialne varnosti

S379

S429

S479

Mednarodne organizacije

S380

S430

S480

 

 

 

 

7.1   od tega izdaje s fiksno obrestno mero:

Skupaj

S381

S431

S481

NCB

S382

S432

S482

MFI razen centralnih bank

S383

S433

S483

DFP

S384

S434

S484

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi

S385

S435

S485

Nefinančne družbe

S386

S436

S486

Centralna država

S387

S437

S487

Regionalna in lokalna država

S388

S438

S488

Skladi socialne varnosti

S389

S439

S489

Mednarodne organizacije

S390

S440

S490

 

 

 

 

7.2   od tega izdaje s spremenljivo obrestno mero:

Skupaj

S391

S441

S491

NCB

S392

S442

S492

MFI razen centralnih bank

S393

S443

S493

DFP

S394

S444

S494

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi

S395

S445

S495

Nefinančne družbe

S396

S446

S496

Centralna država

S397

S447

S497

Regionalna in lokalna država

S398

S448

S498

Skladi socialne varnosti

S399

S449

S499

Mednarodne organizacije

S400

S450

S500

 

 

 

 

7.3   od tega brezkuponske obveznice:

Skupaj

S401

S451

S501

NCB

S402

S452

S502

MFI razen centralnih bank

S403

S453

S503

DFP

S404

S454

S504

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi

S405

S455

S505

Nefinančne družbe

S406

S456

S506

Centralna država

S407

S457

S507

Regionalna in lokalna država

S408

S458

S508

Skladi socialne varnosti

S409

S459

S509

Mednarodne organizacije

S410

S460

S510

 

 

 

 


Tabela 4

Obrazec za poročanje pojasnjevalnih postavk sklopa A za NCB

 

DOMAČI REZIDENČNI IZDAJATELJI//EURO/NACIONALNE DENOMINACIJE

Neporavnani zneski

Bruto izdaje

Odkupi

Neto izdaje

 

A1

A2

A3

A4

8.   DELNICE, KI NE KOTIRAJO NA BORZI

Skupaj

S511

S521

S531

S541

MFI razen centralnih bank

S512

S522

S532

S542

DFP

S513

S523

S533

S543

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi

S514

S524

S534

S544

Nefinančne družbe

S515

S525

S535

S545

 

 

 

 

 

9.   DRUG LASTNIŠKI KAPITAL

Skupaj

S516

S526

S536

S546

MFI razen centralnih bank

S517

S526

S536

S546

DFP

S518

S526

S536

S546

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi

S519

S526

S536

S546

Nefinančne družbe

S520

S526

S536

S546

1.   Rezidenčnost izdajatelja

Izdaje podrejenih družb v lasti nerezidentov države poročevalke, ki delujejo na ekonomskem ozemlju države poročevalke, je treba razvrstiti kot izdaje rezidenčnih enot države poročevalke.

Izdaje sedežev, ki se nahajajo na ekonomskem ozemlju države poročevalke in ki delujejo mednarodno, je treba tudi šteti kot izdaje rezidenčnih enot. Izdaje sedežev ali podrejenih družb, ki se nahajajo zunaj ekonomskega ozemlja države poročevalke, vendar so v lasti rezidentov države poročevalke, je treba šteti kot izdaje nerezidentov. Na primer, izdaje Volkswagen Brazil se štejejo, kakor da so jih izvedle enote, rezidenčne v Braziliji in ne na ozemlju države poročevalke.

V izogib dvojnemu štetju ali vrzelim je treba poročanje izdaj družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev (DPFS), obravnavati dvostransko, vključno z BIS in zadevnimi NCB. NCB in ne BIS morajo poročati izdaje DPFS, ki izpolnjujejo merilo rezidenčnosti po ESR 95 ter so razvrščene kot rezidenti euroobmočja.

2.   Sektorska razčlenitev izdajateljev

Izdaje je treba razvrstiti glede na sektor, ki prevzame obveznost za izdane vrednostne papirje. Vrednostne papirje, izdane prek DPFS, pri katerih obveznost za izdajo prevzame matična organizacija in ne DPFS, je treba pripisati matični organizaciji in ne DPFS. Na primer, izdaje DPFS Philips je treba razvrstiti v sektor nefinančnih družb, poročati pa jih mora Nizozemska. Vendar pa se morata DPFS in njega matična družba nahajati v isti državi. Zato je treba DPFS, kadar matična družba ni rezident države poročevalke, obravnavati kot nacionalni rezident države poročevalke, sektor izdajatelj pa mora biti DFP. Na primer, izdaje Toyota Motor Finance Netherlands BV je treba pripisati DFP na Nizozemskem, ker matična družba »Toyota« ni rezident Nizozemske.

Sektorska razvrstitev obsega naslednjih devet vrst izdajateljev:

ECB/NCB,

MFI,

DFP,

zavarovalne družbe in pokojninski skladi,

nefinančne družbe,

centralna država,

regionalna in lokalna država,

skladi socialne varnosti,

mednarodne organizacije.

Če se javna družba privatizira s pomočjo izdaje kotirajočih delnic, je treba sektor izdajatelj razvrstiti kot »nefinančne družbe«. Podobno, če se privatizira javna kreditna institucija, je treba sektor izdajatelj razvrstiti kot »MFI razen centralnih bank«. Izdaje gospodinjstev ali nepridobitnih institucij, ki opravljajo storitve za gospodinjstva, je treba razvrstiti kot izdaje »nefinančnih družb«.

BIS upošteva vzporedbo med sektorsko razčlenitvijo izdajateljev, ki je na voljo v bazi BIS, in tisto, ki se zahteva v obrazcih za poročanje, kakor je prikazana v spodnji shemi.

Sektorska razčlenitev v bazi BIS

 

Razvrstitev v obrazcih za poročanje

Centralna banka

NCB in ECB

Komercialne banke

MFI

DFP

DFP

Centralna država

Centralna država

Ostali sektor država Državne agencije

Regionalna in lokalna država

Družbe

Nefinančne družbe

Mednarodne institucije

Mednarodne institucije (tujina)

3.   Zapadlost izdaj

Kratkoročni dolžniški vrednostni papirji obsegajo vrednostne papirje, katerih prvotna zapadlost je eno leto ali manj, četudi so izdani v okviru dolgoročnejših možnosti.

Dolgoročni dolžniški vrednostni papirji obsegajo vrednostne papirje, katerih prvotna zapadlost je več kakor eno leto. Izdaje z opcijskimi datumi zapadlosti, pri katerih je zadnji oddaljen več kakor eno leto, in izdaje brez določenih datumov zapadlosti se razvrstijo kot dolgoročne. Kakor je predlagano v odstavku 5.22 ESR 95, je lahko razčlenitev zapadlosti fleksibilna, tj. v izrednih primerih je lahko prvotna zapadlost kratkoročnih vrednostnih papirjev dve leti.

Metodologija, ki jo trenutno uporablja BIS, se razlikuje. BIS šteje vse eurokomercialne zapise in druge eurozapise, črpane po kratkoročnem programu, kot kratkoročne instrumente, vse instrumente, izdane po dolgoročni dokumentaciji, pa kot dolgoročne instrumente, ne glede na njihovo prvotno zapadlost.

Razdelitev zapadlosti pri dveh letih, tako kot pri statistiki bilance stanja MFI, ne šteje za potrebno.

4.   Razvrstitev izdaj

Izdaje se analizirajo v dveh obširnih skupinah: (a) dolžniški vrednostni papirji, tj. vrednostni papirji razen delnic, brez izvedenih finančnih instrumentov (25); in (b) kotirajoče delnice brez delnic/enot investicijskih skladov (26). Prodaje zaprtemu krogu vlagateljev so zajete, kolikor je mogoče. Papirji denarnega trga so zajeti kot del dolžniških vrednostnih papirjev. Delnice, ki ne kotirajo na borzi, in drug lastniški kapital se lahko poročajo prostovoljno kot ločeni pojasnjevalni postavki.

Kot dolžniški vrednostni papirji so v statistiki izdaj vrednostnih papirjev razvrščeni naslednji instrumenti, vsebovani v bazi BIS:

potrdila o vlogah,

komercialni zapisi,

zakladne menice,

obveznice,

eurokomercialni zapisi,

srednjeročni zapisi,

drugi kratkoročni papirji.

Nezaključeno zajetje instrumentov v statistiki izdaj vrednostnih papirjev:

(a)

Dolžniški vrednostni papirji

(i)

Kratkoročni dolžniški vrednostni papirji

Vključeni so najmanj naslednji instrumenti:

zakladne menice in drugi kratkoročni papirji, ki jih izda država,

tržni kratkoročni papirji, ki jih izdajo finančne in nefinančne družbe. Za take papirje se uporabljajo različni pojmi, na primer komercialnimi zapisi, trgovske menice, zadolžnice, blagovne menice, menice in potrdila o vlogah,

kratkoročni vrednostni papirji, izdani v okviru dolgoročnih instrumentov zajamčenega vpisa vrednostnih papirjev,

bančni akcepti.

(ii)

Dolgoročni vrednostni papirji

Za ponazoritev so vključeni najmanj naslednji instrumenti:

prinosniške obveznice,

podrejene obveznice,

obveznice z opcijskimi datumi zapadlosti, pri katerih je zadnji oddaljen več kakor leto,

nedatirane obveznice ali obveznice brez dospetja,

zapisi s spremenljivo obrestno mero,

zamenljive obveznice,

krite obveznice,

indeksirani vrednostni papirji, pri katerih je vrednost glavnice vezana na indeks cen, ceno blaga ali na indeks deviznega tečaja,

močno diskontirane obveznice,

brezkuponske obveznice,

euroobveznice,

globalne obveznice,

obveznice zasebne izdaje,

vrednostni papirji, ki izhajajo iz pretvorbe posojil,

posojila, ki so dejansko postala tržna,

zadolžnice in podjetniške obveznice, ki so zamenljive v delnice, bodisi v delnice družbe izdajateljice bodisi v delnice druge družbe, dokler niso dejansko zamenjane. Opcija zamenjave, ki šteje za izvedeni finančni instrument, je izključena, kadar jo je mogoče ločiti od osnovne obveznice,

delnice ali deleži, ki prinašajo fiksni dohodek, ne zagotavljajo pa udeležbe pri razdelitvi preostale vrednosti družbe ob prenehanju, vključno s prednostnimi delnicami s pravico do fiksne dividende in brez pravice do udeležbe pri dobičku,

finančna sredstva, izdana kot del listinjenja posojil, hipotek, dolga po kreditnih karticah, terjatev in drugih sredstev.

Izključeni so naslednji instrumenti:

transakcije z vrednostnimi papirji kot del dogovorov o začasni prodaji,

izdaje netržnih vrednostih papirjev,

netržna posojila.

Izdaje dolgoročnih vrednostnih papirjev so razdeljene na:

izdaje s fiksno obrestno mero, tj. obveznice, pri katerih se izplačilo nominalnega kuponskega plačila v času življenjske dobe izdaje ne spremeni,

izdaje s spremenljivo obrestno mero, tj. obveznice, pri katerih je kupon ali osnovna glavnica vezana na obrestno mero ali drug indeks, kar ima za posledico spremenljivo izplačilo nominalnega kuponskega plačila skozi življenjsko dobo izdaje,

brezkuponske izdaje, tj. instrumenti, ki ne prinašajo nobenih periodičnih izplačil kuponskih plačil. Običajno se take obveznice izdajo z diskontom in odkupijo po nominalni vrednosti. Večina diskonta pomeni ekvivalent obresti, obračunanih v času življenjske dobe obveznice.

(b)

Delnice, ki kotirajo na borzi:

Delnice, ki kotirajo na borzi, vključujejo:

kapitalske delnice, ki jih izdajo družbe z omejeno odgovornostjo,

odkupljene delnice v družbah z omejeno odgovornostjo,

dividendne delnice, ki jih izdajo družbe z omejeno odgovornostjo,

prednostne ali preferenčne deleže ali delnice, ki omogočajo udeležbo pri razdelitvi preostale vrednosti ob prenehanju družbe. Te lahko kotirajo ali ne kotirajo na priznani borzi,

prodaje zaprtemu krogu vlagateljev, kjer je mogoče.

Če se družba privatizira in država obdrži del delnic, drugi del pa kotira na reguliranem trgu, se celotna vrednost kapitala družbe zabeleži med neporavnanimi zneski kotirajočih delnic, ker se potencialno lahko z vsemi delnicami kadar koli trguje po tržni vrednosti. Enako velja, če se del delnic proda večjim vlagateljem in se na borzi trguje samo s preostalim delom (free float).

Delnice, ki kotirajo na borzi, vključujejo:

delnice, ki so bile ponujene za prodajo, vendar ob izdaji niso bile prevzete,

zadolžnice in podjetniške obveznice, zamenljive v delnice. Te se vključijo, ko se zamenjajo v delnice,

lastniški kapital partnerjev z neomejeno odgovornostjo v korporativnih partnerskih podjetjih,

naložbe države v kapital mednarodnih organizacij, ki so pravno ustanovljene kot delniške družbe,

izdaje premijskih delnic, samo v trenutku izdaje, in izdaje deljenih delnic; premijske delnice in deljene delnice se brez razlikovanja vključijo v celotno stanje kotirajočih delnic.

5.   Valuta izdaje

Kadar se obveznica odkupi ali kupon izplača v valuti, ki ni valuta denominacije obveznice, je treba obveznice v dveh valutah razvrstiti glede na denominacijo obveznice. Če se globalna obveznica izda v več kakor eni valuti, je treba vsak del poročati kot ločeno izdajo glede na njeno valuto izdaje. Kadar so izdaje denominirane v dveh valutah, na primer 70 % v eurih in 30 % v ameriških dolarjih, je treba ustrezne dele izdaje, kjer je mogoče, poročati ločeno glede na valuto denominacije. Zato je treba 70 % izdaje poročati kot izdajo v eurih/nacionalnih denominacijah (27) in 30 % kot izdajo v drugih valutah. Kadar valutnih delov izdaje ni mogoče določiti ločeno, je treba dejansko razčlenitev, ki jo opravi država poročevalka, navesti v nacionalnih pojasnilih.

Za kotirajoče delnice je treba domnevati, da so izdane v valuti države rezidenčnosti družbe; izdaje delnic v drugih valutah so zanemarljive ali neobstoječe. Zato se podatki o kotirajočih delnicah nanašajo na vse izdaje rezidentov euroobmočja.

6.   Čas beleženja izdaje

Za izdajo se šteje, da nastane v trenutku, ko izdajatelj prejme plačilo, in ne v trenutku, ko konzorcij prevzame obveznost.

7.   Uskladitev stanj in tokov

NCB morajo predložiti informacije o neporavnanih zneskih, bruto izdajah, odkupih in neto izdajah kratkoročnih in dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev ter o kotirajočih delnicah.

Spodnja shema ponazarja povezavo med stanji (tj. neporavnani zneski) in tokovi (tj. bruto izdaje, odkupi in neto izdaje). V praksi je povezava bolj kompleksna zaradi sprememb v vrednotenju cen in deviznih tečajev, reinvestiranih (tj. obračunanih) obresti, prerazvrstitev, sprememb in drugih popravkov (28).

(a)

Neporavnane izdaje ob koncu obdobja poročanja

Neporavnane izdaje ob koncu preteklega obdobja poročanja

+

Bruto izdaje v obdobju poročanja

Odkupi v obdobju poročanja

(b)

Neporavnane izdaje ob koncu obdobja poročanja

Neporavnane izdaje ob koncu preteklega obdobja poročanja

+

Neto izdaje v obdobju poročanja

 

 

(a)   Bruto izdaje

Bruto izdaje v obdobju poročanja morajo vključevati vse izdaje dolžniških vrednostnih papirjev in kotirajočih delnic, pri katerih izdajatelj proda novo nastale vrednostne papirje za gotovino. Veljajo za redni nastanek novih instrumentov. Trenutek, v katerem se izdaje zaključijo, je opredeljen kot trenutek izvršitve plačila; beleženje izdaj mora zato odražati, kolikor je mogoče natančno, trenutek plačila za osnovno izdajo.

Bruto izdaje zajemajo novo nastale delnice, ki jih za gotovino izdajo družbe, ki prvič kotirajo na borzi vrednostnih papirjev, vključno z novoustanovljenimi družbami ali zasebnimi družbami, ki postanejo javne družbe. Bruto izdaje zajemajo tudi novo nastale delnice, ki se izdajo za gotovino v postopku privatizacije javnih družb, kadar delnice družbe začnejo kotirati na borzi vrednostnih papirjev. Izdaja premijskih delnic mora biti izključena (29). Bruto izdaje se ne smejo poročati v primeru, ko družba samo kotira na borzi vrednostnih papirjev in se ne pridobiva nov kapital.

Izmenjava ali prenos obstoječih vrednostnih papirjev v času prevzema ali združitve ni zajet (30) v poročanih bruto izdajah ali odkupih, razen novih instrumentov, ki jih rezidenčni subjekti euroobmočja ustvarijo in izdajo za gotovino.

Izdaje vrednostnih papirjev, ki jih je pozneje mogoče zamenjati v druge instrumente, je treba poročati kot izdaje v kategoriji njihovega prvotnega instrumenta; ob zamenjavi se odkupijo iz kategorije tega instrumenta v enakem znesku in se nato obravnavajo kot bruto izdaje v novi kategoriji (31).

(b)   Odkupi

Odkupi v obdobju poročanja zajemajo vse začasne prodaje dolžniških vrednostnih papirjev in kotirajočih delnic s strani izdajatelja, pri katerih vlagatelj za vrednostne papirje prejme gotovino. Odkupi veljajo za redni izbris instrumentov. Zajemajo vse dolžniške vrednostne papirje, ki dosežejo svoj datum zapadlosti, pa tudi predčasne odkupe. Zajeti so ponovni odkupi delnic s strani družb, če družba za gotovino začasno proda vse delnice pred spremembo svoje pravne oblike ali del svojih preklicanih delnic, kar vodi v zmanjšanje kapitala. Ponovni odkupi delnic s strani družb niso zajeti, če gre za naložbe v lastne delnice (32).

Odkupi se ne smejo poročati v primeru izključnega umika z borze vrednostnih papirjev.

(c)   Neto izdaje

Neto izdaje pomenijo stanje vseh izdaj minus vsi odkupi, ki so bili izvedeni v obdobju poročanja.

Neporavnani zneski kotirajočih delnic morajo zajemati tržno vrednost vseh kotirajočih delnic rezidenčnih subjektov. Neporavnani zneski kotirajočih delnic, ki jih poroča država euroobmočja, se lahko zato zvišajo ali znižajo po prerazporeditvi subjekta, ki kotira na borzi. To velja tudi v primeru prevzema ali združitve, kadar noben instrument ne nastane in ni izdan za gotovino in/ali ni odkupljen za gotovino in ni preklican. V izogib dvojnemu štetju ali vrzelim pri dolžniških vrednostnih papirjih in kotirajočih delnicah morajo NCB v primeru prerazporeditve izdajatelja v drugo rezidenčno državo uskladiti čas poročanja takega primera dvostransko.

8.   Vrednotenje

Vrednost izdaj vrednostnih papirjev obsega komponento cene in, kadar so izdaje denominirane v valuti, ki ni valuta poročanja, komponento deviznega tečaja.

NCB morajo dolžniške vrednostne papirje poročati po nominalni vrednosti (tj. imenska vrednost), kotirajoče delnice pa po tržni vrednosti (tj. vrednost transakcije). Za dolgoročne dolžniške vrednostne papirje se lahko vrste izdaje (obveznice s fiksno obrestno mero, obveznice s spremenljivo obrestno mero in brezkuponske obveznice) vrednotijo z uporabo različnih metod, kar ima za posledico kombinirano vrednotenje celote. Na primer, izdaje s fiksno in spremenljivo obrestno mero se običajno vrednotijo po nominalni vrednosti, brezkuponske obveznice pa po efektivno plačanem znesku. Običajno je relativni znesek brezkuponskih obveznic majhen, tako da v šifrantu ni predvidena nobena vrednost za kombinirano vrednotenje; celotni znesek dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev se poroča po nominalni vrednosti (N). Kadar je obseg pojava znaten, se za »nedoločeno« uporablja vrednost »Z«. V splošnem, kadar nastopi primer kombiniranega vrednotenja, NCB zagotovi podrobnosti na ravni atributov v skladu z atributi iz Priloge III.

(a)   Vrednotenje cene

Stanja in tokove kotirajočih delnic je treba poročati po tržni vrednosti; stanja in tokove dolžniških vrednostnih papirjev pa po nominalni vrednosti. Izjema od beleženja stanj in tokov dolžniških vrednostnih papirjev po nominalni vrednosti obstaja v primeru močno diskontiranih in brezkuponskih obveznic, kjer se izdaje beležijo po efektivno plačanem znesku, tj. po diskontirani ceni ob nakupu, odkupi pa po nominalni vrednosti ob zapadlosti. Neporavnani zneski močno diskontiranih in brezkuponskih obveznic pomenijo efektivno plačani znesek plus obračunane obresti, kakor je prikazano spodaj.

Formula

kjer je

A

=

efektivno plačani znesek in obračunane obresti

E

=

efektivna vrednost (znesek, plačan ob izdaji ali odkupu)

P

=

nominalna vrednost (odplačana ob koncu zapadlosti)

T

=

čas od dneva izdaje do zapadlosti (v dnevih)

t

=

čas, ki je pretekel od dneva izdaje (v dnevih)

Obstajajo lahko nekatere razlike v postopkih vrednotenja cene, ki se uporabljajo v državah.

Pristop vrednotenja cene po ESR 95, ki zahteva, da se tokovi dolžniških vrednostnih papirjev in delnic beležijo po vrednosti transakcije, stanja pa po tržni vrednosti, se v tem kontekstu ne uporablja.

Po obstoječih pravilih vrednotenja BIS se dolžniški vrednostni papirji vrednotijo po imenski vrednosti, kotirajoče delnice pa po ceni ob izdaji. Za močno diskontirane in brezkuponske obveznice mora poročevalska NCB, kjer je to izvedljivo, izračunati obračunane obresti.

(b)   Valuta poročanja in vrednotenje deviznega tečaja

NCB morajo ECB poročati vse podatke, izražene v eurih, vključno z zgodovinskimi podatki. Pri preračunu vrednostnih papirjev, ki jih domači rezidenti izdajo v drugih valutah (sklop C) (33), v euro morajo NCB, kolikor je mogoče natančno, upoštevati načela vrednotenja deviznega tečaja, ki temeljijo na ESR 95 (34):

(i)

obstoječe izdaje se morajo preračunati v euro/nacionalne denominacije po ustreznem srednjem tržnem deviznem tečaju, ki velja ob koncu obdobja poročanja, tj. ob zaključku poslovanja na zadnji delovni dan v obdobju poročanja;

(ii)

bruto izdaje in odkupe je treba preračunati v euro/nacionalne denominacije z uporabo srednjega tržnega deviznega tečaja, ki velja v času plačila. Če ni mogoče ugotoviti točnega deviznega tečaja, ki se uporabi za preračun, se lahko uporabi devizni tečaj, ki je čim bližje srednjemu tržnemu deviznemu tečaju v času plačila.

Za obdobja pred 1. januarjem 1999 morajo NCB, kolikor je mogoče natančno, upoštevati standarde ESR 95 za preračun vseh izdaj, odkupov in neporavnanih zneskov v nedomačih valutah v euro/nacionalne denominacije držav poročevalk. Za namen pošiljanja podatkov ECB je treba celotno časovno vrsto nato preračunati v euro z uporabo nepreklicnih menjalnih razmerij z dne 31. decembra 1998.

BIS poroča ECB vse izdaje rezidentov tujine, izražene v eurih/nacionalnih denominacijah (sklop B), v ameriških dolarjih z uporabo deviznega tečaja ob koncu obdobja za neporavnane zneske in z uporabo povprečnega deviznega tečaja v obdobju za izdaje in odkupe. ECB preračuna vse podatke v euro z uporabo enakega načela, ki ga je prvotno uporabila BIS. Za obdobja pred 1. januarjem 1999 se mora kot nadomestek uporabiti devizni tečaj med ECU in ameriškim dolarjem.

9.   Konceptualna skladnost

Statistika izdaj vrednostnih papirjev in statistika bilance stanja MFI sta povezani za namen izdaj tržnih instrumentov s strani MFI. Zajetje instrumentov in MFI, ki jih izdajo, so konceptualno skladni, pa tudi uvrstitev instrumentov v razrede zapadlosti in razčlenitev po valutah. Razlike med statistiko izdaj vrednostnih papirjev in statistiko bilance stanja MFI obstajajo pri načelih vrednotenja (tj. nominalna vrednost za prvo navedene in tržna vrednost za slednje). Poleg razlik v vrednotenju, neporavnani znesek vrednostnih papirjev, ki jih izdajo MFI, ki se poroča za vsako državo za statistiko izdaj vrednostnih papirjev, ustreza postavkama 11 (»izdani dolžniški vrednostni papirji«) in 12 (»papirji denarnega trga«) na strani obveznosti bilance stanja MFI. Kratkoročni vrednostni papirji, kakor so opredeljeni za statistiko izdaj vrednostnih papirjev, ustrezajo vsoti papirjev denarnega trga in dolžniških vrednostnih papirjev, izdanih z zapadlostjo do enega leta. Dolgoročni vrednostni papirji, kakor so opredeljeni za statistiko izdaj vrednostnih papirjev, so enaki vsoti dolžniških vrednostnih papirjev, izdanih z zapadlostjo nad enim letom in do dveh let, in dolžniških vrednostnih papirjev, izdanih z zapadlostjo nad dvema letom.

NCB morajo pregledati zajetje statistike izdaj vrednostnih papirjev in statistike bilance stanja MFI in opozoriti ECB na morebitne konceptualne razlike. Izvedejo se tri vrste preverjanj skladnosti za izdaje s strani: (a) NCB v eurih/nacionalnih denominacijah; (b) MFI razen centralnih bank v eurih/nacionalnih denominacijah; in (c) MFI razen centralnih bank v drugih valutah. Obstajajo lahko manjše razlike, ker sta statistika izdaj vrednostnih papirjev in statistika bilance stanja MFI izpeljani iz nacionalnih sistemov poročanja, ki imajo različne namene.

10.   Zahteve glede podatkov

Statistična poročila se pričakujejo od vsake države za vsako časovno vrsto, ki se uporablja. NCB morajo ECB nemudoma pisno sporočiti pojasnila, če se določena postavka v določeni državi ne uporablja. Če osnovni pojav ne obstaja, se lahko NCB začasno izvzamejo iz poročanja časovne vrste. NCB morajo sporočiti tudi ta pojav ali katera koli druga odstopanja od sistema poročanja, opisanega v Prilogi III. Poleg tega morajo obvestiti ECB, kadar se popravki pošljejo skupaj s pojasnili o naravi teh popravkov.

Oddelek 3:   Nacionalna pojasnila

Vsaka NCB mora poslati poročilo, ki opisuje podatke, zagotovljene v kontekstu te naloge. Poročilo mora zajemati vsebine, ki so podrobno opisane spodaj, in upoštevati, kolikor je mogoče natančno, predlagano strukturo. NCB morajo zagotoviti dodatne informacije o primerih, kadar poročani podatki niso v skladu s to smernico ali kadar podatkov niso zagotovile, ter razloge zanje. Poročilo morajo ECB poslati v obliki Wordovega dokumenta prek Cebamail. Poročilo se ne sme poslati pozneje od podatkov.

1.

Viri podatkov/sistem zbiranja podatkov: podati je treba podrobnosti o virih podatkov, uporabljenih pri pripravi statistike izdaj vrednostnih papirjev: upravni viri za državne izdaje, neposredno poročanje MFI in drugih institucij, časopisi ter pošiljatelji podatkov, kot je International Financial Review itd. NCB morajo navesti, ali so podatki zbrani in hranjeni na podlagi posameznih izdaj in njihova merila. Alternativno morajo NCB navesti, ali so podatki zbrani in hranjeni brez razlikovanja kot zneski, ki so jih izdali posamezni izdajatelji v obdobju poročanja, npr. za sisteme za neposredno zbiranje podatkov. NCB morajo zagotoviti informacije o merilih, ki so bila pri neposrednem poročanju uporabljena za identifikacijo poročevalskih enot in informacij, ki jih je treba poslati.

2.

Postopki priprave: na kratko je treba opisati metodo, uporabljeno pri pripravi podatkov za to nalogo, npr. agregiranje informacij o posameznih izdajah vrednostnih papirjev, ureditve za obstoječe časovne vrste, bodisi objavljene bodisi neobjavljene.

3.

Rezidenčnost izdajatelja: NCB morajo določiti, ali je pri razvrščanju izdaj mogoče v celoti uporabiti opredelitev rezidenčnosti v skladu z ESR 95 (in MDS). Če to ni mogoče ali je mogoče le delno, morajo NCB zagotoviti popolno pojasnilo dejansko uporabljenih meril.

4.

Sektorska razčlenitev izdajateljev: NCB morajo navesti odstopanja od razvrstitve izdajateljev glede na sektorsko razčlenitev, opredeljeno v točki 2 oddelka 2. V pojasnilih je treba pojasniti ugotovljena odstopanja in morebitna siva področja.

5.

Valuta izdaje: če ni mogoče ločeno določiti valutnih komponent izdaje, morajo NCB pojasniti odstopanja od pravil. Poleg tega morajo NCB, ki pri vseh vrednostnih papirjih ne morejo razlikovati med izdajami v lokalnih denominacijah, izdajami v eurih/nacionalnih denominacijah in izdajami v drugih valutah, opisati, kam so bile take izdaje uvrščene, in navesti celotni znesek izdaj, ki niso bile ustrezno uvrščene, da se ponazori velikost motnje.

6.

Razvrstitev izdaj: NCB morajo zagotoviti izčrpne informacije o vrsti vrednostnih papirjev, ki so zajeti z nacionalnimi podatki, vključno z njihovimi nacionalnimi pogoji. Če je za zajetje znano, da je delno, morajo NCB pojasniti obstoječe vrzeli.

Prodaje zaprtemu krogu vlagateljev: NCB morajo navesti, ali so zajete v poročanih podatkih,

bančni akcepti: če so tržni in vključeni v poročane podatke za kratkoročne dolžniške vrednostne papirje, mora poročevalska NCB v nacionalnih pojasnilih pojasniti nacionalne postopke za beleženje teh instrumentov in naravo teh instrumentov,

kotirajoče delnice: NCB morajo navesti, ali so delnice, ki ne kotirajo na borzi, in drug lastniški kapital zajeti v poročanih podatkih, z oceno zneska delnic, ki ne kotirajo na borzi, in/ali drugega lastniškega kapitala, da se ponazori velikost motnje. NCB morajo v nacionalnih pojasnilih navesti vse znane vrzeli v zajetju kotirajočih delnic.

7.

Analiza dolgoročnih vrednostnih papirjev glede na vrsto instrumenta: če vsota obveznic s fiksno obrestno mero, obveznic s spremenljivo obrestno mero in brezkuponskih obveznic ni enaka celotni vrednosti dolgoročnih vrednostnih papirjev, morajo NCB podati vrsto in znesek dolgoročnih vrednostnih papirjev, za katere taka razčlenitev ni na voljo.

8.

Zapadlost izdaj: če strogo upoštevanje kratkoročnih in dolgoročnih opredelitev ni mogoče, morajo NCB v nacionalnih pojasnilih navesti, kje poročani podatki odstopajo.

9.

Odkupi: NCB morajo navesti, kako izpeljejo informacije o odkupih in ali se informacije o odkupih zbirajo z neposrednim poročanjem ali se izračunajo na podlagi preostanka.

10.

Vrednotenje cene: NCB morajo v nacionalnih pojasnilih podrobno navesti postopek vrednotenja, ki se uporablja za (a) kratkoročne dolžniške vrednostne papirje; (b) dolgoročne dolžniške vrednostne papirje; (c) diskontirane obveznice; in (d) kotirajoče delnice. Pojasniti je treba vsako razliko v vrednotenju stanj in tokov.

11.

Frekvenca poročanja, roki in časovni razpon: navesti je treba obseg, do katerega so bili podatki, pripravljeni za to nalogo, zagotovljeni v skladu z zahtevami uporabnika, tj. v roku petih tednov za mesečne podatke. Podati je treba tudi dolžino zagotovljene časovne vrste. Poročati je treba vse prekinitve v vrstah podatkov, npr. razlike v zajetju vrednostnih papirjev v času.

12.

Popravki: kratka pojasnila za morebitne popravke morajo razjasniti razloge zanje in njihov obseg.

13.

Ocenjeno zajetje po instrumentu, ki ga izdajo domači rezidenti: NCB morajo podati nacionalne ocene zajetja vrednostnih papirjev za vsako kategorijo izdaj s strani domačih rezidentov, tj. izdaj kratkoročnih vrednostnih papirjev, dolgoročnih vrednostnih papirjev in kotirajočih delnic, v lokalni valuti, v eurih/nacionalnih denominacijah, vključno z ECU, in drugih valutah v skladu s spodnjo tabelo. Ocene za »zajetje v %« morajo navajati delež vrednostnih papirjev, ki je zajet v vsaki kategoriji instrumentov, kot odstotek od celotne izdaje, ki se mora poročati pod ustreznim naslovom ob upoštevanju pravil poročanja. V »pripombah« se lahko zagotovijo kratki opisi. NCB morajo navesti tudi vse spremembe v zajetju, ki so posledica vstopa v monetarno unijo.

 

Zajetje v %:

Pripombe:

Izdaje v eurih/nacionalnih denominacijah

Lokalna denominacija

STS

 

 

LTS

 

 

QUS

 

 

Euro/nacionalne denominacije razen lokalnih valut, vključno z ECU

STS

 

 

LTS

 

 

V drugih valutah

 

STS

 

 

 

LTS

 

 

STS= kratkoročni vrednostni papirji.

LTS= dolgoročni vrednostni papirji.

QUS= kotirajoče delnice.

DEL 13

Dodatna mesečna statistika obrestnih mer MFI (ki jo je treba posredovati ECB do zaključka poslovanja na 19. delovni dan po koncu referenčnega meseca)

Tabela 1

Nova posojila nefinančnim družbam

 

Sektor

Vrsta instrumenta

Začetno obdobje določitve obrestne mere

Kazalnik novih poslov

Obveznost poročanja

Posojila v EUR

Nefinančnim družbam

Posojila do 1 milijona EUR

Spremenljiva obrestna mera in obdobje začetne določitve obrestne mere do 1 leta

24

AAR/NDER, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere nad 1 letom in do 5 let

25

AAR/NDER, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere nad 5 let

26

AAR/NDER, znesek

Posojila nad 1 milijonom EUR

Spremenljiva obrestna mera in obdobje začetne določitve obrestne mere do 1 leta

27

AAR/NDER, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere nad 1 letom in do 5 let

28

AAR/NDER, znesek

Obdobje začetne določitve obrestne mere nad 5 let

29

AAR/NDER, znesek

1.

Za namen statistike obrestnih mer MFI nova posojila nefinančnih družbam obsegajo vsa posojila razen posojil revolving, prekoračitev stanj na računih in dolga po kreditnih karticah, kakor je opredeljeno v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1072/2013 (ECB/2013/34). Dogovorjena letna obrestna mera (annualised agreed rate – AAR) ali natančno določena efektivna obrestna mera (narrowly defined effective rate – NDER) se poroča za vse kategorije, vključene v tabeli 1. Poročanje AAR/NDER je pospremljeno s pripadajočim obsegom novih poslov. Kazalniki 24 do 29 se izračunajo na podlagi postavk 37 do 54 v Dodatku 2 k Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1072/2013 (ECB/2013/34). Obrestne mere se izračunajo kot tehtana povprečja pripadajočih postavk v Dodatku 2 k Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1072/2013 (ECB/2013/34), obseg novih poslov pa bi moral biti vsota pripadajočih postavk v Dodatku 2 k Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1072/2013 (ECB/2013/34).

Tabela 2

Posojila revolving in prekoračitve stanj na računih ter posojila po kreditnih karticah z odloženim brezobrestnim plačilom in obrestovana posojila po kreditnih karticah

 

Sektor

Vrsta instrumenta

Kazalnik novih poslov

Obveznost poročanja

Posojila v EUR

Gospodinjstvom

Posojila revolving in prekoračitve stanj na računih ter posojila po kreditnih karticah z odloženim brezobrestnim plačilom in obrestovana posojila po kreditnih karticah

86

AAR/NDER, znesek

Nefinančnim družbam

Posojila revolving in prekoračitve stanj na računih ter posojila po kreditnih karticah z odloženim brezobrestnim plačilom in obrestovana posojila po kreditnih karticah

87

AAR/NDER, znesek

2.

Za namen statistike obrestnih mer MFI imajo posojila revolving in prekoračitve stanj na računih ter posojila po kreditnih karticah z odloženim brezobrestnim plačilom in obrestovana posojila po kreditnih karticah enak pomen, kakor je opredeljeno v Prilogi II k Uredbi (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33), ne glede na njihovo začetno obdobje določitve obrestne mere. Kazni za prekoračitve stanj na računih kot sestavni del drugih stroškov, npr. v obliki posebnih provizij, niso zajete v AAR, kakor je opredeljeno v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1072/2013 (ECB/2013/34). AAR ali NDER se poroča za kategorije, vključene v tabeli 2. Poročanje AAR/NDER je pospremljeno z ustreznim obsegom novih poslov.

3.

V primeru posojil revolving in prekoračitev stanj na računih ter posojil po kreditnih karticah z odloženim brezobrestnim plačilom in obrestovanih posojil po kreditnih karticah je pojem obsega novih poslov enak neporavnanim zneskom. Kazalnika 86 in 87 se izračunata na podlagi postavk 12, 23, 32 in 36 v Dodatku 2 k Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1072/2013 (ECB/2013/34), neporavnani zneski pa se za posojila po kreditnih karticah z odloženim brezobrestnim plačilom in obrestovana posojila po kreditnih karticah ter posojila revolving in prekoračitve stanj na računih poročajo v skladu s Prilogo I k Uredbi (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33). Obrestne mere se izračunajo kot tehtana povprečja pripadajočih postavk v Dodatku 2 k Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1072/2013 (ECB/2013/34), pri čemer se za posojila po kreditnih karticah z odloženim brezobrestnim plačilom upošteva obrestna mera, enaka nič. Kazalnika 86 in 87 sta namenjena zagotavljanju kontinuitete s kazalnikoma 12 in 23 (»prekoračitve stanj na računih«), kot sta bila predhodno opredeljena v Uredbi (ES) št. 63/2002 Evropske centralne banke (ECB/2001/18) (35), tj. preden sta bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 290/2009 Evropske centralne banke (ECB/2009/7) (36).

Tabela 3

Obrestne mere za na novo izpogajana posojila gospodinjstvom in nefinančnim družbam

 

Sektor

Vrsta instrumenta

Prvotna zapadlost, odpovedni rok, začetno obdobje določitve obrestne mere

Kazalnik novih poslov

Obveznost poročanja

Na novo izpogajana posojila v EUR

Gospodinjstvom

Za potrošnjo

skupaj

88

AAR/NDER

Za nakup hiše

skupaj

89

AAR/NDER

Za druge namene

skupaj

90

AAR/NDER

Nefinančnim družbam

skupaj

91

AAR/NDER

4.

Za namen statistike obrestnih mer MFI na novo izpogajana posojila gospodinjstvom in nefinančnim družbam obsegajo vse nove posle iz naslova posojil razen posojil revolving in prekoračitev stanj na računih ter dolga po kreditnih karticah, ki so bila odobrena, a še niso bila odplačana do trenutka novih pogajanj. V zvezi s posojili, prenesenimi z druge institucije, se nova pogajanja nanašajo na nove posle iz naslova posojil, ki jih je odobrila institucija, ki prodaja ali prenaša posojilo. Poleg obsega, ki se zahteva po Uredbi (EU) št. 1072/2013 (ECB/2013/34), se za kategorije, vključene v tabelo 3, poroča samo AAR ali NDER po najboljših prizadevanjih.

DEL 14

Izbor dejanske poročevalske populacije in vzdrževanje vzorca za statistiko obrestnih mer MFI

Oddelek 1:   Izbor dejanske poročevalske populacije

1.   Skupni postopek izbire

1.

NCB za izbor poročevalskih enot za zbiranje statistike obrestnih mer MFI v skladu z Uredbo (EU) št. 1072/2013 (ECB/2013/34) uporabijo postopek, opisan v spodnji shemi. Ta postopek je opredeljen, kot sledi:

Image

2.   Popis ali vzorec

2.

Vsaka NCB izbere svoje poročevalske enote izmed MFI, razen centralnih bank in SDT, v referenčni poročevalski populaciji, ki so rezidenti iste države članice euroobmočja kot NCB.

3.

NCB izberejo poročevalske enote na podlagi popisa ali vzorčenja v skladu z merili, določenimi v naslednjih odstavkih.

4.

V primeru popisa NCB zaprosi vsako rezidenčno MFI v referenčni poročevalski populaciji, da poroča statistiko obrestnih mer MFI. Spremenljivke, ki jih je treba zbrati s pomočjo popisa, so obrestne mere in zneski novih poslov ter obrestne mere za stanje zadolženosti.

5.

V primeru vzorca se za poročanje zaprosijo samo določene MFI v referenčni poročevalski populaciji. Spremenljivke, ki jih je treba oceniti s pomočjo vzorca, so obrestne mere in zneski novih poslov ter obrestne mere za stanje zadolženosti. Imenujejo se tudi vzorčne spremenljivke. Da bi se tveganje odstopanja rezultatov vzorčne raziskave od pravih (neznanih) vrednosti v referenčni poročevalski populaciji zmanjšalo na najmanjšo možno mero, bi bilo treba vzorec oblikovati kot reprezentativni vzorec za referenčno poročevalsko populacijo. Za namen statistike obrestnih mer MFI se vzorec šteje kot reprezentativen, če se v vzorcu odražajo tudi vse značilnosti, ki so pomembne za statistiko obrestnih mer MFI in neločljivo povezane z referenčno poročevalsko populacijo. Pri oblikovanju začetnega vzorca lahko NCB uporabijo ustrezne približke in modele za izdelavo sistema vzorčenja, tudi če osnovni podatki, ki se izpeljejo iz obstoječih virov, niso popolnoma v skladu z opredelitvami iz Uredbe (EU) št. 1072/2013 (ECB/2013/34).

3.   Stratifikacija referenčne poročevalske populacije

6.

Za zagotovitev reprezentativnosti vzorca bi morala vsaka NCB, ki za statistiko obrestnih mer MFI izbere vzorčenje, pred izborom kakršnih koli poročevalskih enot ustrezno stratificirati referenčno poročevalsko populacijo. Stratifikacija pomeni, da se referenčna poročevalska populacija N razdeli v podpopulacije ali stratume N1, N2, N3 … NL. Te razdelitve v podpopulacije ali stratume se ne smejo prekrivati in skupaj tvorijo referenčno poročevalsko populacijo:

N1 + N2 + N3 + … + NL = N

7.

NCB določijo merila za stratifikacijo, ki omogočajo razdelitev referenčne poročevalske populacije v homogene stratume. Stratumi se štejejo za homogene, če je vsota varianc vzorčnih spremenljivk med stratumi bistveno manjša od skupne variance v celotni dejanski poročevalski populaciji (37). Merila za stratifikacijo so povezana s statistiko obrestnih mer MFI, tj. obstaja razmerje med merili za stratifikacijo in obrestnimi merami ter zneski, ki jih je treba oceniti na podlagi vzorca.

8.

Vsaka NCB, ki izbere vzorčenje, mora določiti vsaj eno merilo za stratifikacijo, da bi zagotovila, da je vzorec MFI reprezentativen za državo članico euroobmočja in da je napaka pri vzorčenju majhna. V idealnem primeru NCB določijo hierarhijo meril za stratifikacijo. Ta merila morajo upoštevati nacionalne okoliščine in so zato specifična za vsako državo članico euroobmočja.

9.

Izbor poročevalskih enot poteka v obliki enostopenjskega vzorčenja, potem ko se določijo vsi stratumi. Šele na tej stopnji se poročevalske enote zajamejo iz potencialne poročevalske populacije. Vmesno zajetje se ne opravi.

4.   Razmestitev vzorca po stratumih in izbor poročevalskih enot

10.

Po določitvi nacionalnih stratumov v skladu z odstavkoma 6 in 7 NCB, ki izberejo vzorčenje, oblikujejo vzorec tako, da izberejo dejanske poročevalske enote iz vsakega stratuma. Skupni obseg nacionalnega vzorca n je vsota obsegov vzorcev n1, n2, n3, …, nL za vsak stratum.

n1 + n2 + n3 + … + nL = n

11.

Vsaka NCB izbere najustreznejšo razmestitev obsega nacionalnega vzorca n med stratumi. Zato vsaka NCB za vsak stratum določi, koliko poročevalskih enot nh se zajame izmed vseh MFI, Nh. Stopnja vzorčenja nh/Nh za vsak stratum h dovoljuje ocenjevanje variance vsakega stratuma. To pomeni, da se iz vsakega stratuma izbereta vsaj dve poročevalski enoti.

12.

Da se izberejo dejanske poročevalske enote v vsakem stratumu, NCB vključijo vse institucije v stratum, opravijo slučajno vzorčenje ali izberejo največje institucije v posameznih stratumih. V primeru slučajnega vzorca se slučajno jemanje institucij v vsakem stratumu opravi z enako verjetnostjo za vse institucije ali z verjetnostjo, ki je sorazmerna velikosti institucije. NCB, ki uporabijo slučajno vzorčenje ali izberejo največje institucije, lahko izberejo vključitev vseh institucij v nekatere stratume.

13.

Informacije o velikosti vsake kreditne institucije in drugih institucij v referenčni poročevalski populaciji so na voljo na nacionalni ravni v statistiki bilance stanja MFI, ki je bila zbrana v skladu z Uredbo (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33). NCB morajo uporabiti vse vloge in posojila, denominirana v eurih, v razmerju do gospodinjstev in nefinančnih družb, ki so rezidenti držav članic euroobmočja in ki predstavljajo tisti del bilance stanja, ki je pomemben za statistiko obrestnih mer MFI, ali podoben približek.

14.

Statistika obrestnih mer MFI mora temeljiti na izboru brez nadomestitve, tj. vsaka MFI v referenčni poročevalski populaciji se lahko izbere samo enkrat.

15.

Če se NCB odloči za popis vseh MFI v stratumu, lahko v tem stratumu vzorči na ravni podružnic. Predpogoj za to je, da ima NCB popoln seznam podružnic, ki zajema celotno poslovanje kreditnih in drugih institucij v stratumu, in da ima ustrezne podatke za ocenitev variance obrestnih mer za nove posle v razmerju do gospodinjstev in nefinančnih družb po podružnicah. Za izbor in vzdrževanja podružnic veljajo vse zahteve, določene v tej smernici. Izbrane podružnice postanejo namišljene poročevalske enote, za katere veljajo vse zahteve za poročanje, določene v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1072/2013 (ECB/2013/34). Ta postopek ne posega v obveznost MFI, h kateri spadajo podružnice, da je poročevalska enota.

5.   Najmanjši obseg nacionalnega vzorca

16.

Najmanjši obseg nacionalnega vzorca se določi različno, odvisno od tega, ali NCB uporabi slučajno vzorčenje ali izbere največje institucije v posameznih stratumih.

17.

Če NCB pri izboru dejanskih poročevalskih institucij uporabi slučajno vzorčenje, bi moral biti najmanjši obseg nacionalnega vzorca tak, da največja slučajna napaka za obrestne mere na nove posle v povprečju za vse kategorije instrumentov ne presega 10 bazičnih točk na ravni zaupanja 90 % (38).

18.

Največja slučajna napaka se opredeli kot

Image

, pri čemer je D največja slučajna napaka, zα/2 dejavnik, izračunan iz običajne distribucije ali katere koli ustrezne distribucije v skladu s strukturo podatkov (npr. t-distribucije), ob predpostavki ravni zaupanja 1-α, kjer je var(

Image

) varianca cenilke parametra θ in vâr(

Image

) ocenjena varianca cenilke parametra θ.

19.

Če NCB izberejo največjo institucijo v posameznem stratumu, bi morala kakovost vzorca temeljiti na meri sintetičnega povprečnega absolutnega odklona (mean absolute error – MAE). Dejanski sintetični MAE ne bi smel presegati časovno spremenljivih mejnih vrednosti MAE, ob predpostavki napake 10 bazičnih točk v vsakem stratumu ali kazalniku.

20.

Sintetični MAES za dano cenilko

Image

v določenem obdobju je treba določiti kot:

Image

z:

MAES (

Image

)

kot sintetičnim MAE

Bc, Bk

kot obsegom v določeni kategoriji obrestnih mer MFI

ic1

kot povprečno obrestno mero, ocenjeno v kategoriji c

Image kot MAE za dano kategorijo obrestnih mer MFI na podlagi cenilke Image j

Bj0

kot obsegom, ki ustreza dejanskemu neporočanju v določenem stratumu j

Bj1

kot obsegom, ki ustreza dejanskemu poročanju v določenem stratumu j. Če se uporabi vzorčenje, se Bj 1 nanaša na izračunane celotne vrednosti obsegov. Postopek izračuna celotne vrednosti je podrobneje opisan v oddelku 4

B

kot celotnim obsegom za vse stratume, tj. vsota Bj 0 in Bj 1 po vseh stratumih

Image kot ocena skupne napake v stratumu j

ij1

kot tehtano povprečno obrestno mero, ki ustreza dejanskemu poročanju v določenem stratumu j

Image

j0
kot vrednostjo cenilke

Image

za podstratum, iz katerega se ne vzorči nobena institucija, v stratumu j.

V primeru zajetja ničelnega obsega v enem od poročanih stratumov je treba uporabiti povprečje Image drugega stratuma, da se izogne MAE, ki je enak nič.

Image kot povprečjem prvega in tretjega kvartila v stratumu, ki se opredelita kot obrestna mera, ki se poroča za kategorijo obrestnih mer MFI, v kateri je 25 % (oziroma 75 %) poročanih obrestnih mer nižjih od navedenega števila. Prvi in tretji kvartil se izračunata s predhodnim tehtanjem obsega v tej kategoriji po institucijah v stratumu. Zato se povprečje med dvema cenilkama MAE – prvim in tretjim kvartilom – uporabi kot ocene za parameter Image  (39).

21.

Največja slučajna napaka in sintetični MAE se ločeno izračunata za nove posle in neporavnane zneske. Za nove posle je treba največjo slučajno napako in sintetični MAE izračunati na podlagi kazalnikov 1 do 11, 13 do 22 in 24 do 29, kakor so opisani v Dodatku 2 k Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1072/2013 (ECB/2013/34). Za neporavnane zneske je treba največjo slučajno napako in sintetični MAE izračunati na podlagi kazalnikov 1 do 14, kakor so opisani v Dodatku 1 k Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1072/2013 (ECB/2013/34).

22.

Najmanjši obseg nacionalnega vzorca se nanaša tako na najmanjši začetni vzorec kot tudi na najmanjši vzorec po vzdrževanju, kakor je določeno v naslednjem oddelku o vzdrževanju vzorca dejanske poročevalske populacije. Zaradi združevanja in izstopanja institucij se lahko vzorec sčasoma zmanjša do naslednjega vzdrževalnega obdobja.

23.

NCB lahko izberejo več poročevalskih enot, kot je določeno z najmanjšim obsegom nacionalnega vzorca, zlasti kadar je treba povečati reprezentativnost nacionalnega vzorca v luči strukture nacionalnega finančnega sistema.

24.

Zagotoviti je treba skladnost med številom MFI v referenčni poročevalski populaciji in najmanjšim obsegom vzorca. NCB lahko dovolijo MFI, ki so rezidenti države članice enotnega euroobmočja in posamično vključene na seznam MFI, kakor se vzpostavi in posodablja v skladu z načeli razvrščanja, določenimi v oddelku 1 dela 1 Priloge I k Uredbi (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33), da poročajo statistiko obrestnih mer MFI skupaj kot skupina. Skupina postane namišljena poročevalska enota. To pomeni, da skupina poroča statistiko obrestnih mer MFI kot ena MFI, tj. da namesto ene obrestne mere za vsako MFI, vključeno na seznam MFI, poroča eno povprečno obrestno mero za kategorijo instrumentov, ki se nanaša na celotno skupino. Hkrati se MFI v skupini še vedno štejejo kot posamezne institucije v referenčni poročevalski populaciji in v vzorcu.

Oddelek 2:   Vzdrževanje vzorca dejanske poročevalske populacije

6.   Vzdrževanje vzorca v času

25.

NCB, ki izberejo vzorčenje, morajo zagotoviti, da vzorec s časom ohrani reprezentativnost.

26.

NCB bi zato morale preveriti reprezentativnost svojih vzorcev najmanj enkrat na leto. V primeru bistvenih sprememb v referenčni poročevalski populaciji se morajo te spremembe odražati v vzorcu po opravljenem letnem preverjanju.

27.

V časovnih presledkih največ treh let morajo NCB opraviti redni pregled vzorca ob upoštevanju vstopnih institucij v referenčno poročevalsko populacijo, izstopnih institucij iz dejanske poročevalske populacije in drugih sprememb v značilnostih poročevalskih enot ter uporabiti določbe oddelka 5 o najmanjšem obsegu nacionalnega vzorca. Redni pregled vzorca bo temeljil na oceni skladnosti z določbami o izboru dejanske poročevalske populacije, kakor so vsebovane v oddelku 1, na podlagi mesečnih podatkov, ki ustrezajo koncu vsakega četrtletja v letu, v katerem se opravi pregled. Vendar pa lahko NCB preverjajo in osvežujejo svoje vzorce bolj pogosto.

28.

Vzorec se bo s časom prilagodil, da bo upošteval vstopne institucije v referenčno poročevalsko populacijo in tako ostal reprezentativen za referenčno poročevalsko populacijo. NCB morajo zato vzeti vzorec nb iz populacije vseh vstopnih institucij Nb. Dopolnilni izbor vstopnih institucij nb izmed skupnega števila vstopnih institucij Nb se imenuje dopolnilno prirastno vzorčenje.

29.

Vzorec se bo s časom prilagodil, da bo upošteval izstope institucij iz referenčne in dejanske poročevalske populacije. Prilagajanje ni potrebno, če obstaja sorazmernost med izstopi institucij v potencialni poročevalski populaciji Nd in izstopi institucij v vzorcu nd (primer 1). Če institucije izstopijo iz referenčne poročevalske populacije in teh institucij ni v vzorcu, vzorec postane prevelik glede na obseg referenčne poročevalske populacije (primer 2). Če iz vzorca izstopi več institucij, kakor se jih nahaja v referenčni poročevalski populaciji, vzorec s časom postane premajhen in lahko preneha biti reprezentativen (primer 3). V primerih 2 in 3, če se za izbor dejanskih poročevalskih institucij uporabi slučajno vzorčenje, je treba ponderje, ki se uporabljajo za vsako institucijo v vzorcu, prilagoditi z uveljavljeno statistično metodo, ki izhaja iz teorije vzorčenja. Ponder, ki se uporablja za vsako poročevalsko enoto, je inverzna verjetnost njegove izbire in zato dejavnik povečanja. V primeru 2, kjer je vzorec sorazmerno prevelik za populacijo, se iz vzorca ne vzame nobena poročevalska enota. V primeru 3, če se izberejo največje institucije, se vzorec prilagodi z izborom dodatnih institucij glede na njihovo velikost.

30.

Vzorec se bo s časom prilagodil, da bo upošteval spremembe v značilnostih poročevalskih enot. Te spremembe lahko nastanejo zaradi združitev, delitev, rasti institucij itd. Nekatere poročevalske enote lahko zamenjajo stratum. Tako kot pri izstopih institucij v primerih 2 in 3 se vzorec prilagodi s pomočjo uveljavljene statistične metode, ki izhaja iz teorije vzorčenja. Kadar NCB opravijo slučajno vzorčenje, se dodelijo nove verjetnosti izbire in posledično tudi ponderji.

Oddelek 3:   Nadaljnji vidiki vzorčenja

7.   Skladnost

31.

Zaradi doseganja skladnosti med statistiko obrestnih mer MFI za stanje zadolženosti iz naslova vlog in posojil in za nove posle iz naslova vlog in posojil morajo NCB, ki izberejo vzorčenje, pri zbiranju te statistike uporabiti iste poročevalske enote. NCB lahko tudi uporabijo vzorčenje za en podsklop statistike obrestnih mer MFI, za ostale pa popis. Vendar pa ne smejo uporabiti dveh ali več različnih vzorcev.

8.   Finančne inovacije

32.

Ni potrebno, da NCB s postopkom vzorčenja zajamejo vsak produkt, ki obstaja na nacionalni ravni. Vendar pa ne smejo izločiti celotne kategorije instrumentov zato, ker so s tem povezani zneski zelo majhni. Če torej kategorijo instrumentov ponuja samo ena institucija, potem bi morala biti ta institucija vključena v vzorec. Če kategorija instrumentov ni obstajala v državi članici euroobmočja v času začetnega oblikovanja vzorca, ampak jo je institucija uvedla pozneje, bi se ta institucija morala vključiti v vzorec ob naslednjem preverjanju reprezentativnosti. Če se ustvari nov produkt, bi ga morale institucije v vzorcu zajeti v naslednjem poročilu, ker morajo vse poročevalske enote poročati o vseh svojih produktih.

Oddelek 4:   Nacionalno tehtano povprečje obrestnih mer in nacionalni celotni obseg poslov

33.

NCB prejmejo tehtano povprečje obrestnih mer in s tem povezane zneske poslov od svojih dejanskih rezidenčnih poročevalskih enot ter izračunajo nacionalno tehtano povprečje obrestnih mer za vsako skupino instrumentov na podlagi izračunane celotne vrednosti obsega poslov za posamezni stratum. Podatke je treba poročati ECB.

34.

Kadar se uporabi slučajno vzorčenje, mora biti cenilka obrestne mere na ravni stratuma in na nacionalnih ravneh skladna s postopkom vzorčenja, enostavnim slučajnim vzorcem ali z verjetnostjo, sorazmerno uporabljenemu obsegu, kar pomeni, da se za ponderiranje obrestnih mer uporabijo izračunane celotne vrednosti zneskov.

35.

Kadar se izberejo največje institucije, bi morala cenilka obrestnih mer agregirati obrestne mere po institucijah v istem stratumu s pomočjo ponderiranja s poročanimi zneski, agregati po stratumih pa bi se morali pridobiti z uporabo izračunanih celotnih vrednosti obsega v vsakem stratumu.

36.

Za vsako od kategorij instrumentov za stanje zadolženosti, tj. kazalnike 1 do 26 iz Dodatka 1 k Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1072/2013 (ECB/2013/34), NCB zagotovijo nacionalno tehtano povprečno obrestno mero.

37.

Za vsako od kategorij instrumentov za nove posle, tj. kazalnike 1 do 23 in 30 do 85 iz Dodatka 2 k Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1072/2013 (ECB/2013/34), NCB zagotovijo nacionalno tehtano povprečno obrestno mero. Poleg tega za vsakega od kazalnikov 2 do 4, 8 do 11, 13 do 22, 33 do 35 in 37 do 85 iz Dodatka 2 k Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1072/2013 (ECB/2013/34) NCB zagotovijo znesek novih poslov, opravljenih na nacionalni ravni v vsaki kategoriji instrumentov v referenčnem mesecu. Za kategorije instrumentov, ki se nanašajo na na novo izpogajana posojila gospodinjstvom in nefinančnim družbam (kazalniki 88 do 91 iz Dodatka 2 k Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1072/2013 (ECB/2013/34), se zahtevajo samo informacije o obsegu, informacije o obrestnih merah pa se zberejo po najboljših prizadevanjih. Ti zneski novih poslov se nanašajo na celotno vrednost populacije, tj. na celotno referenčno poročevalsko populacijo, in ta številka se, podobno kot za obseg drugih novih poslov, oceni s pomočjo postopka izračuna celotne vrednosti, opisanega v odstavkih 38 do 40.

38.

Če se za izbor poročevalskih enot uporabi slučajno vzorčenje ali izbor največjih institucij, se za izračun ocene celotne vrednosti obsega poslov uporabijo dejavniki povečanja. Izračun ocene celotne vrednosti se uporabi na ravni stratuma.

39.

Če se uporabi slučajno vzorčenje, se dejavniki povečanja opredelijo kot inverzna verjetnost izbire πi , i.e. 1/πi . Ocenjeni znesek novih poslov za celotno vrednost populacije B se nato izračuna po naslednji splošni formuli:

Image

z:

B

kot celotnim obsegom poslov

Bi

kot zneskom novih poslov institucije i

πi

kot verjetnost izbire institucije i

40.

Če se uporabi izbor največje institucije, se dejavniki povečanja za vsak stratum j opredelijo kot inverzni količnik zajetja stratumov po naslednji formuli:

Image

z:

Image

j

kot celotnim obsegom znotraj stratuma j

Image

ij

kot obsegom znotraj vsakega stratuma j za institucijo i

Nj0

kot številom kreditnih institucij, ki niso vzorčene v stratumu j

Nj1

kot številom kreditnih institucij, vzorčenih v stratumu j.

41.

Dejavniki povečanja EFj, kakor so opredeljeni v odstavku 40 v zvezi z novimi posli, se izračunajo tako, da se obseg novih poslov nadomesti s povezanimi neporavnanimi zneski. Izračunana ocena celotne vrednosti obsega v stratumu j se nato izračuna kot dejavnik povečanja za stratum j, ki se pomnoži s poročanim obsegom za stratum j.

42.

NCB zagotovijo ECB obrestne mere MFI za stanje zadolženosti in nove posle na štiri decimalke natančno. To ne posega v nobeno odločitev, ki jo NCB sprejmejo v zvezi z ravnjo natančnosti, ki jo želijo uporabiti pri zbiranju podatkov. Objavljeni rezultati ne vsebujejo več kakor dve decimalki.

43.

NCB dokumentira vse regulativne ureditve (in njihove spremembe), ki vplivajo na statistiko obrestnih mer MFI, v metodoloških opombah, ki se zagotovijo skupaj z nacionalnimi podatki.

44.

NCB, ki za izbor poročevalskih enot izbere vzorčenje, zagotovijo oceno napake pri vzorčenju za začetni vzorec. Nova ocena se zagotovi po vsakem vzdrževanju vzorca.

DEL 15

Obravnava specifičnih produktov za statistiko obrestnih mer MFI

1.

Obravnava produktov, opredeljenih v naslednjih odstavkih, bi se morala uporabiti kot referenca za produkte s podobnimi značilnostmi.

2.

Naraščajoča (padajoča) vloga ali posojilo je vloga oziroma posojilo s fiksno določeno zapadlostjo, za katerega se uporablja obrestna mera, ki iz leta v leto narašča (upada) za vnaprej določeno število odstotnih točk. Naraščajoče (padajoče) vloge in posojila so instrumenti s fiksnimi obrestnimi merami za ves čas zapadlosti. Obrestna mera za celotno zapadlost vloge ali posojila in drugi pogoji se dogovorijo vnaprej v času t0 ob podpisu pogodbe. Primer naraščajoče vloge je vloga z dogovorjeno zapadlostjo štirih let, ki se v prvem letu obrestuje po 5 % stopnji, v drugem po 7 %, v tretjem po 9 % in v četrtem letu po 13 %. AAR za nove posle, ki je v statistiki obrestnih mer MFI zajeta v času t0, je geometrično povprečje dejavnikov »1 + obrestna mera«. V skladu s Prilogo I k Uredbi (EU) št. 1072/2013 (ECB/2013/34) lahko NCB od poročevalskih enot za to vrsto produkta zahtevajo izvajanje NDER. AAR za stanje zadolženosti, ki je zajeta v času od t0 do t3, je obrestna mera, ki jo poročevalska enota uporablja v času izračuna obrestne mere MFI, tj. v primeru vloge z dogovorjeno zapadlostjo štirih let 5 % v času t0, 7 % v času t1, 9 % v času t2 in 13 % v času t3.

3.

Za namen statistike obrestnih mer MFI imajo posojila kot del kreditnih linij enak pomen, kakor je določen v delu 2 Priloge II k Uredbi (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33), in se razvrstijo enako kot v delu 2 Priloge II k Uredbi (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33). Samo neporavnani zneski, tj. zneski, ki so v okviru kreditne linije že bili dvignjeni, a še niso bili vrnjeni, se zajamejo kot novi posli in odražajo v statistiki obrestnih mer MFI v skladu z odstavkom 16 Priloge I k Uredbi (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33). Razpoložljivi zneski na kreditni liniji, ki niso bili dvignjeni ali pa so že bili vrnjeni, se ne upoštevajo, niti kot novi posli niti kot neporavnani zneski.

4.

Krovna pogodba stranki omogoča črpanje posojil iz različnih vrst posojilnih računov do določenega najvišjega zneska, ki velja za vse posojilne račune skupaj. V času sklenitve krovne pogodbe oblika posojila in/ali datum črpanja posojila in/ali obrestna mera niso določeni, lahko pa se doseže dogovor o nizu možnosti. Takšna krovna pogodba ni zajeta v statistiki obrestnih mer MFI. Vendar pa se takoj po črpanju posojila, dogovorjenega na podlagi krovne pogodbe, to posojilo zajame v pripadajoči postavki statistike obrestnih mer MFI, in sicer med novimi posli in neporavnanimi zneski.

5.

Obstajajo lahko hranilne vloge s temeljno obrestno mero, povečano za premijo za zvestobo in/ali za povečanje. V času vplačila vloge ni gotovo, ali bo premija izplačana ali ne. Izplačilo je odvisno od neznanega varčevalnega ravnanja gospodinjstva ali nefinančne družbe v prihodnosti. Takšne premije za zvestobo ali za povečanje se praviloma ne vključijo v AAR za nove posle. AAR za stanje zadolženosti vedno vključuje obrestne mere, ki jih poročevalska enota uporablja v času izračuna obrestnih mer MFI. Zato se ta premija, če poročevalska enota odobri premijo za zvestobo ali za povečanje, odraža v statistiki o stanju zadolženosti.

6.

Gospodinjstvom ali nefinančnim družbam se lahko ponudijo posojila skupaj s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih, tj. poslih obrestne zamenjave, zgornji/spodnji omejitvi obresti itd. Take pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih se praviloma ne vključijo v AAR za nove posle. AAR za stanje zadolženosti vedno vključuje obrestne mere, ki jih poročevalska enota uporablja v času izračuna obrestnih mer MFI. Zato se v primeru uveljavitve take pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih in če poročevalska enota prilagodi obrestno mero, zaračunano gospodinjstvom ali nefinančnim družbam, to odraža v statistiki o stanju zadolženosti.

7.

Lahko se ponudijo vloge, ki obsegajo dva elementa: vloga z dogovorjeno zapadlostjo, za katero se uporablja fiksna obrestna mera, in vgrajeni izvedeni finančni instrument z donosom, ki je vezan na uspešnost določenega borznega indeksa ali dvostranskega menjalnega tečaja, za katerega velja zajamčena minimalna stopnja donosa v višini 0 %. Oba elementa imata lahko enako ali različno zapadlost. AAR za nove posle zajema obrestno mero za vloge z dogovorjeno zapadlostjo, ker odraža dogovor med deponentom in poročevalsko enoto in je znana ob vplačilu denarja. Donos drugega elementa vloge, ki je vezan na uspešnost borznega indeksa ali dvostranskega menjalnega tečaja, je znan šele naknadno ob zapadlosti produkta in zato ne more biti zajet v obrestno mero za nove posle. Zato se zajame samo zajamčena minimalna stopnja donosa (običajno v višini 0 %). AAR za stanje zadolženosti vedno vključuje obrestno mero, ki jo poročevalska enota uporablja v času izračuna obrestnih mer MFI. Do dneva zapadlosti se zajame obrestna mera za vlogo z dogovorjeno zapadlostjo in zajamčena minimalna stopnja donosa za vloge, ki vsebujejo vgrajeni izvedeni finančni instrument. Obrestne mere MFI za stanje zadolženosti odražajo AAR, ki jo plača poročevalska enota, šele ob zapadlosti.

8.

Vloge z zapadlostjo nad dvema letoma, kakor so opredeljene v delu 2 Priloge II k Uredbi (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33), lahko obsegajo račune pokojninskega varčevanja. Glavni del računov pokojninskega varčevanja je lahko naložen v vrednostne papirje, zato je obrestna mera za te račune odvisna od donosa osnovnih vrednostnih papirjev. Preostali del računov pokojninskega varčevanja se lahko vodi v gotovini, obrestno mero pa določata kreditna ali druga institucija enako kot za druge vloge. Ob vplačilu vloge skupni donos računa pokojninskega varčevanja za gospodinjstvo ni znan in je lahko tudi negativen. Poleg tega se ob vplačilu vloge gospodinjstvo in kreditna ali druga institucija dogovorita o obrestni meri samo za depozitni del; to ne velja za del, ki je naložen v vrednostne papirje. Zato statistika obrestnih mer MFI zajema samo depozitni del, ki ni naložen v vrednostne papirje. AAR za nove posle, ki se poroča, je obrestna mera, o kateri se dogovorita gospodinjstvo in poročevalska enota za depozitni del ob vplačilu vloge. AAR za stanje zadolženosti je obrestna mera, ki jo poročevalska enota uporablja za depozitni del računa pokojninskega varčevanja v času izračuna obrestne mere MFI.

9.

Varčevalne sheme za stanovanjska posojila so dolgoročni programi varčevanja, ki lahko imajo nizke donose, a po določenem obdobju varčevanja dajo gospodinjstvom ali nefinančnim družbam pravico do stanovanjskega posojila po znižani obrestni meri. V skladu z delom 2 Priloge II k Uredbi (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33) se te varčevalne sheme razvrstijo med vloge z dogovorjeno zapadlostjo nad dvema letoma, vse dokler se uporabljajo kot vloge. Takoj ko se preoblikujejo v posojilo, se razvrstijo kot posojila gospodinjstvom za nakup hiše. Poročevalske enote poročajo kot nove posle iz naslova vlog tiste obrestne mere, ki so bile dogovorjene ob vplačilu začetne vloge. Ustrezni znesek novih poslov je vplačani denarni znesek. Povečanje tega vplačanega zneska v času je zajeto samo s stanjem zadolženosti. Ob preoblikovanju vloge v posojilo se to novo posojilo beleži kot nov posel iz naslova posojanja. Obrestna mera je znižana obrestna mera, ki jo ponuja poročevalska enota. Ponder predstavlja skupni znesek posojila, ki je odobren gospodinjstvu ali nefinančni družbi.

10.

V skladu z delom 2 Priloge II k Uredbi (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33) se vloge, vplačane po francoski regulirani stanovanjski shemi »plan d'épargne-logement« (shema PEL), razvrstijo kot vloge z dogovorjeno zapadlostjo nad dvema letoma. Vlada ureja pogoje za sheme PEL in določa obrestno mero, ki ostane ves čas zapadlosti vloge nespremenjena, tj. vsaka »generacija« sheme PEL se obrestuje z enako obrestno mero. Sheme PEL trajajo najmanj štiri leta in vsako leto stranka vplača minimalni vnaprej določeni znesek, vendar lahko ta vplačila kadar koli med trajanjem sheme poveča. Poročevalske enote poročajo kot nove posle začetne vloge ob ustanovitvi nove sheme PEL. Denarni znesek, ki se v začetku vplača v okviru sheme PEL, je lahko zelo nizek, kar pomeni, da bo ponder, uporabljen za obrestno mero za nove posle, prav tako relativno nizek. Ta pristop zagotavlja, da obrestna mera za nove posle vedno odraža pogoje, ki urejajo obstoječo generacijo shem PEL. Spremembe v obrestnih merah, uporabljenih za nove sheme PEL, se odražajo v obrestnih merah za nove posle. Odziv potrošnikov v smislu preusmeritve portfelja z drugih dolgoročnih vlog v že obstoječe sheme PEL se ne odraža v obrestnih merah za nove posle, temveč samo v obrestnih merah za stanje zadolženosti. Ob koncu štiriletnega obdobja lahko stranka bodisi zaprosi za posojilo po znižani obrestni meri bodisi obnovi pogodbo. Ker se ta obnovitev sheme PEL opravi samodejno brez kakršnega koli aktivnega sodelovanja stranke in ker pogodbeni pogoji, vključno z obrestnimi merami, niso predmet novih pogajanj, se v skladu z delom 2 Priloge I k Uredbi (EU) št. 1072/2013 (ECB/2013/34) ta obnovitev ne šteje za novi posel. Ob obnovitvi pogodbe sme stranka vplačati dodatne vloge pod pogojem, da stanje zadolženosti ne presega določene zgornje meje in da pogodba ne presega določenega največjega števila let zapadlosti. Če je zgornja meja ali najdaljša zapadlost dosežena, se pogodba zamrzne. Gospodinjstvo ali nefinančna družba obdrži pravico do najetja posojila in še vedno prejema obresti v skladu s pogoji, ki so veljali v času odprtja sheme PEL, vse dokler se denar vodi pri banki. Vlada podeljuje subvencijo v smislu plačila dodatnih obresti poleg obrestne mere, ki jo ponuja kreditna ali druga institucija. V skladu z delom 1 Priloge I k Uredbi (EU) št. 1072/2013 (ECB/2013/34) se v statistiki obrestnih mer MFI zajame samo tisti del plačil obresti, ki jih ponuja kreditna ali druga institucija. Vladna subvencija, ki se plačuje prek kreditne ali druge institucije, a ne s strani kreditne ali druge institucije, se ne upošteva.

11.

Negativne obrestne mere za vloge bi bilo treba vključiti v obrestno mero MFI pod pogojem, da take obrestne mere ob upoštevanju tržnih pogojev niso izjemne.

DEL 16

Statistika plačil

Oddelek 1:   Zahteve za poročanje

Poleg kazalnikov, določenih v Uredbi (EU) št. 1409/2013 (ECB/2013/43) in kot je navedeno v členu 18(1) te smernice, NCB poročajo dodatne informacije, ki se zahtevajo v tabelah 1 do 7. Za te informacije veljajo enaki roki, kot so določeni za kazalnike iz Uredbe. Za kazalnike, ki v Uredbi niso opredeljeni, je opredelitev vključena v ustrezno tabelo.

Informacije, ki se zahtevajo v tabelah Uredbe in te smernice, bi bilo treba poročati ne glede na dejanski obstoj osnovnega pojava in tudi, če zavzamejo vrednost nič. »NC« s statusom opazovanja M se uporabi za prikaz, da pojav ne obstaja. Za pojasnjevalne postavke, če dejanskih podatkov, ocen ali začasnih podatkov ni mogoče zagotoviti, NCB poročajo NC s statusom opazovanja L.

Tabela 1

Mediji poravnave

Konec obdobja, razen če je določeno drugače; vrednost v milijonih EUR

 

Vrednost

Frekvenca

Mediji poravnave, ki jih uporabljajo ne-MFI

Obveznosti NCB

Vloge čez noč, denominirane v eurih

domačih centralnih držav

Geo 0

M

centralnih držav drugih držav članic euroobmočja

Geo 0

M

tujine, razen bank

Geo 0

M

Vloge čez noč, denominirane v drugih valutah

domačih centralnih držav

Geo 0

M

centralnih držav drugih držav članic euroobmočja

Geo 0

M

tujine, razen bank

Geo 0

M

Obveznosti drugih MFI

Vloge čez noč, denominirane v eurih

domačih centralnih držav

Geo 0

M

centralnih držav drugih držav članic euroobmočja

Geo 0

M

tujine, razen bank

Geo 0

M

Vloge čez noč, denominirane v drugih valutah

domačih centralnih držav

Geo 0

M

centralnih držav drugih držav članic euroobmočja

Geo 0

M

tujine, razen bank

Geo 0

M

Mediji poravnave, ki jih uporabljajo kreditne institucije

Vloge čez noč v eurih pri drugih kreditnih institucijah

Geo 0

Q

Najemanje posojil čez dan v eurih od centralne banke (povprečje za zadnje obdobje izpolnjevanja obveznih rezerv)

Geo 0

A

Mediji poravnave, ki jih uporabljajo ne-MFI – sredstva ali terjatve do sredstev, ki jih lahko ne-MFI uporabljajo za plačila.

Vloge čez noč – kakor so opredeljene v »Kategorijah instrumentov« v delu 2 Priloge II k Uredbi (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33).

Vključeni so vsi računi, ne glede na valuto, v kateri so denominirani; zato so »vloge čez noč, denominirane v drugih valutah« podkategorija kategorije »vloge čez noč«.

Vloge čez noč, denominirane v drugih valutah – vrednost vlog čez noč pri ne-MFI v drugih valutah.

Mediji poravnave, ki jih uporabljajo kreditne institucije – sredstva ali terjatve do sredstev, ki jih lahko kreditne institucije uporabljajo za plačila.

Najemanje posojil čez dan v eurih od centralne banke (povprečje za zadnje obdobje izpolnjevanja obveznih rezerv) – celotna vrednost posojil, ki jih centralna banka odobri kreditnim institucijam in so vrnjena v obdobju, krajšem od enega delovnega dne. To je povprečje najvišje dnevne vrednosti istočasnih in dejanskih znotrajdnevnih prekoračitev ali črpanj posojil čez dan v dnevu za vse kreditne institucije skupaj. V povprečju se upoštevajo vsi dnevi v obdobju izpolnjevanja, vključno s konci tednov in prazniki.

Tabela 2

Institucije, ki ponujajo plačilne storitve za ne-MFI

Konec obdobja; prvotne enote, razen če je določeno drugače; vrednost v milijonih EUR

 

Število

Vrednost

Frekvenca

Centralna banka

Število pisarn

Geo 0

A

Število vlog čez noč (v tisočih)

Geo 0

A

Kreditne institucije

od tega:

 

 

 

Kreditne institucije, pravno ustanovljene v državi poročevalki

Število pisarn

Geo 0

A

Število institucij

Geo 0

 

A

Vrednost vlog čez noč pri ne-MFI

Geo 0

Q

Podružnice kreditnih institucij, ki se nahajajo v euroobmočju

Število pisarn

Geo 0

A

Število institucij

Geo 0

 

A

Vrednost vlog čez noč pri ne-MFI

Geo 0

Q

Podružnice kreditnih institucij, ki se nahajajo v EGP, zunaj euroobmočja

Število pisarn

Geo 0

A

Število institucij

Geo 0

 

A

Vrednost vlog čez noč pri ne-MFI

Geo 0

Q

Podružnice kreditnih institucij, ki se nahajajo zunaj EGP

Število pisarn

Geo 0

A

Število institucij

Geo 0

 

A

Vrednost vlog čez noč pri ne-MFI

Geo 0

Q

Institucije za izdajo elektronskega denarja

Število institucij

Geo 0

A

Drugi ponudniki plačilnih storitev

Število institucij

Geo 0

A

Število pisarn

Geo 0

A

Število vlog čez noč pri ne-MFI (v tisočih)

Geo 0

A

Vrednost vlog čez noč pri ne-MFI

 

Geo 0

Q

Pojasnjevalne postavke:

 

 

 

Skupno število plačilnih institucij, ki v državi poslujejo čezmejno

Geo 0

 

A

od tega:

 

 

 

število plačilnih institucij, ki ponujajo storitve prek ustanovljene podružnice

 

Geo 0

A

število plačilnih institucij, ki ponujajo storitve prek zastopnika

 

Geo 0

A

število plačilnih institucij, ki ne ponujajo storitev niti prek ustanovljene podružnice niti prek zastopnika

 

Geo 0

A

Tabela 2 dopolnjuje tabelo 1 iz Uredbe (EU) št. 1409/2013 (ECB/2013/43).

Število institucij – obsega vse pravno neodvisne institucije, ki poslujejo v državi poročevalki. Vsaka institucija se šteje enkrat, ne glede na število pisarn, ki jih ima v državi.

Število pisarn – število poslovnih enot v državi poročevalki. Vsaka poslovna enota, ustanovljena v isti državi poročevalski, se šteje ločeno. Vključene so samo tiste pisarne (ne glede na njihovo velikost in delovni čas), ki ponujajo plačilne storitve z brezgotovinskim obračunom in poravnavo, medtem ko mobilne pisarne niso vključene. Glavna uprava institucije se šteje kot pisarna, če ponuja plačilne storitve z brezgotovinskim obračunom in poravnavo.

Podružnica – poslovna enota (razen glavne uprave), ki se nahaja v državi poročevalki in jo je ustanovila kreditna institucija, pravno ustanovljena v drugi državi. Podružnica nima pravne osebnosti in neposredno izvršuje nekatere ali vse transakcije, ki so neločljivo povezane s poslovanjem kreditnih institucij. Vse poslovne enote, ki jih v državi poročevalki ustanovi ista institucija, pravno ustanovljena v drugi državi, sestavljajo eno podružnico. Vsaka od teh poslovnih enot se šteje za posamezno pisarno.

Podružnica kreditne institucije, ki se nahaja v euroobmočju – podružnica (ki se nahaja v državi poročevalki) kreditne institucije, ki je pravno ustanovljena zunaj države poročevalke, vendar v euroobmočju.

Podružnica kreditne institucije, ki se nahaja zunaj EGP – podružnica (ki se nahaja v državi poročevalki) banke, ki se nahaja zunaj EGP.

Podružnica kreditne institucije, ki se nahaja v EGP (zunaj euroobmočja) – podružnica (ki se nahaja v državi poročevalki) kreditne institucije, pravno ustanovljene v državi EGP zunaj države poročevalke in zunaj euroobmočja.

Plačilne institucije, ki čezmejno poslujejo v državi – plačilne institucije, ki se nahajajo zunaj države poročevalke, vendar poslujejo v državi poročevalki prek ustanovljene podružnice, zastopnika ali s pomočjo oddaljenega dostopa.

Tabela 3

Plačilne transakcije, ki vključujejo ne-MFI

Skupaj za obdobje; število transakcij v milijonih; vrednost transakcij v milijonih EUR; letna frekvenca

 

Poslane

Prejete

Pojasnjevalne postavke

Število transakcij

Vrednost transakcij

Število transakcij

Vrednost transakcij

Transakcije po vrsti plačilnega instrumenta

Kreditni prenosi

 

 

 

 

Odrejeni elektronsko

 

 

 

 

od tega:

 

 

 

 

Odrejeni kot posamezno plačilo

 

 

 

 

od tega:

 

 

 

 

Elektronska plačila prek spletnega bančništva

Geo 1

Geo 1

Odobritve računov z enostavno vknjižbo

Geo 0

Geo 0

Obremenitve računov z enostavno vknjižbo

Geo 0

Geo 0

 

 

 

Denarna nakazila

Geo 3

Geo 3

Geo 2

Geo 2

Transakcije prek telekomunikacijske, digitalne ali informacijsko-tehnološke naprave

Geo 1

Geo 1

Geo 2

Geo 2

Tabela 3 dopolnjuje tabelo 4 iz Uredbe (EU) No 1409/2013 (ECB/2013/43).

Elektronska plačila prek spletnega bančništva – transakcije, odrejene prek sistemov spletnega bančništva in storitev odreditve plačil. Postavka »elektronska plačila prek spletnega bančništva« izključuje plačila, ki jih večinoma odredi plačnik prek spletnega bančništva in ne vključujejo istočasne transakcije spletnega nakupa. Prav tako izključuje spletne račune, ki ne vključujejo istočasne transakcije spletnega nakupa.

Odobritve računov z enostavno vknjižbo – transakcija v dobro, ki jo odredi ponudnik plačilnih storitev (vključno z izdajateljem elektronskega denarja) brez posebnega naloga za transakcijo in ki se izvrši z enostavno vknjižbo, tj. vknjižbo v dobro, na račun stranke, tj. brez uporabe tradicionalnega plačilnega instrumenta. Za to postavko se poročajo naslednje transakcije: (a) plačila obresti s strani banke; (b) plačila dividend s strani banke; (c) izplačilo zneska posojila na tekoči račun stranke; in (d) druge odobritve računa z enostavno vknjižbo. Ti podatki so izključeni iz kreditnih prenosov.

Obremenitve računa z enostavno vknjižbo – transakcija v breme, ki jo odredi ponudnik plačilnih storitev (vključno z izdajateljem elektronskega denarja) brez posebnega naloga za transakcijo in ki se izvrši z enostavno vknjižbo (knjižba v breme) na račun stranke, tj. brez uporabe tradicionalnega plačilnega instrumenta. Za to postavko se poročajo naslednje transakcije: (a) obresti, ki jih zaračuna banka; (b) odbitek bančnih provizij; (c) plačilo davkov, povezanih s finančnimi sredstvi, če so ločena transakcija, vendar jih stranka ni ločeno odobrila; (d) vračilo zneska posojila; in (e) druge obremenitve računa z enostavno vknjižbo. Ti podatki so izključeni iz neposrednih obremenitev.

Denarno nakazilo – kakor je opredeljeno v členu 4 Direktive 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta (40).

Transakcije prek telekomunikacijske, digitalne ali informacijsko-tehnološke naprave – kakor so opredeljene v točki 7 Priloge k Direktivi 2007/64/ES.

Tabela 4

Plačilne transakcije po vrsti terminala, ki vključujejo ne-MFI

Skupaj za obdobje; število transakcij v milijonih; vrednost transakcij v milijonih EUR; letna frekvenca

Pojasnjevalne postavke

Število transakcij

Vrednost transakcij

Gotovinska izplačila na POS terminalih

Geo 1

Geo 1

Dvigi gotovine prek okenc

Geo 1

Geo 1

Pologi gotovine prek okenc

Geo 1

Geo 1

Tabela 4 dopolnjuje tabelo 5 iz Uredbe (EU) št. 1409/2013 (ECB/2013/43).

Gotovinsko izplačilo na terminalih na prodajnih mestih (POS) – transakcije, pri katerih imetnik kartice prejme gotovino na POS terminalu v kombinaciji s plačilno transakcijo za blago ali storitve. Če ni mogoče ugotoviti podatkov o gotovinskih izplačilih na POS terminalih, se te transakcije poročajo kot »POS transakcije«.

Polog gotovine prek okenc – polog gotovine na račun pri ponudniku plačilnih storitev z uporabo obrazca, vključno s pologi, pri katerih se kartica uporabi večinoma za identifikacijo plačnika. Vključena je gotovina, položena v dnevni ali nočni trezor pri ponudniku plačilnih storitev z namenom odobritve računa pri ponudniku plačilnih storitev. Te transakcije ne pomenijo plačil v ožjem pomenu, ker obsegajo samo spremembo iz gotovine v denar na računu.

Dvig gotovine prek okenc – dvig gotovine z računa pri ponudniku plačilnih storitev z uporabo obrazca, vključno z dvigi, pri katerih se kartica uporabi večinoma za identifikacijo prejemnika plačila. Te transakcije ne pomenijo plačil v ožjem pomenu, ker obsegajo samo spremembo iz denarja na računu v gotovino.

Tabela 5

Udeležba v izbranih plačilnih sistemih: sistem TARGET2

Konec obdobja; prvotne enote; letna frekvenca

 

Število

Komponenta sistema TARGET2

Število udeležencev

Geo 1

Neposredni udeleženci

Geo 1

Kreditne institucije

Geo 1

Centralna banka

Geo 1

Drugi neposredni udeleženci

Geo 1

Javna uprava

Geo 1

Organizacije, ki opravljajo storitve kliringa in poravnave

Geo 1

Druge finančne institucije

Geo 1

Ostali

Geo 1

Posredni udeleženci

Geo 1


Tabela 6

Plačila, obdelana v izbranih plačilnih sistemih: sistem TARGET2

Skupaj za obdobje; število transakcij v milijonih; vrednost transakcij v milijonih EUR; letna frekvenca

 

Poslane

Število transakcij

Vrednost transakcij

Komponenta sistema TARGET2

Kreditni prenosi in direktne obremenitve

Geo 1

Geo 1

Znotraj iste komponente sistema TARGET2

Geo 0

Geo 0

V drugo komponento sistema TARGET2

Geo 2

Geo 2

V komponento sistema TARGET2 v euroobmočju

Geo 2

Geo 2

V komponento sistema TARGET2 zunaj euroobmočja

Geo 2

Geo 2

Razmerje koncentracije

Geo 1

Geo 1

Komponenta sistema TARGET2 – kakor je opredeljena v členu 2 Smernice ECB/2012/27 (41).

V sistemu TARGET2 pojem »čezmejno« temelji na lokaciji komponente in ne na lokaciji udeleženca kot v primeru drugih plačilnih sistemov.

Tabeli 6 in 7 Uredbe (EU) No 1409/2013 (ECB/2013/43) je treba poročati za vsak plačilni sistem razen za sistem TARGET2. NCB morajo razlikovati med sistemi za plačila velikih vrednosti in sistemi za plačila na drobno:

Sistemi za plačila velikih vrednosti – kakor so opredeljeni v členu 2 Uredbe (EU) št. 260/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (42).

Sistemi za plačila na drobno – kakor so opredeljeni v členu 2 Uredbe (EU) št. 260/2012.

Tabela 7

Dejavnosti ponudnikov plačilnih storitev po vrsti plačilne storitve

Skupaj za obdobje; število poslanih transakcij v milijonih; vrednost poslanih transakcij v milijonih EUR; letna frekvenca

 

Pojasnjevalna postavka

Pologi gotovine prek okenc

Pojasnjevalna postavka

Dvigi gotovine prek okenc

Direktne obremenitve

Kartična plačila

Kreditni prenosi

Pojasnjevalna postavka

Denarna nakazila

Pojasnjevalna postavka Transakcije prek telekomunikacijske, digitalne ali informacijsko-tehnološke naprave

Število

Vrednost

Število

Vrednost

Število

Vrednost

Število

Vrednost

Število

Vrednost

Število

Vrednost

Število

Vrednost

Kreditne institucije

Geo 1

Geo 1

Geo 1

Geo 1

Geo 1

Geo 1

Geo 1

Geo 1

Geo 1

Geo 1

Geo 1

Geo 1

Geo 1

Geo 1

Institucije za izdajo elektronskega denarja

Geo 1

Geo 1

Geo 1

Geo 1

Geo 1

Geo 1

Geo 1

Geo 1

Geo 1

Geo 1

Geo 1

Geo 1

Geo 1

Geo 1

Poštne žiro institucije

Geo 1

Geo 1

Geo 1

Geo 1

Geo 1

Geo 1

Geo 1

Geo 1

Geo 1

Geo 1

Geo 1

Geo 1

Geo 1

Geo 1

Plačilne institucije

Geo 1

Geo 1

Geo 1

Geo 1

Geo 1

Geo 1

Geo 1

Geo 1

Geo 1

Geo 1

Geo 1

Geo 1

Geo 1

Geo 1

Javne oblasti: (a) ECB in NCB; ter (b) države članice ali lokalni organi

Geo 1

Geo 1

Geo 1

Geo 1

Geo 1

Geo 1

Geo 1

Geo 1

Geo 1

Geo 1

Geo 1

Geo 1

Geo 1

Geo 1

Direktne obremenitve – kakor so opredeljene v Prilogi II k Uredbi (EU) št. 1409/2013 (ECB/2013/43).

Kartična plačila – plačilne transakcije, kakor so opredeljene v drugi alinei točk 3 in 4 v Prilogi k Direktivi 2007/64/ES.

Kreditni prenosi – kakor so opredeljeni v Prilogi II k Uredbi (EU) št. 1409/2013 (ECB/2013/43).

Zahtevana geografska razčlenitev sledi poimenovanju, določenem v Uredbi (EU) št. 1409/2013 (ECB/2013/43), in sicer:

Tabela 8

Geografska razčlenitev

Geo 0

Geo 1

Geo 2

Geo 3

Geo 4

Domače

Domače in čezmejne združeno

Čezmejne

Domače

Domače

Razčlenitve po posamezni državi za vse države Unije

Tujina

Čezmejne

Oddelek 2:   Odstopanja

Člen 4 Uredbe (EU) št. 1409/2013 (ECB/2013/43) določa pogoje, pod katerimi lahko NCB odobrijo odstopanja poročevalskim enotam. Zlasti odstavek 2 določa, da lahko NCB odobrijo odstopanja poročevalskim enotam samo, če te poročevalske enote ne prispevajo na nacionalni ravni k statistično pomembnemu zajetju plačilnih transakcij za vsako vrsto plačilne storitve.

Statistično pomembno zajetje je opredeljeno kot 95 % vrednosti plačilnih transakcij za vsako plačilno storitev.

Če se odobrijo odstopanja, morajo NCB ekstrapolirati podatke, ki jih je treba poročati ECB.

Oddelek 3:   Prehodne določbe

Zgodovinski podatki

Zaradi večje primerljivosti podatkov bi morale NCB za referenčno obdobje 2013 poročati zgodovinske informacije za vse postavke iz Uredbe (EU) št. 1409/2013 (ECB/2013/43) in iz te smernice po najboljših prizadevanjih. NCB določijo najboljši način izpolnjevanja te zahteve, po možnosti s pomočjo ocen. Za tiste vrste podatkov, ki še niso bile zagotovljene v okviru prejšnje Smernice ECB/2007/9, in kadar dejanski podatki niso na voljo, je NCB dovoljeno, da poročajo informacije kot »ni na voljo« (vrste podatkov NC s statusom opazovanja L) (43).

Podatki za referenčno obdobje 2014 – tabele iz te smernice

V zvezi z zahtevami, določenimi v tabelah iz te smernice, je NCB dovoljeno, da poročajo podatke za referenčno obdobje 2014 po najboljših prizadevanjih, v skladu z enakimi pravili, kakor so določena za zgodovinske podatke (glej zgoraj).

Podatki za referenčno obdobje 2014 – tabele iz Uredbe (EU) št. 1409/2013 (ECB/2013/43)

Ker je treba zahteve, določene v Uredbi (EU) št. 1409/2013 (ECB/2013/43), izpolnjevati z letno frekvenco, morajo NCB zagotoviti eno samo številko za vsako vrsto podatkov, ki se poročajo za celo leto (kjer je primerno, se agregirajo podatki za prvo polovico leta 2014 in za drugo polovico leta 2014). V zvezi s podatki za prvo polovico leta 2014 NCB določijo najboljši način izpolnjevanja te zahteve. Če dejanski podatki niso na voljo, lahko NCB zagotovijo ocene.

Če se ocene zagotovijo v skladu s prehodnimi določbami, mora vsaka NCB določiti metodologijo, ki je odvisna od posebnosti v državi. NCB morajo zagotoviti pojasnila, da pojasnijo uporabljeni pristop.

DEL 17

Statistika sredstev in obveznosti investicijskih skladov

Statistična poročila bi morala vsebovati podatke za vsa polja v ustreznih tabelah iz te smernice, tudi če zavzamejo vrednost nič, manjkajo ali pojav ne obstaja.

Tabela 1

Podatki, ki jih je treba zagotoviti četrtletno: stanja in popravki tokov

 

A.

Domači

B.

Euroobmočje razen domači

C.

Tujina

D.

Skupaj

Skupaj

MFI

Ne-MFI - Skupaj

Skupaj

MFI

Ne-MFI - Skupaj

Skupaj

 

Država (S.13)

Drugi rezidenti

 

Država (S.13)

Drugi rezidenti

 

Nesodelujoče države članice

ZDA

Japonska

Skupaj

Investicijski skladi razen SDT

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti + lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.125+S.126+S.127)

Zavarovalne družbe + pokojninski skladi (S.128+S.129)

 

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14+S.15)

Skupaj

Investicijski skladi razen SDT

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti + lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.125+S.126+S.127)

Zavarovalne družbe + pokojninski skladi (S.128+S.129)

 

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14+S.15)

Zavarovalne družbe (S. 128)

Pokojninski skladi (S.129)

Zavarovalne družbe (S. 128)

Pokojninski skladi (S.129)

SREDSTVA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1

Terjatve iz naslova vlog in posojil

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2

Dolžniški vrednostni papirji

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega obračunane obresti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2e.

Euro

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom in do 2 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 2 letoma

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2x.

Tuje valute

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom in do 2 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 2 letoma

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2t.

Skupaj valute

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom in do 2 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 2 letoma

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

3

Lastniški kapital

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega delnice, ki kotirajo na borzi

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

4

Delnice/enote investicijskih skladov

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

(2+3+4)a od tega vrednostni papirji, ki so posojeni ali prodani po pogodbi o začasni prodaji

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

5

Izvedeni finančni instrumenti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

6

Nefinančna sredstva (vključno z osnovnimi sredstvi)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

7

Preostala sredstva

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega obračunane obresti na terjatve iz naslova vlog in posojil

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

OBVEZNOSTI

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

8

Prejeta posojila in vloge

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

9

Delnice/enote investicijskih skladov

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

10

Izvedeni finančni instrumenti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

11

Preostale obveznosti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega obračunane obresti na prejeta posojila in vloge

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


Tabela 2

Podatki, ki jih je treba zagotoviti mesečno: stanja, popravki tokov, transakcije

 

A.

Domači

B.

Euroobmočje razen domači

C.

Tujina

D.

Skupaj

Skupaj

Skupaj

 

MFI

Ne-MFI

 

MFI

Ne-MFI

SREDSTVA

1

Terjatve iz naslova vlog in posojil

 

 

 

 

 

 

 

 

2

Dolžniški vrednostni papirji

 

 

 

 

 

 

 

 

2e.

Euro

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom in do 2 let

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 2 letoma

 

 

 

 

 

 

 

 

2x.

Tuje valute

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom in do 2 let

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 2 letoma

 

 

 

 

 

 

 

 

3

Lastniški kapital

 

 

 

 

 

 

 

 

4

Delnice/enote investicijskih skladov

 

 

 

 

 

 

 

 

5

Izvedeni finančni instrumenti

 

 

 

 

 

 

 

 

6

Nefinančna sredstva (vključno z osnovnimi sredstvi)

 

 

 

 

 

 

 

 

7

Preostala sredstva

 

 

 

 

 

 

 

 

OBVEZNOSTI

8

Prejeta posojila in vloge

 

 

 

 

 

 

 

 

9

Delnice/enote investicijskih skladov

 

 

 

 

 

 

 

#

9.1

Prodaja delnic/enot investicijskih skladov

 

 

 

 

 

 

 

 

9.2

Odkup delnic/enot investicijskih skladov

 

 

 

 

 

 

 

 

10

Izvedeni finančni instrumenti

 

 

 

 

 

 

 

 

11

Preostale obveznosti

 

 

 

 

 

 

 

 

#

Minimalni podatki, ki jih morajo poročevalske enote nacionalnim centralnim bankam zagotoviti mesečno.

DEL 18

Statistika sredstev in obveznosti DPFS

Tabela 1

Neporavnani zneski in finančne transakcije

Podatki, ki se zahtevajo četrtletno

 

A.

Domači

B.

Euroobmočje razen domači

C.

Tujina

D.

Skupaj

Skupaj

MFI

Ne-MFI - Skupaj

Skupaj

MFI

Ne-MFI - Skupaj

 

Banke

Ne-banke

 

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

 

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

Skupaj

Investicijski skladi razen SDT (S.124)

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti + lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.125+S.126+S.127)

Zavarovalne družbe + pokojninski skladi (S.128+S.129)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14+S.15)

Skupaj

Investicijski skladi razen SDT (S.124)

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti + lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.125+S.126+S.127)

Zavarovalne družbe + pokojninski skladi (S.128+S.129)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14+S.15)

 

od tega DPFS

 

od tega DPFS

SREDSTVA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1

Terjatve iz naslova vlog in posojil

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

ANC

 

 

 

 

 

ANC

 

 

 

 

ANC

 

 

 

 

 

ANC

 

 

 

 

ANC

ANC

ANC

nad 1 letom

 

ANC

 

 

 

 

 

ANC

 

 

 

 

ANC

 

 

 

 

 

ANC

 

 

 

 

ANC

ANC

ANC

2

Olistinjena posojila

 

ANC

 

ANC

 

ANC

ANC

 

ANC

ANC

ANC

 

ANC

 

ANC

 

ANC

ANC

 

ANC

ANC

ANC

ANC

 

 

 

2a

MFI euroobmočja kot originator

 

ANC

 

ANC/MFI

 

ANC/MFI

ANC/MFI

 

ANC/MFI

 

ANC/MFI

 

ANC

 

ANC/MFI

 

ANC/MFI

ANC/MFI

 

ANC/MFI

 

ANC/MFI

ANC/MFI

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ANC/MFI

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ANC/MFI

 

 

 

 

 

nad 1 letom in do 5 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ANC/MFI

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ANC/MFI

 

 

 

 

 

nad 5 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ANC/MFI

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ANC/MFI

 

 

 

 

 

2b

država euroobmočja kot originator

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ANC

2c

DFP, investicijski skladi razen SDT ter zavarovalne družbe in pokojninski skladi v euroobmočju kot originator

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ANC

2d

nefinančne družbe euroobmočja kot originator

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ANC

2e

originator zunaj euroobmočja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ANC

3

Dolžniški vrednostni papirji

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

NON-ANC

NON-ANC

 

 

 

 

NON-ANC

 

 

 

 

NON-ANC

NON-ANC

 

 

 

 

NON-ANC

 

 

 

NON-ANC

 

 

 

nad 1 letom in do 2 let

 

NON-ANC

NON-ANC

 

 

 

 

NON-ANC

 

 

 

 

NON-ANC

NON-ANC

 

 

 

 

NON-ANC

 

 

 

NON-ANC

 

 

 

nad 2 letoma

 

NON-ANC

NON-ANC

 

 

 

 

NON-ANC

 

 

 

 

NON-ANC

NON-ANC

 

 

 

 

NON-ANC

 

 

 

NON-ANC

 

 

 

4

Druga olistinjena sredstva

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ANC

4a

od tega država euroobmočja kot originator

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ANC

4b

od tega nefinančna družba euroobmočja kot originator

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ANC

5

Lastniški kapital in delnice/enote investicijskih skladov

 

 

 

 

 

 

 

NON-ANC

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

NON-ANC

 

 

 

 

 

 

NON-ANC

6

Izvedeni finančni instrumenti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ANC

7

Nefinančna sredstva (vključno z osnovnimi sredstvi)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

NON-ANC

8

Preostala sredstva

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

NON-ANC

OBVEZNOSTI

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

9

Prejeta posojila in vloge

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

ANC

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ANC

 

 

 

 

 

 

ANC

nad 1 letom

 

 

 

 

 

 

 

ANC

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ANC

 

 

 

 

 

 

ANC

10

Izdani dolžniški vrednostni papirji

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ANC

nad 1 letom in do 2 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ANC

nad 2 letoma

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ANC

11

Kapital in rezerve

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ANC

12

Izvedeni finančni instrumenti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ANC

13

Preostale obveznosti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

NON-ANC

13a

od tega obračunane obresti na izdane dolžniške vrednostne papirje

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

NON-ANC

ANC: Sidrne vrste.

NON-ANC: Nesidrne vrste.

ANC/MFI: Sidrne vrste, ki se lahko delno izpeljejo iz podatkov, neposredno zbranih od MFI prek Uredbe (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33), kadar so MFI euroobmočja serviserji posojil.


Tabela 2

Odpisi/delni odpisi

Podatki, ki se zahtevajo četrtletno

 

D.

Skupaj

SREDSTVA

2

Olistinjena posojila

NON-ANC


Tabela 3

Posojila, pri katerih so originatorji in serviserji MFI euroobmočja: podatki, ki jih je treba izmenjati med NCB  (*****************)

Podatki, ki se zahtevajo četrtletno

POSTAVKE BILANCE STANJA

Sredstva

A.

Domači

B.

Euroobmočje razen domači

C.

Tujina

 

Država (S. 13)

Drugi rezidenčni sektorji

 

Država (S. 13)

Drugi rezidenčni sektorji

Skupaj

Investicijski skladi razen SDT (S.124)

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti + lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.125+S.126+S.127)

Zavarovalne družbe + pokojninski skladi (S.128+S.129)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14+S15)

Skupaj

Investicijski skladi razen SDT (S.124)

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti + lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.125+S.126+S.127)

Zavarovalne družbe + pokojninski skladi (S.128+S.129)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14+S15)

Olistinjena posojila

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

DPFS, ki so v državi euroobmočja A

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

DPFS, ki so v državi euroobmočja B

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

DPFS, ki so v državi euroobmočja C

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

itd.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

DPFS, ki so v državi euroobmočja A

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

DPFS, ki so v državi euroobmočja B

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

DPFS, ki so v državi euroobmočja C

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

itd.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom in do 5 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

DPFS, ki so v državi euroobmočja A

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

DPFS, ki so v državi euroobmočja B

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

DPFS, ki so v državi euroobmočja C

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

itd.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 5 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

DPFS, ki so v državi euroobmočja A

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

DPFS, ki so v državi euroobmočja B

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

DPFS, ki so v državi euroobmočja C

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

itd.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

DEL 19

Posojila nefinančnim družbam po panogi dejavnosti

NCB poročajo bodisi podatke za posamezna področja v skladu s predlogo I bodisi, če podatki za posamezna področja niso na voljo, v skladu s predlogo II.

NCB poročajo neporavnane zneske ločeno za posojila domačim nefinančnim družbam in za posojila nefinančnim družbam drugih držav članic euroobmočja (kjer so na voljo). Vsi podatki se poročajo v milijonih eurov.

Predloga I

Predloga II

1

A.

Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo

1

A.

Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo

2

B.

Rudarstvo

2

B.

Rudarstvo

3

C.

Predelovalne dejavnosti

3

C.

Predelovalne dejavnosti

4

D.

Oskrba z električno energijo, plinom in paro

4

D.

Oskrba z električno energijo, plinom in paro

+

E.

Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja

5

E.

Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja

6

F.

Gradbeništvo

5

F.

Gradbeništvo

7

G.

Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil

6

G.

Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil

8

I.

Gostinstvo

7

I.

Gostinstvo

9

H.

Promet in skladiščenje

8

H.

Promet in skladiščenje

+

J.

Informacijske in komunikacijske dejavnosti

10

J.

Informacijske in komunikacijske dejavnosti

11

L.

Poslovanje z nepremičninami

9

L.

Poslovanje z nepremičninami

+

M.

Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti

+

N.

Druge raznovrstne poslovne dejavnosti

12

M.

Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti

13

N.

Druge raznovrstne poslovne dejavnosti

14

Vsa druga področja, relevantna za nefinančne družbe

10

Vsa druga področja, relevantna za nefinančne družbe

Opomba: Črke se nanašajo na ustrezno klasifikacijo NACE Rev.2.

DEL 20

Statistika o kreditnih linijah MFI

Tabela

Statistični podatki o kreditnih linijah MFI (stanja in prerazvrstitveni popravki)

POSTAVKE BILANCE STANJA

A.

Domači

B.

Druge sodelujoče države članice

C.

Tujina

D.

Skupaj

MFI

Ne-MFI

MFI

Ne-MFI

 

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

 

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

Skupaj

Investicijski skladi razen SDT (S.124)

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti + lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.125+S.126+S.127)

Zavarovalne družbe (S.128)

Pokojninski skladi (S.129)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14+S.15) Skupaj

Skupaj

Investicijski skladi razen SDT (S.124)

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti + lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.125+S.126+S.127)

Zavarovalne družbe (S.128)

Pokojninski skladi (S.129)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14+S.15) Skupaj

 

od tega: centralne nasprotne stranke (4)

 

od tega: centralne nasprotne stranke (4)

SREDSTVA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1

Zunajbilančne postavke

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Kreditne linije

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2

Druga sredstva

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

DEL 21

Statistika sredstev in obveznosti centralnih nasprotnih strank

Tabela

Statistika sredstev in obveznosti centralnih nasprotnih strank (stanja in prerazvrstitveni popravki)

Četrtletni podatki

POSTAVKE BILANCE STANJA

A.

Rezidenti euroobmočja

B.

Tujina

C.

Skupaj

MFI

Ne-MFI

 

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

Skupaj

Investicijski skladi razen SDT (S.124)

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti + lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.125+S.126+S.127) (f)

Zavarovalne družbe (S.128)

Pokojninski skladi (S.129)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14+S.15) Skupaj

Centralna država

Ostali sektor država

 

od tega: centralne nasprotne stranke (4)

SREDSTVA

1

Posojila

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega: povratni repo posli, ki izhajajo iz tristranskega repo posla, kjer je posojilodajalec MFI euroobmočja

R

R

R

 

 

R

 

 

 

 

R

 

od tega: ostalo razen povratnih repo poslov, ki izhajajo iz tristranskega repo posla

NR

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2

Druga sredstva

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

OBVEZNOSTI

3

Vloge

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega: repo posli, ki izhajajo iz tristranskega repo posla, kjer je posojilojemalec MFI euroobmočja

R

R

R

 

 

R

 

 

 

 

R

 

od tega: ostalo razen repo poslov, ki izhajajo iz tristranskega repo posla

NR

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

4

Druge obveznosti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

DEL 22

Statistika pokojninskih skladov

Tabela

Statistika pokojninskih skladov (stanja in transakcije)

Sredstva pokojninskih skladov

 

Skupaj

Skupaj

Domači

Nerezidenti

Skupaj domači

MFI (S.121+S.122+ S.123)

Ne-MFI

Skupaj nerezidenti

Druge države članice monetarne unije

Tujina

Skupaj ne-MFI

Država (S.13)

Drugi rezidenti

Skupaj druge države članice monetarne unije

MFI (S.121+S.122+ S.123)

Ne-MFI

Skupaj

Investicijski skladi razen SDT (S.124)

DFP (S.125+S.126+S.127)

Zavarovalne družbe (S.128)

Pokojninski skladi (S.129)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva (S.14)

Skupaj ne-MFI

Država (S.13)

Drugi rezidenti

Skupaj

Investicijski skladi razen SDT (S.124)

DFP (S.125+S.126+S.127)

Zavarovalne družbe (S.128)

Pokojninski skladi (S.129)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva (S.14)

Celotna finančna sredstva

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Gotovina

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Vloge

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom in do 2 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 2 letoma

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Vrednostni papirji

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom in do 2 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 2 letoma

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Izvedeni finančni instrumenti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Posojila

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom in do 5 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 5 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Delnice in drug lastniški kapital

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Delnice, ki kotirajo na borzi

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Delnice, ki ne kotirajo na borzi, in drug lastniški kapital

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Delnice/enote vzajemnih skladov

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega: delnice skladov denarnega trga

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega: delnice/enote investicijskih skladov razen SDT

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Tehnične rezervacije neživljenjskega zavarovanja (AF.61)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Druge terjatve/obveznosti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Celotna nefinančna sredstva

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Vrste, ki jih je treba poročati.


Obveznosti pokojninskih skladov

 

Skupaj

Skupaj

Domači

Nerezidenti

Skupaj domači

MFI (S.121+S.122+S.123)

Ne-MFI

Skupaj nerezidenti

Druge države članice monetarne unije

Tujina

Skupaj ne-MFI

Država (S.13)

Drugi rezidenti

Skupaj druge države članice monetarne unije

MFI (S.121+S.122+S.123)

Ne-MFI

Skupaj

Investicijski skladi razen SDT (S.124)

DFP S.125+S.126+S.127)

Zavarovalne družbe (S.128)

Pokojninski skladi (S.129)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva (S.14)

Skupaj ne-MFI

Država (S.13)

Drugi rezidenti

Skupaj

Investicijski skladi razen SDT (S.124)

DFP (S.125+S.126+S.127)

Zavarovalne družbe (S.128)

Pokojninski skladi (S.129)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva (S.14)

Skupaj obveznosti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Vrednostni papirji razen delnic, brez izvedenih finančnih instrumentov

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Izvedeni finančni instrumenti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Prejeta posojila

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom in do 5 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 5 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Delnice in drug lastniški kapital

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Delnice, ki kotirajo na borzi

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Delnice, ki ne kotirajo na borzi, in drug lastniški kapital

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Sheme zavarovanja, pokojninske in standardizirane jamstvene sheme

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Pokojninske pravice (AF.63), terjatve pokojninskih skladov do upravljavcev pokojninskih skladov (AF.64) in pravice do nepokojninskih prejemkov (AF.65)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega: sheme z določenimi prispevki

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega: sheme z zagotovljenimi prejemki

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega: hibridne sheme

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Tehnične rezervacije neživljenjskega zavarovanja (AF.61)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Druge terjatve/obveznosti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Vrste, ki jih je treba poročati.


(1)  Uredba (ES) št. 2819/98 Evropske centralne banke z dne 1. decembra 1998 o konsolidirani bilanci stanja sektorja denarnih finančnih institucij (ECB/1998/16) (UL L 356, 30.12.1998, str. 7).

(*)  Prerazvrstitveni popravki se posredujejo ECB za vsa polja; prevrednotovalni popravki samo za polja, označena z #.

(2)  Centralne nasprotne stranke.

(3)  Individualni lastniki/partnerska podjetja brez pravnega statusa.

(4)  Postavka se ne uporablja za bilanco stanja NCB.

(5)  Postavka je relevantna samo za bilanco stanja NCB.

(**)  Prerazvrstitveni popravki se posredujejo ECB za vsa polja; prevrednotovalni popravki samo za polja, označena z #.

(***)  Popravki za odpise/delne odpise se uporabljajo samo v zvezi z delom 2; prerazvrstitveni popravki se uporabljajo za vse.

(****)  NCB lahko razširijo zajetje te postavke na posojila, ki so bila drugače prenesena in katerih pripoznanje je odpravljeno v bilanci stanja MFI, pri katerih MFI deluje kot serviser, v skladu s prakso, uporabljeno v tabeli 5 Priloge I k Uredbi (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33).

(*****)  Razvrstitveni popravki se uporabljajo samo v zvezi z deloma 2 in 3; popravki za odpise/delne odpise se uporabljajo za vse.

(6)  NCB lahko razširijo zajetje te postavke na posojila, ki so bila drugače prenesena in katerih pripoznanje je odpravljeno v bilanci stanja MFI, pri katerih MFI deluje kot serviser, v skladu s prakso, uporabljeno v tabeli 5 Priloge I k Uredbi (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33).

(7)  Individualni lastniki/partnerska podjetja brez pravnega statusa.

(8)  NCB poročajo razpoložljive podatke o posojilih, katerih pripoznanje odpravijo MFI, ki niso vključeni med poročane podatke iz tabele 5 Priloge I k Uredbi (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33).

(9)  Individualni lastniki/partnerska podjetja brez pravnega statusa.

(******)  Prerazvrstitvene popravke je treba posredovati ECB za vsa polja; prevrednotovalne popravke, če so pomembni, samo za polja, označena z #.

(*******)  Stanja je treba posredovati ECB za vsa polja; prerazvrstitvene popravke samo za polja, označena z #. Polja, označena s križcem (†), kažejo pojasnjevalne postavke nizke prioritete.

(10)  Bankovci in kovanci, denominirani v nekdanjih nacionalnih valutah, ki ostanejo neporavnani po sprejetju eura. Podatki bi se morali poročati za najmanj 12 mesecev po širitvi.

(11)  Dolžniške vrednostne papirje, ki jih izda NCB, je treba poročati samo, če pojav obstaja.

(12)  Neto pozicije do Eurosistema, ki nastanejo z (a) razdelitvijo eurobankovcev, ki jih izda ECB (8 % izdaj skupaj); in z (b) uporabo mehanizma deleža v kapitalu. Neto upniške ali dolžniške pozicije posamezne NCB in ECB se uvrstijo bodisi na stran sredstev bodisi na stran obveznosti bilance stanja v skladu s predznakom, tj. pozitivne neto pozicije do Eurosistema se morajo poročati na strani sredstev, negativne neto pozicije pa na strani obveznosti.

(********)  Stanja je treba posredovati ECB za vsa polja; prerazvrstitvene in prevrednotovalne popravke samo za polja, označena z #. Polja, označena s križcem (†), kažejo pojasnjevalne postavke nizke prioritete.

(13)  Te postavke predstavljajo nasprotno obveznost do olistinjenih posojil, katerih pripoznanje ni bilo odpravljeno v bilanci stanja MFI po veljavnih računovodskih standardih.

(14)  Po dogovoru med ECB in NCB ni potrebno, da NCB poročajo ta niz informacij, kadar ECB uporabi alternativne vire podatkov.

(15)  Te postavke se nanašajo na posebne in splošne rezervacije za posojila, vrednostne papirje in druge vrste sredstev (npr. popravke za slabitve in izgube iz posojil), ki se dodelijo postavkam »kapital in rezerve« in/ali »preostale obveznosti« v skladu z računovodskimi pravili. Te rezervacije bi se morale odraziti samo, kolikor niso izravnane v kategoriji sredstev, na katero se nanašajo, v statistični bilanci stanja.

(*********)  V primeru, da se nekatere zahteve iz te tabele ne uporabljajo za bilance stanja NCB/ECB, jih je treba poročati samo za druge MFI. Stanja je treba posredovati ECB za vsa polja; prerazvrstitvene in prevrednotovalne popravke samo za polja, označena z #.

(**********)  DFP: DFP v tej tabeli se nanašajo na druge finančne posrednike razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov + izvajalce pomožnih finančnih dejavnosti + lastne finančne institucije in posojilodajalce (S.125+S.126+S.127); Zavarovalne družbe (S.128); Pokojninski skladi (S.129); Nefinančne družbe (S.11).

(16)  Okvir za pripravo statistike bilance stanja MFI ne določa pravila za beleženje obračunanih obresti na izdane dolžniške vrednostne papirje in na imetja dolžniških vrednostnih papirjev. NCB bi morale poročati te obračunane obresti znotraj kategorije ustreznega instrumenta ali preostalih sredstev/preostalih obveznosti v skladu z nacionalnimi praksami.

(17)  Obveznosti MFI do gospodinjstev v obliki tehničnih rezervacij, oblikovanih za zagotavljanje pokojnin za zaposlene. To se običajno nanaša na pokojninske sklade za zaposlene, ki niso eksternalizirani neodvisni instituciji.

(18)  Ta polja se uporabljajo samo, kadar se postavke ne poročajo v ustrezni kategoriji v skladu z zahtevami Uredbe (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33) (npr. posli posojanja vrednostnih papirjev, kratke pozicije vrednostnih papirjev, lastne delnice), vendar znotraj preostalih sredstev/preostalih obveznosti. Te dodatne podpostavke omogočajo ECB, da po potrebi popravi podatke v finančnih računih monetarne unije. ECB bi bilo treba poročati pojasnjevalne informacije, ki pojasnijo vsebino teh sestavljenih postavk, če so na voljo.

(19)  Del bruto premij, ki jih plačajo MFI, ki se prenese v naslednje obračunsko obdobje, plus terjatve MFI, ki še niso poravnane.

(20)  Dolžniški vrednostni papirji, izdani z dogovorjeno zapadlostjo nad dvema letoma, vključujejo tudi zneske vrednostnih papirjev, ki jih imajo druge kreditne institucije, ki so obvezniki za obvezne rezerve, ECB ali NCB sodelujočih držav članic.

(21)  Za ta kazalnik je ustrezni sektor ESR 2010 S.128.

(22)  Za ta kazalnik je ustrezni sektor ESR 2010 S.129.

(***********)  Neobvezne postavke, ki jih je treba poročati, če so podatki na voljo.

(************)  Neobvezne postavke, ki jih je treba poročati, če so podatki na voljo.

(*************)  Neobvezne postavke, ki jih je treba poročati, če so podatki na voljo.

(23)  Ta postavka vključuje terjatve NCB, denominirane v eurih, ki so enake prenosom rezerv v tuji valuti z NCB na ECB.

(24)  V bilanci stanja MFI se ne razlikuje med vlogami in posojili na strani sredstev in na strani obveznosti. Namesto tega se vsa netržna sredstva, ki so položena pri MFI oziroma njim posojena (=obveznosti), štejejo za »vloge«, vsa sredstva, ki jih položijo oziroma posodijo MFI (=sredstva), pa štejejo za »posojila«. Vendar pa ESR 2010 določa razlikovanje glede na merilo, kdo sproži transakcijo. Kadar jo sproži posojilojemalec, se mora finančna transakcija razvrstiti kot posojilo. Kadar jo sproži posojilodajalec, se mora finančna transakcija razvrstiti kot vloga.

(**************)  »Druge valute« se nanašajo na vse druge valute, vključno z nacionalnimi valutami držav članic zunaj euroobmočja.

(***************)  Dolžniški vrednostni papirji razen delnic se nanašajo na »vrednostne papirje razen delnic, brez izvedenih finančnih instrumentov«.

(****************)  Kotirajoče delnice se nanašajo na »kotirajoče delnice brez delnic/enot investicijskih skladov in skladov denarnega trga«.

(25)  Kategorija F.33 v ESR 95.

(26)  Kategorija F.511 v ESR 95.

(27)  Sklop A za NCB in sklop B za BIS.

(28)  Kategorija F.511 v ESR 95.

(29)  Ni opredeljeno kot finančna transakcija; glej odstavka 5.93 in 6.56 v ESR 95 ter oddelek 4(b) tega dela.

(30)  Transakcija na sekundarnem trgu, ki vključuje spremembo imetnika, s temi statističnimi podatki ni zajeta.

(31)  Štejejo kot dve finančni transakciji; glej odstavka 5.62 in 6.54 v ESR 95 ter oddelek 4(a)(ii) tega dela.

(32)  Transakcija na sekundarnem trgu, ki vključuje spremembo imetnika, s temi statističnimi podatki ni zajeta.

(33)  Od 1. januarja 1999 se za vrednostne papirje, ki jih izdajo domači rezidenti v eurih (del sklopa A), vrednotenje deviznega tečaja ne zahteva, vrednostni papirji, ki jih izdajo domači rezidenti v eurih/nacionalnih denominacijah (preostali del sklopa A), pa se preračunajo v euro z uporabo nepreklicnih menjalnih razmerij z dne 31. decembra 1998.

(34)  ESR 95, odstavek 6.58.

(35)  Uredba (ES) št. 63/2002 Evropske centralne banke z dne 20. decembra 2001 o statistiki obrestnih mer, ki jih monetarne finančne institucije uporabljajo za vloge in posojila v razmerju do gospodinjstev in nefinančnih družb (ECB/2001/18) (UL L 10, 12.1.2002, str. 24).

(36)  Uredba (ES) št. 290/2009 Evropske centralne banke z dne 31. marca 2009 o spremembah Uredbe (ES) št. 63/2002 (ECB/2001/18) o statistiki obrestnih mer, ki jih monetarne finančne institucije uporabljajo za vloge in posojila v razmerju do gospodinjstev in nefinančnih družb (ECB/2009/7) (UL L 94, 8.4.2009, str. 75).

(37)  Tj. vsota varianc med stratumi, ki je opredeljena kot Image , mora biti bistveno manjša od skupne variance poročevalske populacije, ki je opredeljena kot Formula, pri čemer h označuje vsak stratum, xi obrestno mero za institucijo i, Formula navadno povprečje obrestnih mer stratuma h, n skupno število institucij v vzorcu in Formula navadno povprečje obrestnih mer vseh institucij v vzorcu.

(38)  NCB lahko neposredno pretvorijo absolutno mero 10 bazičnih točk na ravni zaupanja 90 % v relativno mero v smislu sprejemljivega najvišjega koeficienta odstopanja cenilke.

(39)  Upoštevajte, da tabeli 1 in 2 v statistični publikaciji ECB z naslovom Quality measures in non-random sampling, ki je na voljo na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu, kažeta rezultate sintetičnega MAE za cenilke prvega in tretjega kvartila, uporabljene v vsaki državi.

(40)  Direktiva 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu in o spremembah direktiv 97/7/ES, 2002/65/ES, 2005/60/ES in 2006/48/ES ter o razveljavitvi Direktive 97/5/ES (UL L 319, 5.12.2007, str. 1).

(41)  Smernica ECB/2012/27 z dne 5. decembra 2012 o transevropskem sistemu bruto poravnave v realnem času (TARGET2) (UL L 30, 30.1.2013, str. 1).

(42)  Uredba (EU) št. 260/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o uvajanju tehničnih in poslovnih zahtev za kreditne prenose in direktne bremenitve v eurih in o spremembi Uredbe (ES) št. 924/2009 (UL L 94, 30.3.2012, str. 22).

(43)  V zvezi z obveznimi postavkami iz te smernice so vse zahteve že določene v Smernici ECB/2007/9 razen zahtev, ki se nanašajo na »najemanje posojil čez dan v eurih od centralne banke« v tabeli 1 in »institucije za izdajo elektronskega denarja« v tabeli 2 (to sta bili pojasnjevalni postavki v Smernici ECB/2007/9), ter obveznih zahtev v tabeli 7.

(*****************)  Neporavnani zneski in, če je potrebno v obdobju poročanja, tudi popravki za prerazvrstitve in odpise/delne odpise.


PRILOGA III

ELEKTRONSKO POSREDOVANJE

DEL 1

Uvod

Evropska centralna banka (ECB) ima z nacionalnimi centralnimi bankami (NCB) Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), z NCB pristopajočih držav in z nekaterimi nacionalnimi statističnimi uradi v EU posebne ureditve za izmenjavo podatkov. Za izmenjavo podatkov se uporabljajo neodvisna sporočila standardizirane platforme (SDMX (1)), vključno s podatki (številčne vrednosti) in/ali atributi (metapodatki za obrazložitev izmenjanih podatkov).

Za izmenjavo statističnih sporočil morajo biti podatki strukturirani v skladu z natančnimi opredelitvami strukture podatkov (data structure definitions – DSD) (2), katerih statistični koncepti in šifranti omogočajo, da se njihova vsebina opiše pravilno in nedvoumno. Zbir DSD, pripadajočih konceptov in šifrantov se imenuje »strukturne opredelitve«.

Strukturne opredelitve ECB zagotavljajo seznam DSD, pripadajočih statističnih konceptov in šifrantov, ki jih je pripravila ECB in se uporabljajo pri izmenjavah statističnih podatkov SDMX. Strukturne opredelitve ECB so shranjene na spletni strani Evropske komisije CIRCABC (3) in so dostopne članom interesne skupine za izmenjavo elektronskih podatkov in statistiko (Electronic Data Interchange (EDI) and Statistics interest group) (vključno s člani delovne skupine za upravljanje s statističnimi informacijami (Working Group of Statistical Information Management – WGSIM)). Lokalna kopija je običajno shranjena pri NCB. V nasprotnem primeru se mora predstavnik ustreznega poslovnega področja pri NCB obrniti na svojega člana WGSIM.

Ta priloga podrobno opisuje posebnosti vsake izmenjave podatkov med NCB euroobmočja in ECB v kontekstu denarne in finančne statistike. Del 2 navaja DSD ECB in s tem povezane nize podatkov, ki jih uporablja ESCB. Del 3 nadaljuje z opisom DSD, vključno s posebnimi dimenzijami, ki sestavljajo ključe podatkov, njihov format in šifrante, iz katerih črpajo svoje kodne vrednosti. Del 4 ponazarja razmerje med ključi podatkov in njihovimi atributi ter določa, kateri partnerji so odgovorni za njihovo vodenje.

DEL 2

Opredelitve strukture podatkov in nizi podatkov

1.

Pri izmenjanih sporočilih SDMX se lahko statistični koncepti uporabijo bodisi kot dimenzije (pri sestavljanju »ključev«, ki identificirajo časovno vrsto) bodisi kot atributi (ki zagotavljajo informacije o podatkih). Kodirane dimenzije in atributi črpajo svoje vrednosti iz vnaprej opredeljenih šifrantov. DSD opredeljujejo strukturo izmenjanih ključev podatkov glede na koncepte in pripadajoče šifrante. Poleg tega opredeljujejo njihovo razmerje z ustreznimi atributi. Enaka struktura se lahko uporabi za več tokov podatkov, ki se razlikujejo po informacijah niza podatkov.

2.

V kontekstu denarne in finančne statistike je ECB opredelila devet DSD, ki se trenutno uporabljajo za izmenjavo statističnih podatkov z ESCB in drugimi mednarodnimi organizacijami. Za večino teh DSD se izmenja en niz podatkov, ki uporablja to strukturo, kar ima za posledico, da sta identifikator DSD in s tem povezan identifikator nizov podatkov (DSI), uporabljen v podatkovnem sporočilu SDMX, enaka. Za namene obravnave, pravočasnosti in odgovornosti sta bila opredeljena dva različna niza podatkov, ki sledita DSD »ECB_BSI1«, in se razlikujeta na ravni DSI. V izdelavi so naslednje značilnosti tokov podatkov:

postavke bilance stanja (BSI), identifikator DSD in identifikator DSI »ECB_BSI1«,

postavke bilance stanja v kontekstu Modre knjige (Blue Book) (BSP), identifikator DSD »ECB_BSI1« in DSI »ECB_BSP«,

bančni strukturni finančni kazalniki (SSI), identifikator DSD in DSI »ECB_SSI1«,

bančni strukturni finančni kazalniki v kontekstu Modre knjige (SSP), identifikator DSD »ECB_SS1« in DSI »ECB_SSP«,

obrestne mere MFI (MIR), identifikator DSD in DSI »ECB_MIR1«,

drugi finančni posredniki (OFI), identifikator DSD in DSI »ECB_OFI1«,

izdaje vrednostnih papirjev (SEC), identifikator DSD in DSI »ECB_SEC1«,

plačilni sistemi in sistemi poravnave (PSS), identifikator DSD in DSI »ECB_PSS1«,

investicijski skladi (IVF), identifikator DSD in DSI »ECB_IVF1«,

družbe, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev (FVC), identifikator DSD in DSI »ECB_FVC1«,

konsolidirani bančni podatki (CBD), identifikator DSD in DSI »ECB_CBD1«,

mednarodna konsolidirana bančna statistika (CBS), identifikator DSD in DSI »BIS_CBS«.

2.1

DSI »ECB_BSI1« se uporablja za opredelitev ključev podatkov o:

statistiki bilance stanja MFI,

elektronskem denarju,

statistiki bilance stanja kreditnih institucij,

statistiki bilance stanja SDT,

obveznostih centralne države iz naslova vlog ter imetjih gotovine in vrednostnih papirjev,

pojasnjevalnih postavkah,

dodatnih podatkih o postavkah bilance stanja, ki jih NCB poročajo Mednarodnemu denarnemu skladu z uporabo storitev prek ECB,

posojilih MFI, olistinjenih in prodanih tretjim osebam,

statistiki osnove za obvezne rezerve,

makro razmerju,

posojilih nefinančnim družbam, razčlenjenih po panogi dejavnosti,

kreditnih linijah.

DEL 3

Dimenzije

Spodnja tabela določa dimenzije, ki sestavljajo ključe podatkov določene denarne in finančne statistike, navedene v delu 2, njihov format in šifrante, iz katerih črpajo svoje kodne vrednosti.

 

 

Opredelitev strukture podatkov (DSD)

Koncept

(identifikator)

Ime koncepta

Format

vrednosti (5)

Šifrant

Ime šifranta

BSI

SSI

MIR

OFI

SEC

PSS

IVF

FVC

CBD

CBS (4)

VRSTNI RED DIMENZIJE V KLJUČU

DIMENZIJE

1

1

1

1

1

1

1

1

1

1

FREQ

Frekvenca

AN1

CL_FREQ

Šifrant frekvence

2

2

2

2

2

2

2

2

2

 

REF_AREA

Referenčno območje

AN2

CL_AREA_EE

Šifrant območja

3

 

 

3

 

 

3

3

 

 

ADJUSTMENT

Kazalnik popravka

AN1

CL_ADJUSTMENT

Šifrant kazalnika popravka

4

 

3

 

 

 

 

 

 

 

BS_REP_SECTOR

Razčlenitev po referenčnih sektorjih v bilanci stanja

AN..2

CL_BS_REP_SECTOR

Šifrant razčlenitve po referenčnih sektorjih v bilanci stanja

 

3

 

 

 

 

 

 

 

 

REF_SECTOR

Razčlenitev po referenčnih sektorjih

AN4

CL_ESA95_SECTOR

Šifrant referenčne sektorske razčlenitve ESR 95

 

 

 

 

3

 

 

 

 

 

SEC_ISSUING SECTOR

Sektor izdajatelj vrednostnih papirjev

AN4

CL_ESA95_SECTOR

Šifrant referenčne sektorske razčlenitve ESR 95

 

 

 

 

 

3

 

 

 

 

PSS_INFO_TYPE

Vrsta informacije PSS

AN4

CL_PSS_INFO_TYPE

Šifrant vrste informacije v plačilnem in poravnalnem sistemu

 

 

 

 

 

4

 

 

 

 

PSS_INSTRUMENT

Instrument PSS

AN4

CL_PSS_INSTRUMENT

Šifrant instrumenta v plačilnem sistemu in poravnalnem sistemu

 

 

 

 

 

5

 

 

 

 

PSS_SYSTEM

Vstopna točka PSS

AN4

CL_PSS_SYSTEM

Šifrant vstopne točke v plačilnem sistemu in poravnalnem sistemu

 

 

 

 

 

6

 

 

 

 

DATA_TYPE_PSS

Vrsta podatka PSS

AN2

CL_DATA_TYPE_PSS

Šifrant vrste podatka v plačilnem sistemu in poravnalnem sistemu

 

 

 

4

 

 

 

 

 

 

OFI_REP_SECTOR

Poročevalski sektor drugih finančnih posrednikov

AN2

CL_OFI_REP_SECTOR

Šifrant referenčne sektorske razčlenitve drugih finančnih posrednikov

 

 

 

 

 

 

4

 

 

 

IVF_REP_SECTOR

Poročevalski sektor investicijskih skladov

AN2

CL_IVF_REP_SECTOR

Šifrant referenčne sektorske razčlenitve investicijskih skladov

 

 

 

 

 

 

 

4

 

 

FVC_REP_SECTOR

Poročevalski sektor družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev

AN1

CL_FVC_REP_SECTOR

Šifrant referenčne sektorske razčlenitve družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev

 

 

 

 

 

 

 

 

3

 

CB_REP_SECTOR

Razčlenitev po referenčnem sektorju v konsolidiranih bančnih podatkih

AN2

CL_CB_REP_SECTOR

Šifrant razčlenitve po referenčnem sektorju v konsolidiranih bančnih podatkih

 

 

 

 

 

 

 

 

4

 

CB_SECTOR_SIZE

Velikost po referenčnem sektorju v konsolidiranih bančnih podatkih

AN1

CL_CB_SECTOR_SIZE

Šifrant velikosti po referenčnem sektorju v konsolidiranih bančnih podatkih

 

4

 

 

 

 

 

 

 

 

SSI_INDICATOR

Strukturni finančni kazalnik

AN3

CL_SSI_INDICATOR

Šifrant strukturnega finančnega kazalnika

5

 

4

 

 

 

 

 

 

 

BS_ITEM

Postavka bilance stanja

AN..7

CL_BS_ITEM

Šifrant postavke bilance stanja

 

 

 

5

 

 

 

 

 

 

OFI_ITEM

Postavka bilance stanja drugih finančnih posrednikov

AN3

CL_OFI_ITEM

Šifrant postavke bilance stanja drugih finančnih posrednikov

 

 

 

 

4

 

 

 

 

 

SEC_ITEM

Postavka vrednostnih papirjev

AN6

CL_ESA95_ACCOUNT

Šifrant računa ESR 95

 

 

 

 

 

 

5

 

 

 

IF_ITEM

Sredstva in obveznosti investicijskih skladov

AN3

CL_IF_ITEM

Šifrant postavke bilance stanja investicijskega sklada

 

 

 

 

 

 

 

5

 

 

FVC_ITEM

Sredstva in obveznosti družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev

AN3

CL_FVC_ITEM

Šifrant postavke bilance stanja družbe, ki se ukvarja s prenosom finančnih sredstev

 

 

 

 

 

 

 

 

5

 

CB_ITEM

Postavka konsolidiranih bančnih podatkov

AN5

CL_CB_ITEM

Šifrant postavke konsolidiranih bančnih podatkov

6

 

5

6

 

 

6

6

6

 

MATURITY_ORIG

Prvotna zapadlost

AN..3

CL_MATURITY_ORIG

Šifrant prvotne zapadlosti

 

 

 

 

5

 

 

 

 

 

SEC_VALUATION

Vrednotenje vrednostnih papirjev

AN1

CL_MUFA_VALUATION

Šifrant vrednotenja v kontekstu MUFA

7

5

 

7

 

 

7

7

7

 

DATA_TYPE

Vrsta podatka

AN1

CL_DATA_TYPE

Denarna in bančna vrsta podatka, tok in pozicija

 

 

6

 

 

 

 

 

 

 

DATA_TYPE_MIR

Vrsta podatka MIR

AN1

CL_DATA_TYPE_MIR

Šifrant vrste podatka o obrestnih merah MFI

 

 

 

 

6

 

 

 

 

 

DATA_TYPE_SEC

Vrsta podatka o vrednostnih papirjih

AN1

CL_DATA_TYPE_SEC

Šifrant vrste podatka o vrednostnih papirjih

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2

L_MEASURE

Stanje, tok

AN1

CL_STOCK_FLOW

Stanje, tok

 

 

 

 

 

 

 

 

 

3

L_REP_CTY

Koda referenčnega območja za mednarodno finančno statistiko Banke za mednarodne poravnave (BIS-IFS)

AN2

CL_BIS_IF_REF_AREA

Koda referenčnega območja za BIS-IFS

 

 

 

 

 

 

 

 

 

4

CBS_BANK_TYPE

Vrsta banke za CBS

AN2

CL_BIS_IF_REF_AREA

Vrsta banke za CBS

 

 

 

 

 

 

 

 

 

5

CBS_BASIS

Podlaga za poročanje CBS

AN1

CL_CBS_BASIS

Podlaga za poročanje CBS

 

 

 

 

 

 

 

 

 

6

L_POSITION

Vrsta pozicije v CBS

AN1

CL_L_POSITION

Vrsta pozicije

 

 

 

 

 

 

 

 

 

7

L_INSTR

Vrsta instrumenta v CBS

AN1

CL_L_INSTR

Vrsta instrumenta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

8

REM_MATURITY

Preostala zapadlost v CBS

AN1

CL_ISSUE_MAT

Šifrant zapadlosti ob izdaji

 

 

 

 

 

 

 

 

 

9

CURR_TYPE_BOOK

Vrsta valute za mesto vknjižbe v CBS

AN3

CL_CURRENCY_3POS

Vrsta valute za mesto vknjižbe v CBS

 

 

 

 

 

 

 

 

 

10

L_CP_SECTOR

Sektor nasprotne stranke v CBS

AN1

CL_L_SECTOR

Sektor nasprotne stranke v CBS

 

 

 

 

 

 

 

 

 

11

L_CP_COUNTRY

Območje nasprotne stranke v CBS

AN2

CL_BIS_IF_REF_AREA

Koda referenčnega območja za BIS-IFS

8

6

 

8

 

7

8

8

8

 

COUNT_AREA

Nasprotno območje

AN2

CL_AREA_EE

Šifrant območja

 

 

7

 

 

 

 

 

 

 

AMOUNT_CAT

Kategorija zneska

AN1

CL_AMOUNT_CAT

Šifrant kategorije zneska

9

 

8

9

 

 

9

9

9

 

BS_COUNT_SECTOR

Nasprotni sektor v bilanci stanja

AN..7

CL_BS_COUNT_SECTOR

Šifrant nasprotnega sektorja v bilanci stanja

 

 

 

 

 

8

 

 

 

 

COUNT_SECTOR

Nasprotni sektor

AN2

CL_PS_COUNT_SECTOR

Prejemni/prevzemni sektor v plačilnem sistemu in poravnalnem sistemu

 

 

 

 

 

 

 

10

 

 

FVC_ORI_SECTOR

Sektor originatorja družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev

AN2

CL_FVC_ORI_SECTOR

Šifrant sektorja originatorja družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev

10

7

9

10

7

9

10

11

10

 

CURRENCY_TRANS

Valuta transakcije

AN3

CL_CURRENCY

Šifrant valute

 

8

 

11

8

10

11

 

11

 

SERIES_DENOM

Denominacija vrst podatkov ali posebni izračun

AN1

CL_SERIES_DENOM

Šifrant denominacije vrst podatkov ali posebni izračun

11

 

 

 

 

 

 

12

 

 

BS_SUFFIX

Pripona bilance stanja

AN..3

CL_BS_SUFFIX

Šifrant pripone bilance stanja

 

 

 

 

9

 

 

 

 

 

SEC_SUFFIX

Pripona vrst podatkov v kontekstu vrednostnih papirjev

AN1

CL_SEC_SUFFIX

Šifrant pripone vrednostnih papirjev

 

 

10

 

 

 

 

 

 

 

IR_BUS_COV

Zajetje poslov v obrestni meri

AN1

CL_IR_BUS_COV

Šifrant zajetja poslov v obrestni meri

Frekvenca. Ta dimenzija označuje frekvenco poročane časovne vrste. Posebne zahteve za izmenjavo podatkov so naslednje:

za DSD »ECB_OFI1«: kadar so nacionalni podatki na voljo samo z manjšo frekvenco, tj. polletno ali letno, NCB ocenijo četrtletne podatke. Kadar četrtletne ocene niso izvedljive, se podatki kljub temu zagotovijo kot četrtletna časovna vrsta, tj. letni podatki se zagotovijo kot yyyyQ4, polletni podatki se zagotovijo kot yyyyQ2 in yyyyQ4, medtem ko se podatki za preostala četrtletja bodisi ne poročajo bodisi se poročajo kot manjkajoči s statusom opazovanja »L«,

za DSD »ECB_SEC1«: če zahtevani mesečni podatki niso na voljo in ni mogoče izvesti ocen, se lahko pošljejo četrtletni ali letni podatki.

Referenčno območje. Ta dimenzija se nanaša na rezidenčno državo poročevalske institucije. V DSD »ECB_SEC1« označuje rezidenčno državo sektorja izdajatelja (6).

Kazalnik popravka. Ta dimenzija označuje, ali je uporabljen sezonski popravek in/ali popravek za število delovnih dni.

Razčlenitev po referenčnih sektorjih v bilanci stanja. Ta dimenzija se nanaša na poročevalski sektor glede na razčlenitev, opredeljeno v pripadajočem šifrantu.

Razčlenitev po referenčnih sektorjih. Ta dimenzija označuje referenčni sektor za strukturne finančne kazalnike (v DSD »ECB_SSI1«).

Sektor izdajatelj vrednostnih papirjev. Ta dimenzija se nanaša na sektor izdajateljev vrednostnih papirjev (v DSD »ECB_SEC1«).

Vrsta informacije PSS. Ta dimenzija predstavlja splošno vrsto informacije, ki jo je treba zagotoviti v kontekstu DSD »ECB_PSS1«.

Instrument PSS. Ta dimenzija, uporabljena v DSD »ECB_PSS1«, označuje določeno vrsto instrumenta/naprave, ki se uporablja za plačilne transakcije, npr. kartice s funkcijo gotovine ali kreditnega prenosa itd.

Vstopna točka PSS. Ta dimenzija je povezana z vrsto terminala ali sistema, preko katerega je bila izvršena osnovna plačilna transakcija. Za korespondenco plačilnih sistemov in kodno vrednost vstopne točke PSS glej del 16 Priloge II.

Vrsta podatka PSS. V kontekstu PSS ta dimenzija daje enoto mere za opazovanje, tj. ali je treba za postavko poročati število ali vrednost (npr. število transakcij na kartico, vrednost transakcij na kartico itd.)

Poročevalski sektor drugih finančnih posrednikov. Ta dimenzija označuje sektor poročevalske institucije znotraj sektorja DFP.

Poročevalski sektor investicijskih skladov. Ta dimenzija označuje sektor poročevalske institucije znotraj sektorja investicijskih skladov.

Poročevalski sektor družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev. Ta dimenzija označuje sektor poročevalske institucije znotraj sektorja DPFS.

Razčlenitev po referenčnem sektorju v konsolidiranih bančnih podatkih. Ta dimenzija označuje lastništvo in vrsto poročevalske institucije (domače kreditne institucije proti podrejenim družbam ali podružnicam pod tujim nadzorom).

Velikost po sektorju v konsolidiranih bančnih podatkih. Ta dimenzija označuje velikost poročevalske institucije glede na njena celotna sredstva. Uporablja se samo za domače kreditne institucije.

Strukturni finančni kazalnik. Ta dimenzija je značilna za DSD »ECB_SSI1« in predstavlja vrsto strukturnega finančnega kazalnika.

Postavka bilance stanja. Ta dimenzija označuje postavko bilance stanja MFI, kakor je opredeljena v Uredbi (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33).

Postavka bilance stanja drugih finančnih posrednikov. Ta dimenzija označuje postavko bilance stanja DFP. DFP se osredotočajo na različne finančne dejavnosti, odvisno od vrste institucije, vse postavke bilance stanja pa se ne uporabljajo za vse vrste posrednikov. Zato so lahko »druga sredstva« in »druge obveznosti« različno opredeljeni pri različnih vrstah posrednikov, čeprav je večina postavk bilance stanja skupna vsem vrstam drugih finančnih posrednikov. Na strani sredstev sta za postavko »druga sredstva« sprejeti dve različni opredelitvi: (a) za posrednike z vrednostnimi papirji in izvedenimi finančnimi instrumenti (PVP) ta postavka vključuje posojila; in (b) za finančne družbe, ki se ukvarjajo s posojanjem (FDP), postavka vključuje vloge, gotovino, delnice investicijskih skladov, osnovna sredstva in izvedene finančne instrumente. V zvezi s postavko »druge obveznosti«: (a) za PVP ta postavka izključuje dolžniške vrednostne papirje, kapital in rezerve ter izvedene finančne instrumente; (b) za FDP ta postavka vključuje izvedene finančne instrumente.

Postavka vrednostnih papirjev. Ta dimenzija se nanaša na postavke s seznama postavk, določenih za finančne račune monetarne unije (MUFA) v skladu s koncepti Evropskega sistema računov. Uporablja se samo za DSD »ECB_SEC1«.

Sredstva in obveznosti investicijskih skladov. Ta dimenzija se nanaša na postavko sredstev in obveznosti investicijskih skladov, kakor so opredeljeni v Uredbi (EU) št. 1073/2013 (ECB/2013/38).

Sredstva in obveznosti družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev. Ta dimenzija se nanaša na postavko sredstev in obveznosti DPFS, kakor so opredeljene v Uredbi (EU) št. 1075/2013 (ECB/2013/40).

Postavka konsolidiranih bančnih podatkov. Ta dimenzija označuje postavko sistema za poročanje konsolidiranih bančnih podatkov, ki jih je treba poročati (iz poslovnih izidov, bilanc stanja in poročil o kapitalski ustreznosti bank).

Prvotna zapadlost. Za DSD »ECB_BSI1«, »ECB_FVC1«, »ECB_IVF1«, »ECB_CBD1« in »ECB_OFI1« ta dimenzija označuje prvotno zapadlost postavke bilance stanja. Za DSD »ECB_MIR1« ta dimenzija, za postavke o neporavnanih zneskih, označuje razčlenitev po prvotni zapadlosti ali odpovednem roku za vloge ali posojila; za postavke o novih poslih označuje razčlenitev po prvotni zapadlosti ali odpovednem roku v primeru vlog in po začetnem obdobju določitve obrestnih mer v primeru posojil.

Vrednotenje vrednostnih papirjev. Ta dimenzija označuje metodo vrednotenja, ki se uporablja za statistiko izdaj vrednostnih papirjev, v DSD »ECB_SEC1«.

Vrsta podatka. Ta dimenzija opisuje vrsto podatka, ki se poroča v DSD »ECB_BSI1«, »ECB_SSI1«, »ECB_OFI1«, »ECB_IVF1«, »ECB_FVC1« in »ECB_CBD1«.

Vrsta podatka MIR. V DSD »ECB_MIR1« ta dimenzija razlikuje statistične podatke o obrestnih merah MFI od tistih, ki se nanašajo na obseg novih poslov ali na neporavnane zneske.

Vrsta podatka o vrednostnih papirjih. Ta dimenzija označuje vrsto podatka, vsebovanega v statistiki izdaj vrednostnih papirjev, v DSD »ECB_SEC1«. Neto izdaje se zagotovijo samo, če izdaj in odkupov ni mogoče določiti ločeno.

Stanje, tok. Ta dimenzija, ki je značilna za »BIS_CBS«, označuje stanje vrste podatka ali tok podatka, ki se poroča.

Koda referenčnega območja za BIS-IFS. Ta dimenzija, ki je značilna za »BIS_CBS«, predstavlja rezidenčno območje poročevalskih institucij.

Vrsta banke za CBS. Ta dimenzija, ki je značilna za »BIS_CBS«, se nanaša na skupino pripadajočega poročevalskega sektorja. Za posredovanje ECB je treba uporabiti kodo »4P«, in sicer je treba podatke poročati samo za domače bančne pisarne, ki se nanašajo na konsolidirane bančne podatke za velike bančne skupine.

Podlaga za poročanje CBS. Ta dimenzija, ki je značilna za »BIS_CBS«, predstavlja podlago za beleženje terjatve ali izpostavljenosti.

Vrsta pozicije v CBS. Ta dimenzija, ki je značilna za »BIS_CBS«, predstavlja vrsto finančne pozicije, ki se beleži s podatki.

Preostala zapadlost v CBS. Ta dimenzija, ki je značilna za »BIS_CBS«, predstavlja preostalo zapadlost zabeleženih terjatev ali izpostavljenosti.

Vrsta valute za mesto vknjižbe v CBS. Ta dimenzija, ki je značilna za »BIS_CBS«, predstavlja vrsto valute zabeleženih terjatev.

Sektor nasprotne stranke v CBS. Ta dimenzija, ki je značilna za »BIS_CBS«, je povezana s sektorsko razčlenitvijo protipostavke za zabeležene terjatve ali izpostavljenosti.

Območje nasprotne stranke v CBS. Ta dimenzija, ki je značilna za »BIS_CBS«, podaja rezidenčno državo protipostavke zadevne postavke.

Nasprotno območje. Ta dimenzija podaja rezidenčno območje protipostavke zadevne postavke.

Kategorija zneska. Ta dimenzija podaja kategorijo zneska novih posojil nefinančnim družbam; nova posojila se poročajo tudi glede na njihovo velikost. Relevantna je samo za DSD »ECB_MIR1«.

Nasprotni sektor v bilanci stanja. Ta dimenzija je povezana s sektorsko razčlenitvijo protipostavke postavk bilance stanja.

Nasprotni sektor. Ta dimenzija, opredeljena v DSD »ECB_PSS1«, predstavlja sektorsko razčlenitev vrste upravičenca (protipostavka), udeleženega pri plačilni transakciji.

Sektor originatorja družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev. Ta dimenzija, opredeljena v DSD »ECB_FVC1«, predstavlja sektor subjekta (originatorja), ki prenese sredstva ali paket sredstev in/ali kreditno tveganje v zvezi s sredstvom ali paketom sredstev na strukturo listinjenja.

Valuta transakcije. Ta dimenzija opisuje valuto, v kateri so vrednostni papirji izdani (za DSD »ECB_SEC1«) ali v kateri je izraženo naslednje: (a) postavke bilance stanja MFI (za DSD »ECB_BSI1«); (b) strukturni finančni kazalniki (za DSD »ECB_SSI1«); (c) vloge in posojila (za DSD »ECB_MIR1«); (d) sredstva in obveznosti investicijskih skladov (za DSD »ECB_IVF1«); (e) plačilne transakcije (za DSD »ECB_PSS1«); (f) za sredstva in obveznosti DPFS (za DSD »ECB_FVC1«); (g) postavke bilance stanja DFP (za DSD »ECB_OFI1«); in (h) postavke konsolidiranih bančnih podatkov (za DSD »ECB_CBD1«).

Denominacija vrst podatkov ali posebni izračun. Ta dimenzija označuje valuto denominacije, v kateri so izražena opazovanja znotraj časovne vrste, ali določa osnovni izračun.

Pripona bilance stanja. Ta dimenzija, navzoča v DSD »ECB_BSI1«, podaja valuto denominacije, v kateri so izražena opazovanja znotraj časovne vrste, ali določa osnovni izračun.

Pripona vrst podatkov v kontekstu vrednostnih papirjev. Ta dimenzija vsebuje dodatne vrste podatkov za izpeljane vrste podatkov. Uporablja se samo za DSD »ECB_SEC1«.

Zajetje poslov v obrestni meri. Ta dimenzija, značilna za DSD »ECB_MIR1«, označuje, ali se statistični podatki o obrestnih merah MFI nanašajo na neporavnane zneske ali na nove posle.

DEL 4

Atributi

Spodnji oddelki podrobno opisujejo atribute, povezane z izmenjanimi podatki. Oddelek 1 opredeljuje atribute po DSD, vključno z njihovim formatom in njihovo ravnjo dodajanja. Oddelek 2 prikazuje odgovornost partnerjev ESCB za izmenjavo podatkov pri oblikovanju atributov, vodenju in njihovem statusu. Oddelki 3, 4 in 5 se osredotočajo na vsebino atributov, razvrščenih po ravni dodajanja, tj. po sorodstveni ravni, ravni časovne vrste oziroma ravni opazovanja.

Oddelek 1:   Kodirani in nekodirani atributi, opredeljeni v DSD ECB_BSI1, ECB_SSI1, ECB_MIR1, ECB_OFI1, ECB_SEC1, ECB_PSS1, ECB_IVF1, ECB_FVC1, ECB_CBD1 in BIS_CBS

Poleg dimenzij, ki opredeljujejo ključe podatkov, je opredeljen nabor atributov. Atributi se dodajo na različnih ravneh izmenjanih informacij: na sorodstveni ravni, na ravni časovne vrste ali na ravni opazovanja. Kakor je prikazano spodaj, atributi bodisi črpajo svojo vrednost iz vnaprej opredeljenih šifrantov bodisi so nekodirani in se uporabljajo za dodajanje tekstovnih pojasnil o ustreznih vidikih v zvezi s podatki.

Vrednosti atributov se izmenjajo samo ob prvi določitvi in ob vsaki spremembi, z izjemo tistih obveznih atributov, dodanih na ravni opazovanja, ki se dodajo pri vsakem opazovanju in se poročajo pri vsakem posredovanju podatkov.

Spodnja tabela zagotavlja informacije o atributih, opredeljenih za vsako obravnavano DSD, ravni, na kateri se dodajo, njihovem formatu in imenu šifrantov, iz katerih kodirani atributi črpajo svoje vrednosti.

 

Opredelitev strukture podatkov (DSD)

Statistični koncept

Format (7)

Šifrant

BSI

SSI

MIR

OFI

SEC

PSS

IVF

FVC

CBD

CBS

ATRIBUTI NA SORODSTVENI RAVNI

 

(izmenjani z uporabo skupine FNS)

 

 

 

 

TITLE

Naslov

AN..70

nekodiran

 

UNIT

Enota

AN..12

CL_UNIT

Šifrant enote

UNIT_MULT

Množitelj enote

AN..2

CL_UNIT_MULT

Šifrant množitelja enote

DECIMALS

Decimalke

N1

CL_DECIMALS

Šifrant decimalk

TITLE_COMPL

Dopolnilo naslova

AN..1050

nekodiran

 

 

 

 

NAT_TITLE

Naslov v nacionalnem jeziku

AN..350

nekodiran

 

COMPILATION

Pripravljanje

AN..1050

nekodiran

 

 

 

 

 

COVERAGE

Zajetje

AN..350

nekodiran

 

SOURCE_AGENCY

Vir

AN3

CL_ORGANISATION

Šifrant organizacij

 

 

 

 

 

 

 

 

 

METHOD_REF

Sklic na metodologijo

AN..1050

nekodiran

 

BSI

SSI

MIR

OFI

SEC

PSS

IVF

FVC

CBD

CBS

ATRIBUTI NA RAVNI ČASOVNE VRSTE

(izmenjani z uporabo skupine FNS)

COLLECTION

Kazalnik zbiranja

AN1

CL_COLLECTION

Šifrant kazalnika zbiranja

 

DOM_SER_IDS

Identifikator domačih vrst podatkov

AN..70

nekodiran

 

 

 

BREAKS

Prekinitve

AN..350

nekodiran

 

 

 

 

 

 

UNIT_INDEX_BASE

Baza enotnega indeksa

AN..35

nekodiran

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

AVAILABILITY

Razpoložljivost

AN1

CL_AVAILABILITY

Šifrant razpoložljivosti

 

 

 

PUBL_PUBLIC

Objava vira

AN..1050

nekodiran

 

 

 

PUBL_MU

Objava vira (samo euroobmočje)

AN..1050

nekodiran

 

 

 

 

 

PUBL_ECB

Objava vira (samo ECB)

AN..1050

nekodiran

 

BSI

SSI

MIR

OFI

SEC

PSS

IVF

FVC

CBD

CBS

ATRIBUTI NA RAVNI OPAZOVANJA

(izmenjani skupaj s podatki glavnega dela ARR, razen za OBS_COM, ki se izmenja znotraj skupine FNS)

OBS_STATUS

Status opazovanja

AN1

CL_OBS_STATUS

Šifrant statusa opazovanja

OBS_CONF

Zaupnost opazovanja

AN1

CL_OBS_CONF

Šifrant zaupnosti opazovanja

OBS_PRE_BREAK

Vrednost opazovanja pred prekinitvijo

AN..15

nekodiran

 

OBS_COM

Komentar opazovanja

AN..1050

nekodiran

 

Oddelek 2:   Skupne lastnosti atributov za DSD ECB_BSI1, ECB_SSI1, ECB_MIR1, ECB_OFI1, ECB_SEC1, ECB_PSS1, ECB_IVF1, ECB_FVC1, ECB_CBD1 in BIS_CBS: poročanje ECB s strani NCB (3)

Za vsak atribut so značilne nekatere tehnične lastnosti, ki so navedene v spodnji tabeli.

 

Status

Prvo vrednost določi, hrani in diseminira … (8)

NCB ga lahko spremenijo

TITLE_COMPL

M

ECB

Ne (*)

NAT_TITLE

C

NCB

Da

COMPILATION

C

NCB

Da (**)

COVERAGE

C

NCB

Da (**)

METHOD_REF

M

NCB

Da

DOM_SER_IDS (9)

C

NCB

Da

BREAKS

C

NCB

Da

OBS_STATUS

M

NCB

Da

OBS_CONF

C

NCB

Da

OBS_PRE_BREAK

C

NCB

Da

OBS_COM

C

NCB

Da

Opredelitev nabora atributov, ki jih je treba izmenjati skupaj s podatki, omogoča zagotovitev dodatnih informacij o izmenjani časovni vrsti. Podrobnosti o informacijah, ki se zagotovijo z atributi za obravnavane statistične nize podatkov ECB, so navedene spodaj.

Oddelek 3:   Atributi na sorodstveni ravni

Obvezni

TITLE_COMPL (dopolnilo naslova). Ta atribut omogoča večje število znakov kakor atribut TITLE in iz tega razloga nadomešča TITLE kot obvezni atribut za hranjenje naslova vrst podatkov.

UNIT (enota)

BSI

Za države članice euroobmočja: EUR

SSI

Za države članice euroobmočja: EUR

Za vrste podatkov, ki se poročajo kot absolutne vrednosti, in za indekse: PURE_NUMB

Za vrste podatkov, ki se poročajo kot odstotki: PCT

OFI

Za države članice euroobmočja: EUR

MIR

Za obseg poslov: EUR

Za obrestne mere: PCPA

SEC

Za države članice euroobmočja: EUR

PSS

Za vrste podatkov o prvotnih enotah (tabela 5 v delu 16 Priloge II), število transakcij (tabele 3, 4, 6 in 7 v delu 16 Priloge II) in vrste podatkov o razmerjih koncentracije (tabela 6 v delu 16 Priloge II): PURE_NUMB

Za vrste podatkov o vrednosti transakcij (tabele 3, 4, 6 in 7 v delu 16 Priloge II): EUR

IVF

Za države članice euroobmočja: EUR

FVC

Za države članice euroobmočja: EUR

CBD

Za države članice euroobmočja: EUR ali PURE_NUMB (kadar denominacija valute ni relevantna)

CBS

Za podatke, ki jih vse države poročajo v ameriških dolarjih: USD; za podatke, pri katerih denominacija valute ni relevantna: PURE_NUMB


UNIT_MULT (množitelj enote)

BSI

6

SSI

0

OFI

6

MIR (10)

Za obseg poslov: 6

Za obrestne mere: 0

SEC

6

PSS

Za vrste podatkov o prvotnih enotah razen za vrste podatkov o transakcijah (tabela 5 v delu 16 Priloge II): 0

Za vrste podatkov o transakcijah (tabele 3, 4, 6 in 7 v delu 16 Priloge II, razen razmerij koncentracije): 6

Za vrste podatkov o razmerjih koncentracije (tabela 6 v delu 16 Priloge II): 0

IVF

6

FVC

6

CBD

3

CBS

6


DECIMALS (decimalke)

BSI

0

SSI

Za absolutne vrednosti: 0

Za indekse in odstotke: 4

OFI

0

MIR

Za obseg poslov: 0

Za obrestne mere: 4

SEC

0

PSS

Vrste podatkov o prvotnih enotah, razen o transakcijah in razmerjih koncentracije (tabela 5 v delu 16 Priloge II): 0

Vrste podatkov o transakcijah in razmerjih koncentracije (tabele 3, 4, 6, in 7 v delu 16 Priloge II): 3

IVF

0

FVC

0

CBD

0

CBS

0

METHOD_REF (sklic na metodologijo). Ta atribut se uporablja samo za niz podatkov PSS in označuje, ali je za vsako časovno vrsto ali za del časovne vrste uporabljena »izboljšana« opredelitev iz leta 2005 ali predhodna opredelitev. Opredeljeni sta dve vrednosti:

PSS

Uporabljene so »izboljšane« opredelitve, uveljavljene v letu 2005: »2005«.

Uporabljene so opredelitve, uveljavljene v predhodnih letih (2004 ali prej): »Predhodne«.

Ta atribut bi moral označevati tudi obdobje, za katero se vsaka opredelitev uporablja. Na primer, »opredelitve iz leta 2005 za vse vrste podatkov«, »opredelitve iz leta 2005 za podatke od leta 2003, predhodne opredelitve za ostale podatke« ali »predhodne opredelitve za podatke do leta 2004«.

Pogojni

TITLE (naslov). NCB lahko uporabijo atribut TITLE za izdelavo kratkih naslovov.

NAT_TITLE (naslov v nacionalnem jeziku). NCB lahko uporabijo atribut NAT_TITLE za zagotovitev natančnega opisa in drugih dodatnih ali značilnih specifikacij v svojih nacionalnih jezikih. Čeprav uporaba velikih in malih črk ne povzroča težav, se NCB naproša, da se omejijo na nabor znakov Latin-1. V splošnem je treba izmenjavo naglašenih znakov in razširjenih alfanumeričnih simbolov pred redno uporabo testirati.

COMPILATION (pripravljanje). Za nize podatkov BSI, IVF, FVC in MIR se ta atribut lahko uporabi za nadaljnja tekstovna pojasnila o metodah pripravljanja, shemah ponderiranja in statističnih postopkih, ki se uporabljajo za pripravo osnovnih vrst podatkov, zlasti če odstopajo od pravil in standardov ECB. V splošnem je struktura zahtevanih nacionalnih pojasnil naslednja:

viri podatkov/sistem zbiranja podatkov,

postopki pripravljanja (vključno z opisom uporabljenih ocen/predpostavk),

odstopanja od navodil ECB za poročanje (geografska/sektorska razvrstitev in/ali metode vrednotenja),

informacije, ki se nanašajo na nacionalni pravni okvir.

Za niz podatkov SSI atribut »compilation« vključuje informacije o navezavah na regulativni okvir Unije za posrednike, ki niso kreditne institucije.

Za niz podatkov OFI je podroben opis informacij, ki jih je treba vključiti pod ta atribut, naveden v točkah 1 do 5 nacionalnih pojasnil (glej del 11 Priloge II).

Podobno je za niz podatkov SEC podroben opis informacij, ki jih je treba vključiti pod ta atribut, naveden v točkah 1, 2, 4, 5, 8, 9 in 10 nacionalnih pojasnil (glej del 12 Priloge II).

COVERAGE (zajetje)

Informacije o

Opombe

SSI

zajetju različnih kategorij posrednikov

vrsti posrednika za različne kazalnike

ali je bila v primeru delnega zajetja uporabljena ocena

navedba izračuna ocene celotne vrednosti (če obstaja)

OFI

zajetju vrst podatkov o celotnih sredstvih/obveznostih

vrsti DFP, zajetih v glavnih kategorijah

ali je bila v primeru delnega zajetja uporabljena ocena

navedba izračuna ocene celotne vrednosti (če obstaja)

glej tudi del 11 Priloge II (glej nacionalna pojasnila, točka 6)

MIR

merilih za stratifikacijo, postopku izbora (enaka verjetnost/verjetnost, sorazmerna velikosti/izbor največjih institucij) v primeru vzorčenja

 

SEC

razvrstitvi izdaj

glej tudi del 12 Priloge II (oddelek 2 (točka 4) in oddelek 3 (točka 6))

CBD

opisu poročevalske populacije

ali so bile določene institucije izključene iz zbiranja

razlogi za izključitev

SOURCE_AGENCY (vir). Ta atribut bo določila ECB za vrednost, ki predstavlja ime NCB, ki zagotavlja podatke.

Oddelek 4:   Atributi na ravni časovne vrste

Obvezni

COLLECTION (kazalnik zbiranja). Ta atribut zagotavlja informacijo o obdobju ali trenutku, v katerem je bila časovna vrsta merjena (npr. začetek, sredina ali konec obdobja), ali označuje, ali so podatki povprečne vrednosti.

BSI

Za neporavnane zneske: konec obdobja (E)

Za vrste podatkov o tokovih: vsota opazovanj skozi obdobje (S)

SSI

Konec obdobja (E)

OFI

Za neporavnane zneske: konec obdobja (E)

Za vrste podatkov o tokovih: vsota opazovanj skozi obdobje (S)

MIR

Za obrestne mere za stanje zadolženosti: konec obdobja (E)

Za obrestne mere za nove posle: povprečje opazovanj skozi obdobje (A)

Za obseg poslov iz naslova stanja zadolženosti: konec obdobja (E)

Za obseg novih poslov: vsota opazovanj skozi obdobje (na podlagi izračuna ocene celotne vrednosti) (S)

SEC

Za neporavnane zneske: konec obdobja (E)

Za vrste podatkov o tokovih: vsota opazovanj skozi obdobje (S)

PSS

Za število udeležencev in razmerja koncentracije (tabeli 5 in 6 v delu 16 Priloge II): konec obdobja (E)

Za transakcije razen razmerij koncentracije (tabele 3, 4, 6 in 7 v delu 16 Priloge II): vsota opazovanj skozi obdobje (S)

IVF

Za neporavnane zneske: konec obdobja (E)

Za vrste podatkov o tokovih: vsota opazovanj skozi obdobje (S)

FVC

Za neporavnane zneske: konec obdobja (E)

Za vrste podatkov o tokovih: vsota opazovanj skozi obdobje (S)

CBD

Konec obdobja (E)

CBS

Konec obdobja (E)

Pogojni

DOM_SER_IDS (identifikator domačih vrst podatkov). Ta atribut omogoča sklicevanje na kodo, uporabljeno v nacionalnih bazah podatkov, da se identificirajo pripadajoče vrste podatkov (določiti je mogoče tudi obrazce, v katerih so uporabljene nacionalne referenčne kode).

UNIT_INDEX_BASE (baza enotnega indeksa). Ta atribut je obvezen, ko pripada ključu podatkov, ki izraža indeks. Označuje bazo in bazno vrednost za indekse ter se uporablja samo za indekse namišljenih stanj, ki jih izpelje ECB in diseminira ESCB.

BREAKS (prekinitve). Ta atribut zagotavlja opis prekinitev in večjih sprememb v času pri zbiranju, zajetju poročanja in pripravljanju vrst podatkov. V primeru prekinitev se, kjer je mogoče, poda ocena o tem, v kolikšnem obsegu se lahko stari in novi podatki štejejo za primerljive.

PUBL_PUBLIC, PUBL_MU, PUBL_ECB (objava vira, objava vira (samo euroobmočje), objava vira (samo ECB)). Te atribute bo določila ECB, če bodo podatki objavljeni v publikacijah ECB, bodisi v javnih bodisi v zaupnih publikacijah ECB. Ti atributi zagotavljajo sklic (tj. publikacije, postavke itd.) na objavljene podatke.

Oddelek 5:   Atributi na ravni opazovanja

Če želi NCB spremeniti atribut, ki je bil dodan na ravni opazovanja, mora istočasno ponovno poslati zadevno(-a) opazovanje(-a). Če NCB spremeni opazovanje, ne da bi zagotovila tudi ustrezno vrednost atributa, se bodo obstoječe vrednosti nadomestile s privzetimi vrednostmi.

Obvezni

OBS_STATUS (status opazovanja). NCB poročajo vrednost statusa opazovanja skupaj z vsakim izmenjanim opazovanjem. Ta atribut je obvezen in se mora zagotoviti pri vsakem posredovanju podatkov za vsako posamezno opazovanje. Če NCB spremenijo vrednost tega atributa, je treba ponovno posredovati tako vrednost opazovanja (četudi nespremenjeno) kot novo oznako statusa opazovanja.

Za namen te statistike spodnji seznam navaja pričakovane vrednosti za ta atribut, v skladu z dogovorjeno hierarhijo:

»A«

=

normalna vrednost (privzeta vrednost za nemanjkajoča opazovanja),

»B«

=

prekinjena vrednost za naslednje nize podatkov: SSI, MIR, CBD in PSS (11),

»M«

=

manjkajoča vrednost, podatki ne obstajajo,

»L«

=

manjkajoča vrednost, podatki obstajajo, vendar se ne zbirajo,

»E«

=

ocenjena vrednost (12),

»P«

=

začasna vrednost (ta vrednost se lahko uporabi pri vsakem posredovanju podatkov, ki se nanašajo na zadnje razpoložljivo opazovanje, če to šteje za začasno).

V običajnih okoliščinah je treba številčne vrednosti poročati z dodeljenim statusom opazovanja »A« (normalna vrednost). V nasprotnem primeru se opazovanju pripiše vrednost statusa, ki ni »A«, v skladu z zgornjim seznamom. Če opazovanje določata dve lastnosti, se poroča pomembnejša od obeh, v skladu z zgoraj prikazano hierarhijo.

Pri vsakem posredovanju podatkov se lahko na zadnje razpoložljiva opazovanja poročajo kot začasna in označijo z vrednostjo statusa opazovanja »P«. Ta opazovanja dobijo dokončno vrednost in se poročajo z oznako statusa opazovanja »A« pozneje, ko nove spremenjene vrednosti in oznake statusa opazovanja nadomestijo začasne.

Manjkajoče vrednosti (»-«) se poročajo, ko ni mogoče poročati številčne vrednosti (npr. zaradi neobstoječih podatkov ali ker se podatki ne zbirajo). Manjkajočih opazovanj se v nobenem primeru ne sme poročati kot »nič«, ker je nič normalna številčna vrednost, ki označuje natančno in veljavno vrednost. Če NCB ne morejo odkriti vzroka za manjkajočo vrednost ali ne morejo uporabiti vseh vrednosti iz šifranta CL_OBS_STATUS za poročanje manjkajočih opazovanj (»L« ali »M«), je treba uporabiti vrednost »M«.

Ko se zaradi lokalnih statističnih pogojev podatki za časovno vrsto ne zbirajo bodisi na določene datume bodisi za celotno dolžino časovne vrste (osnovni ekonomski pojav obstaja, vendar se ga statistično ne spremlja), se poroča manjkajoča vrednost (»-«) s statusom opazovanja »L« za vsako obdobje,

Ko se zaradi lokalnih tržnih praks ali pravnega/ekonomskega okvira časovna vrsta (ali njen del) ne uporablja (osnovni pojav ne obstaja), se poroča manjkajoča vrednost (»-«) s statusom opazovanja »M«.

Pogojni

OBS_CONF (zaupnost opazovanja). NCB poročajo vrednost zaupnosti opazovanja skupaj z vsakim izmenjanim opazovanjem. Čeprav je ta atribut v strukturnih opredelitvah ECB opredeljen kot pogojni, ga je treba zagotoviti pri vsakem posredovanju podatkov za vsako posamezno opazovanje, ker mora biti vsako zaupno opazovanje ustrezno označeno. Če NCB spremenijo vrednost tega atributa, je treba ponovno posredovati tako pripadajočo vrednost opazovanja kot oznako statusa opazovanja (četudi nespremenjeno).

Za namen te statistike spodnji seznam navaja pričakovane vrednosti za ta atribut:

»F«

=

prosto za objavo,

»N«

=

ni za objavo, omejeno samo na interno uporabo,

»C«

=

zaupne statistične informacije v smislu člena 8 Uredbe (ES) št. 2533/98,

»S«

=

sekundarna zaupnost, ki jo določi in vodi prejemnik, ni za objavo,

»D«

=

sekundarna zaupnost, ki jo določi pošiljatelj, ni za objavo. To kodo lahko uporabijo NCB, ki v svojih sistemih poročanja že razlikujejo med primarno in sekundarno zaupnostjo. V nasprotnem primeru mora poročevalska NCB uporabiti »C« za označitev sekundarne zaupnosti.

OBS_PRE_BREAK (vrednost opazovanja pred prekinitvijo). Ta atribut vsebuje vrednost opazovanja pred prekinitvijo, ki je tako kot opazovanje številčno polje (13). V splošnem se ta atribut zagotovi ob nastopu prekinitve; v tem primeru mora biti status opazovanja »B« (prekinjena vrednost).

Za namen nizov podatkov BSI, IVF, FVC in OFI se ta atribut ne zahteva, ker je ta informacija že na voljo iz vrst podatkov o prerazvrstitvah. Na seznam atributov je bil dodan zato, ker je del skupne podmnožice atributov za vse nize podatkov.

OBS_COM (komentar opazovanja). Ta atribut se lahko uporabi za zagotavljanje tekstovnih komentarjev na ravni opazovanja (npr. opis ocen, uporabljenih pri posameznem opazovanju zaradi pomanjkanja podatkov, obrazložitev vzroka za možno nenormalno opazovanje ali zagotavljanje podrobnosti o spremembi v poročani časovni vrsti).


(1)  Trenutne izmenjave podatkov potekajo z uporabo formata SDMX-EDI, imenovanega tudi Gesmes/TS.

(2)  Prej imenovane kot družine ključev.

(3)  www.circabc.europa.eu.

(4)  Struktura kode in DSD v mednarodni konsolidirani bančni statistiki sta skupni vsem državam poročevalkam in bi morali biti enaki tistim, ki se uporabijo za poročanje pripadajočih podatkov Banki za mednarodne poravnave (BIS) (www.bis.org/statistics/dsd_cbs.pdf).

(5)  Ta označuje število črk/števk, dovoljenih za vsak element šifrantov (npr. AN..7 pomeni alfanumerični niz do 7 znakov, AN1 pomeni en alfanumerični znak).

(6)  Za NCB je rezidenčna država sektorja izdajatelja rezidenčna država NCB.

(7)  Ta označuje število črk/števk, dovoljenih pri posredovanju vsakega atributa (npr. AN..1050 pomeni alfanumerični niz do 1 050 znakov, AN1 pomeni en alfanumerični znak, N1 pa pomeni eno števko).

(*)  Če bi NCB želela spremeniti atribut, se mora posvetovati z ECB, ki bo nato izvedla spremembo.

(**)  Spremembe se sporočijo pristojnemu poslovnemu področju v ECB po elektronski pošti.

(8)  Sklic na ECB se tukaj nanaša na Generalni direktorat za statistiko v ECB.

(9)  ECB priporoča, da NCB dostavijo te vrednosti, da se zagotovi bolj pregledna komunikacija.

(3)

Vsi atributi, določeni v tabeli iz oddelka 1, ki jih določi ECB, niso zajeti v tej tabeli.

M:

obvezni,

C:

pogojni.

(10)  Podatki o obrestnih merah se predložijo kot odstotki.

(11)  Če se OBS_STATUS poroča kot »B«, je treba vrednost poročati pod atributom OBS_PRE_BREAK.

(12)  Status opazovanja »E« je treba uporabiti za vsa opazovanja ali obdobja podatkov, ki so rezultat ocen in se ne morejo šteti kot normalne vrednosti.

(13)  Štirje elementi, vrednost opazovanja ter OBS_STATUS, OBS_CONF in OBS_PRE_BREAK, se obravnavajo kot ena enota. To pomeni, da morajo NCB poslati vse dopolnilne informacije za opazovanje. (Če se atributi ne poročajo, se njihove predhodne vrednosti prepišejo s privzetimi vrednostmi.)


PRILOGA IV

IZPELJAVA TRANSAKCIJ V KONTEKSTU STATISTIKE POSTAVK BILANCE STANJA DENARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, INVESTICIJSKIH SKLADOV IN DRUŽB, KI SE UKVARJAJO S PRENOSOM FINANČNIH SREDSTEV

DEL 1

Splošni opis postopka za izpeljavo transakcij

Oddelek 1:   Okvir

1.

Okvir za izpeljavo transakcij za statistiko postavk bilanc stanja denarnih finančnih institucij (MFI) (BSI), sredstev in obveznosti investicijskih skladov ter sredstev in obveznosti družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev (DPFS), temelji na Evropskem sistemu računov (v nadaljnjem besedilu: ESR 2010). Odstopanja od tega mednarodnega standarda so, kjer je potrebno, izvedena glede vsebine podatkov in statističnih konceptov. Ta priloga se razlaga v skladu z ESR 2010, razen če Uredba (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33), Uredba (EU) št. 1073/2013 (ECB/2013/38), Uredba (EU) št. 1075/2013 (ECB/2013/40) ali ta smernica, eksplicitno ali implicitno, prevladajo nad določbami ESR 2010.

2.

V skladu z ESR 2010 so finančne transakcije opredeljene kot neto pridobitve finančnih sredstev in neto prevzemi obveznosti za vsako vrsto finančnega instrumenta, tj. vsota vseh finančnih transakcij, izvršenih v zadevnem obdobju poročanja (1). Transakcije, ki zajemajo vsako postavko, določeno v Uredbi (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33), Uredbi (EU) št. 1073/2013 (ECB/2013/38) in Uredbi (EU) št. 1075/2013 (ECB/2013/40), se izračunajo na neto osnovi, tj. ugotavljanje bruto finančnih transakcij ali prometa se ne zahteva (2). Metoda vrednotenja za vsako transakcijo temelji na vrednosti, po kateri so sredstva pridobljena/odsvojena in/ali po kateri so obveznosti nastale, prenehale ali so se izmenjale. Kljub temu so dovoljena odstopanja od ESR 2010.

3.

Ta priloga prikazuje metodologijo za izpeljavo transakcij v kontekstu statistike BSI, investicijskih skladov in DPFS. Ta del se osredotoča na izračun podatkov o transakcijah pri Evropski centralni banki (ECB) in na poročanje osnovnih informacij s strani NCB, medtem ko se del 2 osredotoča na koncepte o popravkih tokov. Deli 3, 4, in 5 nato določajo posebne informacije, ki se nanašajo na pripravo okvirov za statistiko BSI, investicijskih skladov oziroma DPFS.

Nadaljnje podrobnosti in številčni primeri so na voljo v priročnikih o teh statistikah, ki so objavljeni na spletni strani ECB.

Oddelek 2:   Izračun podatkov o transakcijah s strani ECB in poročanje ECB s strani NCB

1.   Uvod

1.1

Za statistiko BSI in statistiko investicijskih skladov ECB izračuna transakcije na podlagi razlike med postavkami stanj na datume poročanja ob koncu obdobja za vsako postavko sredstev in obveznosti ter nato odstrani učinke sprememb, ki ne izhajajo iz transakcij, tj. »druge spremembe«. »Druge spremembe« so združene v dve glavni kategoriji, in sicer »prerazvrstitve in drugi popravki« ter »prevrednotovalni popravki«, pri čemer slednji zajemajo prevrednotenja zaradi sprememb cen in deviznih tečajev (3). Nacionalne centralne banke (NCB) poročajo ECB »prerazvrstitvene in druge popravke« ter »prevrednotovalne popravke«, tako da se lahko ti netransakcijski učinki odstranijo pri izračunu statističnih podatkov o tokovih.

V primeru statistike BSI NCB poročajo ECB podatke o popravkih v skladu z delom 1 Priloge II. »Predvrednotovalni popravki«, ki jih poročajo NCB, so sestavljeni iz odpisov/delnih odpisov posojil in prevrednotovalnih popravkov zaradi sprememb cen. Prevrednotovalne popravke zaradi sprememb deviznih tečajev običajno izračuna ECB, vendar lahko te popravke ECB neposredno posredujejo tudi NCB, kadar jih lahko pripravijo bolj natančno (4).

V primeru statistike investicijskih skladov NCB poročajo ECB podatke o popravkih v skladu z delom 17 Priloge II. »Predvrednotovalni popravki«, ki jih poročajo NCB, so sestavljeni iz prevrednotovalnih popravkov zaradi sprememb cen in deviznih tečajev.

1.2

V kontekstu statistike DPFS NCB neposredno poročajo ECB transakcije in ne popravke tokov. Izračun transakcij (ki ga opravijo bodisi neposredno poročevalske enote bodisi NCB) bi moral biti skladen s splošnim pristopom za prerazvrstitve in druge popravke ter prevrednotenja, ki je določen v tej prilogi.

2.   Prerazvrstitve in drugi popravki

2.1

NCB pripravijo podatke o »prerazvrstitvah in drugih popravkih«, kakor zahteva ta smernica, pri čemer uporabijo informacije nadzornih institucij, preverjanja verodostojnosti, priložnostna poizvedovanja (npr. povezana z odstopanji), nacionalne statistične zahteve, informacije o vstopnih in izstopnih institucijah poročevalske populacije in katere koli druge vire, ki so jim na voljo. Od ECB se ne pričakuje, da bo izvedla naknadne popravke, razen če NCB ugotovijo bistvene spremembe v končnih podatkih.

2.2

NCB ugotovijo spremembe v stanjih, ki so posledica prerazvrstitev, in vnesejo ugotovljeni neto znesek med »prerazvrstitve in druge popravke«. Neto zvišanje v stanjih zaradi prerazvrstitev se vnese s pozitivnim predznakom, neto znižanje v stanjih pa z negativnim predznakom.

2.3

NCB načeloma izpolnijo vse zahteve v zvezi s »prerazvrstitvami in drugimi popravki«, ki so določene v tej smernici. NCB pošljejo najmanj vse »prerazvrstitve in druge popravke« nad 50 milijonov EUR. Namen te mejne vrednosti je pomagati NCB pri odločanju, ali naj izvedejo popravek ali ne. Vendar pa se lahko, kadar informacije niso enostavno na voljo ali so slabe kakovosti, odločijo, da bodisi ne bodo storile ničesar bodisi bodo izvedle ocene. Iz tega razloga je pri določanju take mejne vrednosti potrebna fleksibilnost, ne nazadnje zaradi raznovrstnosti obstoječih postopkov za izračun popravkov. Na primer, kadar se relativno podrobne informacije zberejo ne glede na mejno vrednost, bi lahko imel poskus uporabe take mejne vrednosti nasprotni učinek.

3.   Prevrednotovalni popravki

3.1

Z namenom izpolnitve zahtev v zvezi s »prevrednotovalnimi popravki«, določenih v tej smernici, bodo NCB morda morale izračunati popravke na podlagi transakcij, podatkov po posameznih vrednostnih papirjih ali drugih podatkov, ki jih poroča poročevalska populacija, in/ali oceniti popravke v zvezi z nekaterimi razčlenitvami, ki jih poročevalska populacija ne poroča, ker se ne štejejo kot »minimalne zahteve«.

3.2

NCB običajno pripravijo »prevrednotovalne popravke« na podlagi podatkov, ki jih poroča neposredno poročevalska populacija. Vendar pa lahko NCB tudi posredno izpolnijo te zahteve za poročanje (npr. z neposrednim zbiranjem podatkov o transakcijah), v vsakem primeru pa jim je dovoljeno, da od poročevalskih enot zbirajo dodatne podatke. Ne glede na to, kateri od pristopov se uporabi na nacionalni ravni, se od NCB zahteva, da pošljejo ECB celotni niz podatkov v skladu z delom 1 Priloge II za statistiko BSI in delom 17 Priloge II za statistiko investicijskih skladov.

DEL 2

Popravki tokov na splošno

Oddelek 1:   Prerazvrstitve in drugi popravki

»Prerazvrstitve in drugi popravki« obsegajo katero koli spremembo v bilanci stanja referenčnega sektorja, ki je posledica sprememb v sestavi in strukturi poročevalske populacije, sprememb v razvrstitvi finančnih instrumentov in nasprotnih strank, sprememb v statističnih opredelitvah in (delnih) popravkov napak pri poročanju, ki vse povzročijo prekinitev v vrstah podatkov in zato vplivajo na primerljivost dveh zaporednih stanj ob koncu obdobja. Širitve euroobmočja lahko štejejo kot posebni primer »prerazvrstitev in drugih popravkov«.

1.   Spremembe v sestavi poročevalskega sektorja

1.1

Spremembe v sestavi poročevalskega sektorja lahko povzročijo prenos poslov preko meja ekonomskega sektorja. Taki prenosi ne predstavljajo transakcij in se zato obravnavajo kot popravek v »prerazvrstitvah in drugih popravkih«.

1.2

Institucija, ki vstopi v poročevalski sektor, lahko prenese posle v sektor, medtem ko lahko institucija, ki izstopi iz sektorja, prenese posle iz sektorja. Vendar pa posli, ki jih vstopna institucija sklene na novo po vstopu v poročevalski sektor, predstavljajo finančno transakcijo, ki ni odstranjena iz statističnih podatkov (5). Podobno velja za posle, ki jih je izstopna institucija sklenila pred izstopom iz poročevalskega sektorja in ki so prav tako zajeti kot transakcija v statističnih podatkih.

1.3

Neto učinek vstopnih ali izstopnih institucij na agregirana sredstva in obveznosti poročevalskega sektorja se izračuna z agregiranjem sredstev in obveznosti, ki jih prvič poročajo nove vstopne institucije, ter sredstev in obveznosti, ki jih zadnjič poročajo izstopne institucije, in sicer na podlagi razlike med obema za vsako postavko. Ta neto vrednost se vnese med »prerazvrstitve in druge popravke«. V nekaterih okoliščinah lahko obstaja vpliv na poročanje nasprotnih strank, zato se mora tudi ta vpliv upoštevati pri popravkih, v tem primeru kot sprememba v sektorju. Na primer, če MFI odstopi od svojega pooblastila za opravljanje poslov, vendar še naprej deluje kot drugi finančni posrednik, ki se financira prek medbančnega trga, nastopi umetno zvišanje pri posojanju MFI drugim finančnim posrednikom, kar zahteva popravek (zajet s »spremembami v razvrstitvi nasprotnih strank«).

2.   Spremembe v strukturi poročevalskega sektorja

2.1

Spremembe v strukturi poročevalskega sektorja nastanejo v kontekstu prestrukturiranja znotraj skupine ali združitev, prevzemov in delitev. Ta korporacijska prestrukturiranja običajno vodijo do sprememb v vrednotenju finančnih sredstev in obveznosti; vnesejo se prevrednotovalni popravki, da se odrazijo te spremembe in omogoči pravilna izpeljava transakcij. Poleg tega prestrukturiranja pogosto povzročijo prenos finančnih sredstev in obveznosti iz bilance stanja ene institucionalne enote v drugo (sprememba lastništva). Meja za obravnavo prenosov sredstev kot transakcij je opredeljena z obstojem dveh ločenih institucionalnih enot, ki delujeta na podlagi vzajemnega dogovora. Če pa so prenosi posledica nastanka ali izginotja institucionalne enote, jih je treba obravnavati kot »prerazvrstitve in druge popravke«. Zlasti če združitev ali prevzem vodi do izginotja ene ali več institucionalnih enot, je treba poročati vse navzkrižne pozicije, ki so obstajale med institucijami, ki so predmet združitve, in so bile izravnane v času, ko so enote, ki so prenehale obstajati, izginile iz sistema, in prerazvrstitvene popravke. Korporativne delitve se obravnavajo simetrično.

2.2

Podrobnejša analiza sprememb v strukturi poročevalskega sektorja, ki nastanejo v kontekstu korporativnega prestrukturiranja, in podrobni številčni primeri so na voljo v navodilih, ki jih zagotovi ECB, npr. v priročniku o statistiki bilance stanja MFI in priročniku o statistiki investicijskih skladov.

3.   Drugi primeri »prerazvrstitev in drugih popravkov«

3.1

Spremembe v razvrstitvi po sektorjih ali v rezidenčnosti strank povzročijo prerazvrstitev sredstev/obveznosti v razmerju do teh nasprotnih strank. Take spremembe v razvrstitvi nastanejo iz številnih razlogov, npr. ker subjekt države po privatizaciji zamenja ekonomski sektor ali ker se zaradi združitev/delitev spremeni osnovna dejavnost družb. Podobno se lahko spremeni razvrstitev sredstev in obveznosti po instrumentih, na primer, kadar posojila postanejo tržna in se posledično za statistične namene štejejo kot dolžniški vrednostni papirji. Ker te prerazvrstitve povzročijo spremembe v poročanih postavkah stanj, vendar ne predstavljajo transakcije, je treba uvesti popravek, da se njihov vpliv odstrani iz statistike.

3.2

V okviru omejitev, opredeljenih s politiko popravkov, NCB popravijo napake pri poročanju podatkov o stanjih takoj, ko napake odkrijejo. V idealnem primeru popravki v celoti odpravijo napako v podatkih, zlasti kadar se napaka nanaša na eno samo obdobje ali omejeno časovno obdobje. V teh okoliščinah ne nastane nobena prekinitev v vrstah podatkih. Vendar če se napaka nanaša na zgodovinske podatke in se pretekli podatki ne popravijo ali se popravijo samo za omejeno časovno obdobje, nastane prekinitev med prvim obdobjem s popravljeno vrednostjo in zadnjim obdobjem, ki vsebuje napačno vrednost. V tem primeru NCB ugotovijo velikost nastale prekinitve in vnesejo popravek med »prerazvrstitve in druge popravke«. Podobne praske se uporabljajo pri uveljavljanju sprememb statističnih opredelitev, ki vplivajo na poročane podatke, in pri popravkih za prekinitve, ki lahko nastanejo zaradi uvedbe, spremembe ali opustitve metod izračuna ocene celotne vrednosti.

Oddelek 2:   Prevrednotovalni popravki

1.   Odpisi/delni odpisi posojil

Popravek v zvezi z »odpisi/delnimi odpisi« se nanaša na vpliv sprememb v vrednosti posojil, zabeleženih v bilanci stanja, ki so posledica odpisov ali delnih odpisov posojil. Ta popravek odraža tudi spremembe v stanjih rezervacij za izgube iz posojil, če se, na primer, neporavnana stanja beležijo v neto zneskih brez rezervacij po členu 8(4) Uredbe (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33). Vključene so tudi izgube, ugotovljene v času prodaje ali prenosa posojil tretji osebi, če jih je mogoče identificirati.

2.   Prevrednotovalni popravki zaradi spremembe cen

2.1

Popravek zaradi cenovnega prevrednotenja sredstev in obveznosti se nanaša na nihanja v vrednotenju sredstev in obveznosti, ki nastanejo zaradi spremembe v ceni, po kateri so sredstva in obveznosti zabeležena ali se z njimi trguje. Popravek vključuje spremembe, ki sčasoma nastanejo v vrednosti stanj ob koncu obdobja zaradi sprememb v referenčni vrednosti, po kateri so sredstva in obveznosti zabeleženi, tj. dobički/izgube. Vsebuje lahko tudi spremembe v vrednotenju, ki izhajajo iz transakcij s sredstvi/obveznostmi, tj. realizirani dobički/izgube; vendar v tej zvezi obstajajo različne nacionalne prakse.

2.2

Narava in obseg »prevrednotovalnih popravkov« se določita z izbrano metodo vrednotenja. Čeprav je priporočljivo, da se obe strani bilance stanja beležita po tržni vrednosti, se lahko v praksi uporabljajo različne metode vrednotenja tako na strani obveznosti kot na strani sredstev.

Oddelek 3:   Prevrednotovalni popravki zaradi sprememb deviznih tečajev

1.

Za namen predložitve statističnih podatkov ECB NCB zagotovijo, da se stanja sredstev in obveznosti, ki so izražena v tujih valutah, preračunajo v eure z uporabo tržnega deviznega tečaja na dan, na katerega se podatki nanašajo. Treba je uporabiti referenčni devizni tečaj ECB (6).

2.

Gibanja deviznih tečajev za euro, ki nastanejo med datumi poročanja ob koncu obdobja, povzročijo spremembe v vrednosti sredstev in obveznosti v tuji valuti, kadar so te izražene v eurih. Ker te spremembe predstavljajo dobičke/izgube in ker niso finančne transakcije, je treba identificirati učinke vrednotenja, tako da se lahko odstranijo iz transakcij. Prevrednotovalni popravki zaradi sprememb deviznih tečajev lahko vsebujejo tudi spremembe vrednosti, ki izhajajo iz transakcij s sredstvi/obveznostmi, tj. realizirani dobički/izgube; vendar v tej zvezi obstajajo različne nacionalne prakse.

DEL 3

Popravki tokov: posebnosti v statistiki BSI

Oddelek 1:   Uvod

1.

V primeru statistike BSI vsaka NCB predloži ločene podatke o popravkih, ki zajemajo njeno bilanco stanja in bilance stanja drugih MFI. Popravke za bilanco stanja ECB interno zbere Direktorat ECB za notranje finance. NCB predložijo popravke za vse postavke v bilancah stanja MFI v skladu s frekvenco, navedeno v členu 3(2) te smernice. Pri tem bodo NCB morda morale izračunati in/ali oceniti popravke za nekatere razčlenitve, ki jih MFI ne poročajo, ker se ne štejejo kot »minimalne zahteve« iz tabele 1A v delu 2 Priloge I k Uredbi (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33). Del 1 Priloge II k tej smernici določa, ali je treba ECB predložiti samo »prerazvrstitve in druge popravke« ali tudi »prevrednotovalne popravke«.

Popravke za gibanja deviznih tečajev izračuna ECB. Iz tega razloga popravki, ki jih zagotovijo NCB v zvezi s stanji, izraženimi v tujih valutah, izključujejo učinek sprememb zaradi deviznega tečaja. ECB izračuna popravke zaradi deviznega tečaja z uporabo valutnih deležev, izpeljanih iz razčlenitve sredstev in obveznosti na glavne valute, ki so na voljo v tabeli 4 v delu 3 Priloge I k Uredbi (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33). Podrobna metoda, ki jo ECB uporabi za izračun popravkov zaradi deviznega tečaja, je na voljo v priročniku o statistiki bilance stanja MFI. Te popravke lahko ECB posredujejo tudi NCB, kadar jih lahko pripravijo bolj natančno.

2.

Za popravke tokov velja enak sistem dvostavnega knjigovodstva kot za stanja. V vseh primerih imajo popravki protipostavko, ki bo v večini primerov verjetno »kapital in rezerve« ali »preostale obveznosti«, odvisno od poslov ali nacionalnih računovodskih pravil.

3.

V kontekstu okvira za pripravljanje statistike BSI je treba finančne transakcije v splošnem meriti po vrednosti transakcije, ki ni nujno enaka ceni na trgu ali pošteni vrednosti sredstva v času transakcije. Vrednost transakcije ne vključuje zaračunanih storitev, dajatev, provizij ali podobnih plačil za storitve pri opravljanju transakcije.

4.

Obresti na vloge, posojila ter izdane dolžniške vrednostne papirje in imetja dolžniških vrednostnih papirjev je treba beležiti po obračunskem načelu in nikoli kot transakcijo z zadevnim instrumentom. Za posojila in vloge je to zagotovljeno z zahtevo v delu 2 Priloge II k Uredbi (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33), po kateri je treba obračunane obresti na te instrumente beležiti med »preostalimi sredstvi« in »preostalimi obveznostmi«. Vendar pa Uredba ne vsebuje pravila o obravnavi obračunanih obresti na dolžniške vrednostne papirje, ki jih izdajo ali imajo MFI. Dejansko so obračunane obresti pogosto sestavni del tržnih cen in jih je težko ločiti od računovodske cene, kakor se poroča v statistični bilanci stanja. V interesu skladnih in med državami primerljivih podatkov je treba uporabiti naslednje pravilo:

(a)

če so obračunane obresti sestavni del računovodske cene, kakor se poroča v statistični bilanci stanja, je treba zanje uporabiti »prevrednotovalni popravek«;

(b)

če so obračunane obresti izključene iz vrednosti stanj vrednostnih papirjev, na katero se nanašajo v statistični bilanci stanja, se razvrstijo med »preostala sredstva« ali »preostale obveznosti« in se ne obravnavajo kot prevrednotovalni popravek.

Ta predlagana obravnava se odraža tudi v zahtevah za poročanje, določenih v tej smernici (glej oddelek 3 v delu 4 Priloge II) (7).

Oddelek 2:   Prevrednotovalni popravki

1.   Odpisi/delni odpisi

1.1

NCB poročajo ECB podatke o odpisih/delnih odpisih posojil v skladu z delom 1 Priloge II. Od NCB se pričakuje, da bodo izpolnile zahteve na podlagi podatkov, ki jih poročajo MFI. Zlasti NCB zbirajo najmanj podatke iz obveznih zahtev, določenih v tabeli 1A v delu 4 Priloge I k Uredbi (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33), lahko pa zbirajo tudi dodatne podatke, ki niso zajeti s temi minimalnimi zahtevami. Da se ECB zagotovi poročanje v polnem obsegu, se od NCB pričakuje, da razvrstijo popravke ob upoštevanju računovodskih pravil v zvezi s slabimi posojili (8) in relativnega kreditnega tveganja v vsakem sektorju. Kadar za razvrstitev popravka ni na voljo dovolj informacij, se ta lahko razčleni po kategorijah iz Uredbe (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33) sorazmerno z velikostjo postavk stanj.

1.2

Delni odpisi, do katerih pride v času, ko je posojilo olistinjeno (ali drugače preneseno), in odpisi/delni odpisi servisiranih posojil se poročajo ECB po najboljših prizadevanjih v skladu s tabelo 3 v delu 1 Priloge II (9).

2.   Prevrednotovalni popravki zaradi spremembe cen vrednostnih papirjev

2.1

Cenovna prevrednotenja vplivajo samo na določene postavke bilance stanja: na strani obveznosti na postavko »izdani dolžniški vrednostni papirji« in na strani sredstev na postavke »imetja dolžniških vrednostnih papirjev«, »lastniški kapital« in »delnice/enote investicijskih skladov«. Nasprotno so njihove protipostavke večinoma razvrščene med »kapital in rezerve« ter »preostale obveznosti«. Vloge in posojila imajo fiksne nominalne vrednosti, zato zanje cenovne spremembe ne veljajo. Za podroben opis povezav med vnosi cenovnih prevrednotenj in njihovih protipostavk glej priročnik ECB o statistiki bilance stanja MFI.

2.2

Na strani obveznosti prevrednotenja za spremembe cen izdanih dolžniških vrednostnih papirjev ostajajo zunaj »minimalnih zahtev«, določenih v Uredbi (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33), in zato niso obvezna. Na strani sredstev minimalne zahteve za cenovna prevrednotenja imetij dolžniških vrednostnih papirjev zajemajo samo razred zapadlosti »nad dvema letoma«; če ni na voljo nobenih drugih informacij, se lahko predpostavlja, da so enaki skupnemu znesku popravkov zaradi cenovnega prevrednotenja v zvezi z imetji dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih izda vsak zadevni sektor.

2.3

Obseg in vsebina prevrednotovalnih popravkov za imetja vrednostnih papirjev sta odvisna od metode vrednotenja, uporabljene pri pripravi statistične bilance stanja. Za namen zbiranja teh podatkov lahko NCB pristopijo k poročevalskim enotam na dva načina. En način je, da se prepusti MFI poročanje prevrednotovalnih popravkov, ki se nato agregirajo in posredujejo ECB. Drugi način pa je, da NCB od poročevalskih enot zahtevajo neposredno poročanje opazovanih transakcij, iz katerih NCB izpeljejo prevrednotovalne popravke, ki jih je treba posredovati (na agregirani podlagi) ECB. Poglobljeni metodološki opis obeh načinov in ustrezne dovoljene metode pripravljanja so navedene v priročniku o statistiki bilance stanja MFI.

2.4

NCB lahko tudi zbirajo zahtevane statistične informacije o vrednostnih papirjih (npr. knjigovodska vrednost v bilanci stanja, tržna vrednost, prodaje in nakupi) na podlagi posameznih vrednostnih papirjev in izpeljejo agregirane statistične informacije (vključno s podatki o popravkih zaradi cenovnega prevrednotenja) v skladu z minimalnimi standardi, določenimi v Uredbi (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33).

2.5

NCB so načeloma omejene na zgoraj navedene metode. Vendar pa lahko uporabijo tudi druge metode, če izkažejo zmožnost dostave podatkov primerljive kakovosti.

Oddelek 3:   Mesečni popravki tokov – posebne prilagoditve

1.   Statistika bilance stanja ECB/NCB

1.1

Zahteve za ECB/NCB so bile v primerjavi z zahtevami za druge MFI nekoliko spremenjene, da odražajo dejavnosti ECB/NCB. Nekatere postavke so bile odstranjene, tj. podatki o razčlenitvi repo poslov ali vlog na odpoklic z odpovednim rokom se ne zahtevajo. Druge postavke so bile dodane, tj. na strani obveznosti »protipostavka posebnih pravic črpanja« in na strani sredstev »zlato in terjatve v zlatu« in »terjatve iz pravic črpanja, posebnih pravic črpanja in ostale terjatve«, ker se stanja za te postavke zahtevajo tudi v tej smernici. ECB/NCB predložijo podatke o popravkih za vsako od teh postavk.

1.2

ECB/NCB predložijo popravke v skladu z zgoraj opisanimi postopki. Vendar so mogoče nekatere spremembe:

prerazvrstitve in drugi popravki: vsi viri popravkov niso relevantni; npr. »spremembe v sestavi poročevalskega sektorja« se ne uporabljajo. Z odstopanjem od splošnega navodila je v tem primeru določena nižja mejna vrednost v višini 5 milijonov EUR, da se zagotovi točnost tokov v bilancah stanja NCB,

prevrednotovalni popravki zaradi sprememb cen in deviznih tečajev: uporabljajo se splošne določbe, razen v primeru ECB, ki lahko popravke zaradi deviznega tečaja poroča neposredno iz računovodskih podatkov.

2.   Skladi denarnega trga

2.1

NCB vključijo podatke o popravkih za sklade denarnega trga (SDT) pri izpolnjevanju svojih obveznosti poročanja v zvezi s »prerazvrstitvami in drugimi popravki« ter »prevrednotovalnimi popravki«. Ti popravki se ločeno poročajo tudi za SDT v skladu z namenskim sistemom za četrtletno poročanje.

2.2

Člen 9(3) Uredbe (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33) določa, da lahko NCB nekaterim ali vsem SDT odobrijo odstopanja v zvezi s poročanjem prevrednotovalnih popravkov. Kljub temu se v teh primerih od NCB pričakuje, da zagotovijo informacije po najboljših prizadevanjih, zlasti kadar so s tem povezani zneski znatni.

2.3

Izračun popravkov zaradi cenovnega prevrednotenja sredstev SDT se opravi po skupnem postopku, ki se uporablja za vse MFI. Na strani obveznosti pozitivne spremembe vrednosti delnic/enot SDT tradicionalno štejejo kot transakcije, vzporedno s plačilom (v nasprotju z obračunom) obresti na vloge, kar pomeni, da protipostavka prevrednotenj na strani sredstev ne bi bile »delnice/enote skladov denarnega trga«, ampak »preostale obveznosti«. Vendar pa se v primerih, kjer se cena delnic/enot SDT zmanjša kot posledica izgub iz sredstev sklada, se to ne sme primerjati s plačili obresti. Na podlagi navedenega tabela 1A v delu 4 Priloge I k Uredbi (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33) vključuje zahteve o cenovnih prevrednotenjih za delnice/enote SDT; od NCB se zahteva, da uporabijo to postavko za izenačitev cenovnih prevrednotenj na strani sredstev, kjer je primerno. Razvrstitev je treba opraviti na način, da se zajamejo samo dejanska cenovna prevrednotenja, ki se odrazijo kot spremembe vrednosti delnic/enot SDT.

3.   Obveznosti (in sredstva) države

Podatki o stanjih se zbirajo za obveznosti in sredstva države iz naslova vlog. Za namene priprave transakcij se podatki o popravkih načeloma zagotovijo tudi v skladu z zahtevami, vzpostavljenimi za statistiko bilance stanja MFI. V praksi je malo verjetno, da bi nastale spremembe, ki niso transakcije, tj. zaradi sprememb deviznega tečaja ali tržne cene. Ti podatki se poročajo, kakor je prikazano v delu 3 Priloge II.

4.   Pojasnjevalne postavke

Podatki o stanjih za razčlenitev dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih izdajo MFI, po rezidenčnosti imetnika se zbirajo za izračun denarnih agregatov. Za izpeljavo transakcij se za te pojasnjevalne postavke izračunajo prerazvrstitveni popravki, popravki zaradi deviznega tečaja in prevrednotovalni popravki. Ti podatki se poročajo, kakor je prikazano v delu 4 Priloge II.

Oddelek 4:   Izračun popravkov tokov pri zahtevah za četrtletno poročanje

1.

Postopek za izračun četrtletnih transakcij za postavke bilance stanja iz tabele 2 v delu 3 Priloge I k Uredbi (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33) je podoben postopku, ki se uporablja za izpeljavo mesečnih transakcij za postavke bilance stanja iz tabele 1 v delu 2 Priloge I k navedeni uredbi. Popravki tokov se izračunajo v skladu z naslednjimi načeli:

(a)

Kadar se popravek predloži za tabelo 1, lahko vpliva na postavke razčlenitve, ki so vsebovane v tabeli 2. Med dvema nizoma podatkov je treba zagotoviti skladnost, tj. vsota mesečnih popravkov mora biti enaka četrtletnemu popravku. Če se za četrtletne popravke določi mejna vrednost ali če četrtletnih popravkov ni mogoče določiti v celoti ali enako podrobno kot mesečni popravek, se popravek izračuna, da se izogne odstopanjem od popravka, ki se poroča za mesečne podatke.

(b)

Pri »cenovnem prevrednotenju vrednostnih papirjev« lahko pride do neskladnosti med mesečnimi in četrtletnimi popravki, odvisno od načina izpeljave popravkov. Podrobna navodila o postopku, ki ga je treba vzpostaviti za zagotovitev skladnosti med mesečnimi in četrtletnimi popravki, so navedena v priročniku o statistiki bilance stanja MFI.

(c)

V četrtletnih tabelah bodo morda potrebni popravki, tudi če se popravek v tabeli 1 ne poroča. Tak primer je prerazvrstitev na podrobni četrtletni ravni, ki pa je izpuščena na bolj agregirani mesečni ravni. To se lahko uporabi tudi za »prevrednotovalne popravke«, kadar se različni sestavni deli mesečne postavke gibljejo v nasprotnih smereh. Skladnost med mesečnimi in četrtletnimi podatki se zagotovi tudi v teh primerih.

Enaka načela se uporabljajo za izpeljavo popravkov o tokovih za pojasnjevalne postavke, zbrane na podlagi zahtev v delih 3 in 4 Priloge II.

2.

Obseg, do katerega NCB zagotavljajo popravke za četrtletne statistične podatke, je odvisen od njihove zmožnosti, da s sprejemljivo natančnostjo določijo ali ocenijo podrobne razvrstitve obstoječih mesečnih popravkov po sektorjih/instrumentih. V zvezi s »prerazvrstitvami in drugimi popravki« so informacije običajno na voljo. Zlasti imajo NCB na voljo dovolj podrobne informacije, da lahko velike enkratne popravke (npr. prerazvrstitev zaradi napak pri poročanju) brez težav razvrstijo v ustrezne četrtletne postavke. Enako četrtletni popravki zaradi sprememb v poročevalski populaciji ne predstavljajo težav za NCB. V zvezi s »prevrednotovalnimi popravki« je podatke o odpisih in cenovnih prevrednotenjih pogosto težje pridobiti zaradi pomanjkanja ustreznih razčlenitev pri osnovnih virih podatkov. Pričakovati je, da bo »prevrednotovalni popravek« vsaj deloma temeljil na ocenah. Ocenam se priložijo pojasnila o uporabljeni metodi (npr. manjkajoče razčlenitve se ocenijo sorazmerno z uporabo podatkov o stanjih).

DEL 4

Popravki tokov: posebnosti v statistiki investicijskih skladov

Oddelek 1:   Uvod

1.

Za statistiko investicijskih skladov NCB predložijo prevrednotovalne popravke, ki zajemajo tako prevrednotenja zaradi sprememb cen in deviznih tečajev kot prerazvrstitvene popravke za vse postavke bilance stanja investicijskega sklada, v skladu s frekvenco, navedeno v členu 19. Pri tem bodo NCB morda morale izračunati in/ali oceniti popravke za nekatere razčlenitve, ki jih investicijski skladi ne poročajo, ker se ne štejejo kot »minimalne zahteve« iz tabele 3 v delu 3 Priloge I k Uredbi (EU) št. 1073/2013 (ECB/2013/38).

2.

Za popravke tokov velja enak sistem dvostavnega knjigovodstva kot za stanja. V vseh primerih imajo popravki protipostavko, ki bo v večini primerov verjetno »izdane delnice/enote investicijskih skladov« ali »preostale obveznosti«, odvisno od poslov ali lokalnih računovodskih pravil.

3.

Za vrednosti transakcij z vlogami/posojili in vrednostnimi papirji načeloma velja naslednje navodilo. Vrednost transakcij z vlogami/posojili in vrednostnimi papirji izključuje provizije itd. Vrednost transakcije z vlogo/posojilom izključuje obračunane aktivne/pasivne obresti, ki še niso bile prejete ali plačane. Namesto tega se obračunane obresti na posojila/vloge beležijo pod »preostala sredstva« oziroma »preostale obveznosti«.

Obračunane obresti na imetja vrednostnih papirjev in na izdane vrednostne papirje so vključene v podatke o stanjih vrednostnih papirjev in v vrednost transakcije.

Oddelek 2:   Prevrednotovalni popravki

1.

Uredba (EU) št. 1073/2013 (ECB/2013/38) omogoča fleksibilnost glede vrste podatkov, ki so potrebni za izračun prevrednotovalnih popravkov za sredstva in obveznosti, in glede oblike, v kateri se ti podatki zbirajo in pripravljajo. Odločitev o metodi je prepuščena NCB.

2.

Za izpeljavo prevrednotovalnih popravkov za vrednostne papirje, ki se zbirajo na podlagi posameznih vrednostnih papirjev, sta na voljo naslednji dve možnosti:

investicijski skladi poročajo informacije po posameznih vrednostnih papirjih, ki NCB omogočajo izpeljavo prevrednotovalnih popravkov: investicijski skladi poročajo NCB informacije, ki se zahtevajo v odstavkih 1, 2 in 4 tabele 2 v delu 3 Priloge I k Uredbi (EU) št. 1073/2013 (ECB/2013/38), na podlagi posameznih vrednostnih papirjev. Te informacije omogočajo NCB, da pridobijo točne informacije o »prevrednotovalnih popravkih«, ki jih je treba posredovati ECB. Pri uporabi te možnosti lahko NCB izpeljejo »prevrednotovalne popravke« v skladu s skupno metodo Eurosistema, tj. »metoda izpeljave tokov«, kakor je opisana v priročniku za investicijske sklade, ki je priložena Uredbi,

investicijski skladi neposredno poročajo NCB transakcije na podlagi posameznih vrednostnih papirjev: investicijski skladi poročajo skupne zneske nakupov in prodaj vrednostnih papirjev, ki so se izvedli v referenčnem obdobju, kakor je določeno v odstavkih 1 in 3 iz tabele 2 v delu 3 Priloge I k Uredbi (EU) št. 1073/2013 (ECB/2013/38), na podlagi posameznih vrednostnih papirjev. NCB izračunajo »prevrednotovalne popravke« na podlagi razlike med stanji ob koncu obdobja in z odstranitvijo transakcij ter posredujejo prevrednotovalne popravke ECB v skladu s to smernico.

3.

Za sredstva in obveznosti razen vrednostnih papirjev ali za tiste vrednostne papirje, ki se ne zbirajo na podlagi posameznih vrednostnih papirjev, sta za izpeljavo prevrednotovalnih popravkov na voljo naslednji dve možnosti:

investicijski skladi poročajo agregirane popravke: investicijski skladi poročajo popravke za vsako postavko, ki odražajo spremembe v vrednotenju zaradi spremembe cen in deviznih tečajev (10). NCB, ki izberejo to metodo, agregirajo popravke, ki jih poročajo investicijski skladi, za posredovanje podatkov ECB,

investicijski skladi poročajo agregirane transakcije: investicijski skladi združijo transakcije v mesecu in NCB posredujejo vrednost nakupov in prodaj. NCB, ki prejmejo podatke o transakcijah, izračunajo »prevrednotovalne popravke« kot preostanek razlike med stanji in transakcijami ter posredujejo prevrednotovalni popravek ECB v skladu s to smernico.

DEL 5

Popravki tokov: posebnosti v statistiki DPFS

Oddelek 1:   Uvod

Za statistiko DPFS NCB predložijo transakcije za vse postavke bilance stanja DPFS v skladu s členom 20. Poročevalske enote za DPFS zagotovijo transakcije, kakor so opredeljene v delu 3 Priloge II k Uredbi (EU) št. 1075/2013 (ECB/2013/40), neposredno zadevni NCB, alternativno pa lahko poročevalske enote namesto tega in v dogovoru z NCB zagotovijo prevrednotovalne popravke in druge spremembe obsega, ki NCB omogočajo izpeljavo transakcij, v skladu z načeli, določenimi v tej prilogi.

Oddelek 2:   Odpisi/delni odpisi

1.

NCB poročajo ECB podatke o odpisih/delnih odpisih olistinjenih posojil v skladu s členom 20. Vključeni so tudi odpisi/delni odpisi, ki so pripoznani v času, ko se posojilo proda ali prenese na tretjo osebo, če jih je mogoče ugotoviti.

2.

Namesto posredovanja podatkov o odpisih/delnih odpisih lahko poročevalske enote v dogovoru z zadevno NCB zagotovijo druge informacije, ki NCB omogočajo izpeljavo zahtevanih podatkov o odpisih/delnih odpisih.


(1)  To je v skladu z ESR 2010 in drugimi mednarodnimi statističnimi standardi.

(2)  Kljub temu v primeru statistike investicijskih skladov Uredba (EU) št. 1073/2013 (ECB/2013/38) zahteva ločeno poročanje novih izdaj in odkupov delnic/enot investicijskih skladov v mesecu poročanja.

(3)  Opredelitev in razvrstitev »drugih sprememb« je večinoma v skladu z ESR 2010. »Prerazvrstitve in drugi popravki« so v veliki meri enaki »drugim spremembam obsega sredstev in obveznosti« (K.1-K.6, glej odstavke 6.03-25), pri čemer se lahko »prevrednotenja« prenesejo na »nominalne dobičke/izgube« (K.7, glej odstavke 6.26-64). Pri statistiki BSI se pomembno odstopanje nanaša na vključitev »odpisov posojil« v »prevrednotenja« (in predvsem kot prevrednotenja zaradi sprememb cen), pri čemer se v ESR 2010 v splošnem štejejo kot »druge spremembe obsega« (odstavek 6.14) – z izjemo izgub, realiziranih pri prodaji posojil; te izgube, ki so enake razliki med ceno transakcije in knjigovodsko vrednostjo posojila v bilanci stanja, je treba beležiti kot prevrednotenje (odstavek 6.58). Vključitev »odpisov posojil« v »prevrednotenja« odstopa tudi od pravil o stanju mednarodnih naložb. V pravilih o stanju mednarodnih naložb se ti obravnavajo kot »drugi popravki« in ne kot »spremembe cen in deviznih tečajev«. Pri statistiki investicijskih skladov se »odpisi/delni odpisi« posojil ne zahtevajo.

(4)  Popravke, ki se nanašajo na bilanco stanja ECB, poroča generalni direktorat Uprava.

(5)  To merilo se uporablja v mejnih primerih. Na primer, ustanovitev nove banke, ki prevzame operacije, ki jih je prej opravljalo predstavništvo v imenu nerezidenčne banke, povzroči transakcijski tok, ki ni odstranjen iz statističnega toka.

(6)  Glej sporočilo za javnost ECB z dne 8. julija 1998, naslovljeno Setting-up of common market standards, dostopno na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(7)  Obravnava obračunanih obresti v statistiki bilance stanja MFI odstopa od ESR 2010, ki določa, da so »[o]bresti […] zajete tako, da se upniku v času stalno obračunavajo na znesek neodplačane glavnice«, in zlasti kot transakcija znotraj finančnega instrumenta, na katerega se nanaša, ki ustreza transakciji med prihodki od obresti v nefinančnih računih (odstavek 5.43). V plačilni bilanci in stanju mednarodnih naložb se obresti beležijo v kategoriji zadevnega instrumenta.

(8)  To so posojila, katerih vračilo je zapadlo ali je kako drugače moteno, delno ali v celoti, v skladu z opredelitvijo neplačila iz člena 178 Uredbe (EU) št. 575/2013.

(9)  Lahko pride do odpisov/delnih odpisov posojil, pri katerih je MFI serviser, ker so posojila še vedno zabeležena v bilanci stanja, bodisi na posamičnih računih MFI bodisi na ravni skupine, podatki o servisiranju, ki se poročajo NCB, pa se zajemajo od tam. Do njih lahko pride tudi, ko mora serviser navesti znižano stanje glavnice dolga za slaba posojila, da bi izpolnjeval pogodbe z vlagatelji.

(10)  V skladu s Prilogo III k Uredbi (EU) št. 1073/2013 (ECB/2013/38) NCB zbirajo od investicijskih skladov bodisi podatke o prevrednotenjih zaradi spremembe cen in deviznih tečajev bodisi alternativno samo podatke o prevrednotenjih zaradi sprememb cen in potrebne podatke, ki zajemajo najmanj razčlenitev po valutah na britanski funt, ameriški dolar, japonski jen in švicarski frank, z namenom izpeljave prevrednotenj zaradi sprememb deviznih tečajev.


PRILOGA V

SEZNAM INSTITUCIONALNIH ENOT ZA STATISTIČNE NAMENE

DEL 1

Vzporedba seznama atributov iz registra institucij in povezanih družb (RIAD) z določenimi nizi podatkov, ki se vodijo za statistične namene

Attribute name (1)

Relevanten v kontekstu seznama

MFI

investicijskih skladov

DPFS

PSRI (2)

Vrsta

Frekvenca posodabljanja

Vrsta

Frekvenca posodabljanja

Vrsta

Frekvenca posodabljanja

Vrsta

Frekvenca posodabljanja

»Non-industry« IDs

 

 

 

 

 

 

 

 

RIAD code

M

d

M

q

M

q

M

a

Nationals business register

E

d

E

q

E

q

O

a

EGR code

E

d

 

 

E

q

 

 

LEI (če je na voljo)

M

d

M

q

M

q

M

a

»Industry« IDs

 

 

 

 

 

 

 

 

BIC

E

d

 

 

 

 

 

 

ISIN

E

d

M

q

M

q

 

 

Name

M

d

M

q

M

q

M

a

Country of residence

M

d

M

q

M

q

M

a

Address

M

d

M

q

M

q

M

a

Area code

M

d

M

q

M

q

M

a

Legal form

E

d

E

q

E

q

E

a

Flag Listed

M

d

M

q

M

q

O

a

Flag Supervised

M

d

M

q

M

q

M

a

Reporting requirements

E

d

E

q

E

q

E

a

Type of licence

M

d

M

q

M

q

O

a

Capital variability

 

 

M

q

 

 

 

 

Capital variability

 

 

M

q

 

 

 

 

Legal set-up

 

 

M

q

 

 

 

 

Flag Sub-fund

 

 

M

q

 

 

 

 

Nature of securitisation

 

 

 

 

M

q

 

 

Flag E-money issuer - licence

 

 

 

 

 

 

M

a

Flag E-money issuer - business

 

 

 

 

 

 

M

a

Flag Payment service provider -licence

 

 

 

 

 

 

M

a

Flag Payment service provider - business

 

 

 

 

 

 

M

a

Flag Payment system operator

 

 

 

 

 

 

M

a

Comment

O

d

O

q

O

q

O

a

NACE code

M

d

M

q

M

q

E

a

Total employment

E

a

O

a

E

a

O

a

Total solo balance sheet (ECB Regulation)

M

a

E

a

E

a

 

 

Net assets, net asset value

E

a

M

a

 

 

 

 

ESA 2010

M

d

M

q

M

q

M

a

Sub-sector type

M

d

M

q

M

q

M

a

Birth date

O

d

O

q

O

q

O

a

Closure date

M

d

M

q

M

q

M

a

Flag Activity status

M

d

M

q

M

q

M

a

Minimalni referenčni podatki (1), ki se zahtevajo za

Originator of FVC

 

 

 

 

M

q

 

 

Management company

 

 

M

q

M

q

 

 

Headquarter of branch

M

d

 

 

 

 

 

 

M (obvezno), E (zaželeno), O (neobvezno), prazno (se ne uporablja).

Frekvenca: a (letna), q (četrtletna), m (mesečna), d (dnevna/takoj po nastanku spremembe).

Rok: za letne podatke (če ni določeno drugače) en mesec po referenčnem datumu.

DEL 2

Vrste razmerij med organizacijskimi enotami

 

Vrsta

Frekvenca posodabljanja

1.

Organizacijska razmerja znotraj podjetja

 

 

Razmerje med pravno(-imi) enoto(-ami) in podjetjem

O

2.

Razmerja znotraj skupine podjetij

Razmerje obvladovanja

E (3)

q

Razmerje lastništva

E (3)

q

3.

Druga razmerja

Povezava med »originatorjem« in njegovo DPFS

M

q

Povezava med »družbo za upravljanje« in njeno DPFS/njenim investicijskim skladom

M

q

Povezava med »nerezidenčno podružnico« in njenim »sedežem«

M

d

Povezava med »podskladom« in »krovnim skladom«

M

q

 

Povezava s prednikom/naslednikom v primeru prevzema/delitve

M

d / q

DEL 3

Opredelitve in podrobnejša navodila za poročanje

RIAD code

Enoznačna identifikacijska oznaka za katero koli organizacijsko enoto v registru RIAD, ki je sestavljena iz dveh delov: »host« in »id«.

Vrednosti obeh delov skupaj zagotavljata, da je ta primarni ključ enoznačna:

dvomestna oznaka države ISO-3166,

prosti niz.

[obvezna postavka za vzpostavitev subjekta v registru RIAD]

Alias identifiers

Nezaključen seznam množice identifikacijskih oznak, sestavljenih iz identifikatorjev, ki lahko izpolnjujejo kateri koli (pol)industrijski standard ali pa tudi ne. Ker lahko seznam vsebuje čiste »nacionalne« kode, celotni seznam ni obvezen za vse institucije, ki zagotavljajo podatke. Primeri so kode nacionalnih poslovnih registrov, kode registra EuroGroups, identifikator pravnih oseb (če je na voljo) in koda BIC.

Da bi identifikator deloval pri izmenjavi podatkov med NCB in registrom RIAD, ga je treba registrirati v posebnem šifrantu sistema.

ISIN

»Mednarodna identifikacijska številka vrednostnih papirjev«, kakor je opredeljena v ISO 6166. V registru RIAD se koda ISIN prikazuje na dva načina:

v primeru investicijskih skladov in DPFS zahteve za poročanje vključujejo obveznost poročanja (vseh) obstoječih (neodkupljenih) vrednostnih papirjev, ki jih izda finančna družba,

ker vsak vrednostni papir, ki ga izda družba, pomeni enoznačno identifikacijo subjekta, se lahko katera koli posamezna koda ISIN izdanih (in po možnosti) kotirajočih delnic ali drugih obstoječih dolžniških vrednostnih papirjev uporabi za identifikacijo same organizacijske enote.

 

Name

Polno registrirano ime, vključno s pravno obliko družbe (npr. Plc, Ltd, SpA, AG itd.).

Country of residence

Država pravne ustanovitve ali registracije.

[obvezna postavka za vzpostavitev subjekta v registru RIAD]

Address

Podrobnosti o lokaciji organizacijske enote; kjer je primerno, je sestavljen iz štirih delov:

City

kraj lokacije,

Address

ime ulice in hišna številka,

Postal code

poštna številka, pri čemer se uporablja nacionalni sistem označevanja poštnih številk,

Postal box

številka poštnega predala, pri čemer se uporablja nacionalni sistem označevanja poštnih predalov.

Area code

Geografska razvrstitev, k se zahteva za statistične namene.

Legal form

Domena veljavnih pravnih oblik upošteva posamezne nacionalne šifrante, ki jih je treba registrirati v registru RIAD, preden jih lahko NCB, ki zagotavljajo podatke, uporabijo pri posredovanju podatkov.

Flag Listed (4)

Oznaka, ki označuje, če organizacijska enota kotira na kateri koli borzi vrednostnih papirjev (domači ali tuji) ali če se z njenimi delnicami trguje na borzi; se lahko obratno uporabi za označitev, da subjekt »ne kotira« več na borzi.

Flag Supervised (4)

Oznaka, ki označuje, ali za subjekt velja kateri koli sistem nadzora nacionalnih in/ali nadnacionalnih organov.

Reporting requirements

Nezaključen seznam, ki se lahko v centralnem registru uporabi za beleženje nacionalnih in/ali nadnacionalnih obveznosti za poročanje, ki jih mora subjekt izpolniti; za en subjekt lahko velja več zahtev.

Domeno veljavnih posameznih nacionalnih šifrantov je treba registrirati v registru RIAD, preden jih lahko NCB, ki zagotavljajo podatke, uporabijo pri posredovanju podatkov.

Type of licence

Atribut, ki označuje, če ima subjekt (posebno) dovoljenje nacionalnega in/ali nadnacionalnega organa.

V registru RIAD se lahko registrirajo podrobni nacionalni šifranti, ki omogočajo identifikacijo posebnih sistemov/okvirov za izdajo dovoljenj.

 

Capital variability

Ta spremenljivka označuje morebitne omejitve obsega delnic, ki jih lahko izda sklad, tj. predstavlja »odprti« ali »zaprti« sklad.

UCITS compliance

Oznaka, ki označuje, če je sklad skladen z »UCITS«.

Legal set-up

Ta spremenljivka označuje pravno obliko investicijskega sklada.

Sub-fund

Ta spremenljivka označuje, ali je investicijski sklad podsklad.

Nature of securitisation

Ta spremenljivka označuje vrsto listinjenja, ki ga izvede DPFS.

Flag E-money issuer - licence (4)

Oznaka, ki označuje, ali ima subjekt posebno dovoljenje kot »izdajatelj elektronskega denarja« (v skladu s členom 2 Direktive 2009/110/ES) Evropskega parlamenta in Sveta (1).

Flag E-money issuer - business (4)

Oznaka, ki označuje, če subjekt dejansko posluje kot »izdajatelj elektronskega denarja«.

Flag Payment service provider - licence (4)

Oznaka, ki označuje, ali ima subjekt posebno dovoljenje kot »ponudnik plačilnih storitev« (v skladu s členom 4 Direktive 2007/64/ES).

Flag Payment service provider - business (4)

Oznaka, ki označuje, če subjekt dejansko posluje kot »ponudnik plačilnih storitev«.

Flag Payment system operator (4)

Oznaka, ki označuje, če je subjekt »upravljavec plačilnega sistema« v skladu s členom 1 Uredbe (EU) št. 1409/2013 (ECB/2013/43)

Comment

Prosto besedilo.

 

NACE

Osnovna dejavnost v skladu z NACE Rev.2 (štirimestni razred).

Total employment

Število zaposlenih; če je mogoče, merjeno v ekvivalentih zaposlitve za polni delovni čas.

Total solo balance sheet (ECB Regulation)

Celotni znesek bilance stanja glede na ustrezno uredbo o BSI/investicijskih skladih/DPFS (izražen v EUR).

Net assets, NAV

Za investicijske sklade vrednost »delnic/enot« (čista vrednost sredstev); za kreditne institucije se kot približek uporabijo »kapital in rezerve« (izražena v EUR).

ESA 2010

Institucionalni sektorji v ESR 2010 (štirimestna koda); lahko vključuje razvrstitev na javne/nacionalne zasebne/pod tujim nadzorom.

Sub-sector type

Razširitev razvrstitve v ESR 2010, ki omogoča identifikacijo podkategorij standardne razčlenitve nacionalnih računov.

 

Birth date

Datum pravne ustanovitve pravne enote ali registracije institucionalne enote; če te informacije ni mogoče izpeljati (z razumnim naporom), je treba zagotoviti približek.

[obvezna postavka za vzpostavitev subjekta v registru RIAD; lahko se zagotovi približek]

Closure date

Datum, od katerega subjekt ni več registriran. Vsi subjekti ostanejo v registru RIAD, tudi po njihovem »closure date« (datumu prenehanja).

ad existence

Poizvedbe o tem, ali posamezna enota »obstaja« v določenem časovnem trenutku (ali ne), se lahko izpeljejo iz »closure date« (datum prenehanja).

Activity status (4)

Oznaka, ki označuje, če je subjekt »active« (aktiven), »not active« (neakitiven) ali »in liquidation« (v likvidaciji). Ta atribut je dodatek k informaciji o tem, ali subjekt (še) obstaja.

ad liquidation

Datum začetka veljavnosti vrednosti »in liquidation« (v likvidaciji) (glej »activity status« (status aktivnosti)) označuje datum začetka postopka likvidacije.

ad absorption

V sistemu RIAD se korporativni pripisi, kot so združitve in delitve, vzporejajo tako, da se vpišejo zadevni izbrisi, spremembe ali novi vnosi in razmerje prednik/naslednik.

 

Relationship between legal unit(s) and enterprise

Omogoča beleženje razmerja med pravno enoto in podjetjem, ki ga upravlja, in odraža koncept, da lahko podjetje pripada bodisi eni pravni enoti bodisi kombinaciji pravnih enot.

Control relationship

Povezava med pravnimi enotami, ki temelji na konceptu »nadzora«, kakor je opredeljen v Direktivi 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2) (pravilo o več kakor 50 % lastništvu).

Ownership relationship

Povezava med pravnimi enotami, ki temelji na konceptu odstotnega »deleža v kapitalu«, »glasovalnih pravic«, kot je na primer izkazana s pravilom »> 10 %« iz standardne opredelitve neposrednih tujih naložb, ki jo je izdala Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj.

Link between a ‘sub-fund’ and an ‘umbrella fund’

Omogoča beleženje ustreznih razmerij, če krovni sklad loči svoja sredstva na različne podsklade na tak način, da so delnice/enote, ki se nanašajo na vsak podsklad, neodvisno krite z različnimi sredstvi (glej Uredbo (EU) št. 1073/2013 (ECB/2013/38).

 

Management company

Opis registrirane družbe za upravljanje sklada ali družbe, ki se ukvarja s prenosom finančnih sredstev – ime, rezidenčnost, koda institucionalnega sektorja in koda RIAD (za enote, ki so rezidenti Unije).

Treba jo je povezati s katerim koli povezanim investicijskim skladom ali DPFS, ki ga subjekt upravlja.

Headquarter

Opis registriranega (končnega) sedeža podružnice, ki posluje v državi članici Unije – ime, rezidenčnost, koda institucionalnega sektorja in koda RIAD (za enote, ki so rezidenti Unije).

Treba ga je povezati z zadevno podružnico, ustanovljeno v državi Unije.

Originator

Opis registrirane družbe, ki je ustanovila DPFS za namen listinjenja in prenesla sredstva ali paket sredstev in/ali kreditno tveganje v zvezi s sredstvom ali paketom sredstev na strukturo listinjenja – ime, rezidenčnost, koda institucionalnega sektorja in koda RIAD (za enote, ki so rezidenti Unije).

Treba ga je povezati z zadevno DPFS, ki jo je subjekt ustanovil.

DEL 4

Posredovanje podatkov

NCB lahko zagotovijo referenčne podatke in njihove posodobitve prek spleta ali v svežnjih prek registra RIAD v skladu z enim od formatov, predstavljenih v dokumentu z naslovom Specifikacije za izmenjavo podatkov za sistem izmenjave podatkov RIAD (Exchange Specification for the RIAD Data Exchange System). Prek spleta ali v svežnjih je možen tudi vnos novih subjektov v register RIAD (in izbrisi iz registra v izjemnih primerih).

Register RIAD uporablja varčen pristop k upravljanju referenčnih podatkov, kar pomeni, da se lahko katera koli sprememba referenčnih podatkov za posamični subjekt uporabi za določene (posamezne) atribute. Razen v primeru vsebinske napake se nobena enota, ki je registrirana v registru RIAD, ne izbriše; njena življenjska doba se določi z vnosom datuma nastanka ali prenehanja. Spremembe posameznih atributov se izvedejo s spremembo (obdobjem veljavnosti) določenih vrednosti.


(1)  Za podroben opis in metapodatke glej del 3.

(2)  PSRI: institucije, pomembne za statistiko plačil; prosimo upoštevajte, da se lahko seznam PSRI prekriva s seznamom MFI.

(3)  Samo za »velike bančne skupine« s sedeži v euroobmočju (glej člen 12).

(4)  Za enostavne oznake sprva morda ne bo treba zagotoviti posebnih obdobij veljavnosti.

(1)  Direktiva 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja ter o spremembah direktiv 2005/60/ES in 2006/48/ES in razveljavitvi Direktive 2000/46/ES (UL L 267, 10.10.2009, str. 7).

(2)  Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).


PRILOGA VI

ZAHTEVE ZA POROČANJE PRETEKLIH PODATKOV

1.   Zahteve po ESR 2010 – četrtletni pretekli podatki ali ocene za gradnike iz denarne in finančne statistike (podatki o stanjih in tokovih  (1) )

Tabela 1:

Zahteve iz Uredbe (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33)

Potrebni podatki

1

Posojila, odobrena:

(a)

podsektorjem MFI

(b)

državi in DPFS z razčlenitvijo po zapadlosti

Pretekli podatki ali ocene za podatke o stanjih in tokovih

(visoka prioriteta)

2

Razčlenitev delnic in drugega lastniškega kapitala:

(a)

za MFI skupaj, ne-MFI skupaj in izdajatelje v tujini skupaj, delitev »delnic in drugega lastniškega kapitala« v: »delnice, ki kotirajo na borzi«, »delnice, ki ne kotirajo na borzi« in »drug lastniški kapital«

(b)

za podsektorje ne-MFI razen finančnih posrednikov (DFP), zavarovalnih družb, pokojninskih skladov in nefinančnih družb: delitev »delnic in drugega lastniškega kapitala« v: »delnice, ki kotirajo na borzi«, »delnice, ki ne kotirajo na borzi« in »drug lastniški kapital«

Pretekli podatki ali ocene za podatke o stanjih in tokovih

(visoka prioriteta)

3

Razčlenitve vlog, prejetih od podsektorjev MFI: celotni znesek vlog po (novih) ne-MFI (pod)sektorjih nasprotne stranke in vlogah čez noč za centralno državo, da se pridobi boljši pregled nad podsektorji ne-MFI

Pretekli podatki ali ocene za podatke o stanjih in tokovih

(zelo visoka prioriteta)

4

Razčlenitev izvedenih finančnih instrumentov: po sektorju (MFI/ne-MFI) in geografskem območju (domači/druge države članice euroobmočja/tujina)

Pretekli podatki ali ocene za podatke o stanjih in tokovih

(nizka prioriteta)

5

Sektor DFP – ločena določitev investicijskih skladov

Pretekli podatki ali ocene za podatke o stanjih in tokovih

(visoka prioriteta)

6

Novi sektor DFP – združeni podsektorji S.125-S.127 in holdingi nefinančnih družb

Pretekli podatki ali ocene za podatke o stanjih in tokovih

(zelo visoka prioriteta)

7

Razdelitev obstoječega sektorja zavarovalnih družb in pokojninskih skladov v sektor zavarovalnih družb in sektor pokojninskih skladov

Pretekli podatki ali ocene za podatke o stanjih in tokovih

(visoka prioriteta)


Tabela 2:

Zahteve iz Uredbe (EU) št. 1073/2013 (ECB/2013/38)

Potrebni podatki

1

Sektorji v ESR 2010: ločena določitev sektorja investicijskih skladov

Pretekli podatki ali ocene za podatke o stanjih in tokovih

(visoka prioriteta)

2

Sektorji v ESR 2010: združen novi sektor DFP

Pretekli podatki ali ocene za podatke o stanjih in tokovih

(zelo visoka prioriteta)


Tabela 3:

Zahteve iz Uredbe (EU) št. 1075/2013 (ECB/2013/40)

Potrebni podatki

1

Olistinjena posojila – razčlenitve po sektorjih

Pretekli podatki ali ocene za podatke o stanjih in tokovih

(nizka prioriteta)

2.   Pretekli podatki ali ocene za vse nove elemente visoke prioritete, sprejete v Uredbi (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33), od junija 2014

Tabela 4:

Zahteve iz Uredbe (ECB/2013/33)

Potrebni podatki

1

Mesečna posojila, odobrena:

(a)

podsektorjem MFI

(b)

državi in DPFS z razčlenitvijo po zapadlosti

Pretekli podatki ali ocene za podatke o stanjih in tokovih

2

Mesečni podatki o prodajah in listinjenju posojil

Pretekli podatki ali ocene za podatke o stanjih in tokovih

3

Mesečni podatki o razčlenitvah vlog:

(a)

prejete od podsektorjev MFI

(b)

celotni znesek vlog po (novih) ne-MFI (pod)sektorjih nasprotne stranke in vlogah čez noč za centralno državo

Pretekli podatki ali ocene za podatke o stanjih in tokovih

4

Celotne obračunane obresti po instrumentu, posojilih, imetjih dolžniških vrednostnih papirjev, vlogah in izdanih dolžniških vrednostnih papirjih v bilanci stanja, četrtletno

Pretekli podatki ali ocene za podatke o stanjih in tokovih

5

Mesečni podatki o sektorju DFP – ločena določitev investicijskih skladov

Pretekli podatki ali ocene za podatke o stanjih in tokovih

6

Mesečni podatki o novem sektorju DFP – združeni podsektorji S.125-S.127, vključno s holdingi nefinančnih družb

Pretekli podatki ali ocene za podatke o stanjih in tokovih

7

Mesečni podatki o razdelitvi obstoječega sektorja zavarovalnih družb in pokojninskih skladov v sektor zavarovalnih družb in sektor pokojninskih skladov

Pretekli podatki ali ocene za podatke o stanjih in tokovih

8

Mesečni podatki o kreditnih linijah, razčlenjeni po sektorju nasprotne stranke

Pretekli podatki ali ocene za podatke o stanjih in tokovih

9

Mesečni podatki za pozicije znotraj skupine

Pretekli podatki ali ocene za podatke o stanjih in tokovih

3.   Pretekli podatki ali ocene za naslednje nove elemente, sprejetje v Uredbi (EU) št. 1072/2013 (ECB/2013/34) in tej smernici, od junija 2014

Tabela 5:

Zahteve iz Uredbe (ECB/2013/34) in te smernice

Potrebni podatki

1

Mesečni podatki o novih razčlenitvah po preostali zapadlosti in obdobju spremembe obrestne mere za obrestne mere MFI za stanje zadolženosti

Pretekli podatki ali ocene za obrestne mere

2

Mesečni podatki o novih razčlenitvah po na novo izpogajanih posojilih za obrestne mere MFI

Pretekli podatki ali ocene za obrestne mere in obseg


(1)  Nižja prioriteta je povezana z dodatnimi napori pri oceni popravkov tokov za pretekle podatke v ESR 2010 za obdobja pred drugim četrtletjem leta 2014, zlasti v primerih, kjer je poizvedovalna raziskava delovne skupine o denarni in finančni statistiki pokazala, da bi bila vsaka ocena bodisi slabe kakovosti ali posledica razlike v stanjih.


GLOSAR

Atributi (attributes) so statistični koncepti, ki uporabnikom zagotavljajo dodatne kodirane (npr. enota) ali nekodirane (npr. metoda pripravljanja) informacije o izmenjanih podatkih. »Obvezni« se nanašajo na atribute, ki morajo zavzeti vrednost, sicer se opazovanja, na katera se nanašajo, štejejo za nepomembna. »Pogojni« se nanašajo na atribute, ki so opredeljeni le, če so na voljo v poročevalski instituciji (npr. identifikacijske kode domačih vrst) ali kadar koli so relevantni (npr. pripravljanje, prekinitve itd.), in lahko imajo prazno vrednost.

Brezkuponske obveznice (zero coupon bonds) vključujejo vse izdaje brez izplačila kupona. Običajno se take obveznice izdajo z diskontom in odkupijo po nominalni vrednosti. Vključujejo tudi obveznice, izdane po nominalni vrednosti in odkupljene po ceni nad nominalno vrednostjo, npr. obveznice z odkupno vrednostjo, vezano na devizni tečaj ali na indeks. Večina diskonta ali premije predstavlja ekvivalent obresti, obračunanih v času življenjske dobe obveznice.

Centralna banka (central bank) je finančna družba in neprava družba, katere glavna funkcija je izdajanje denarja, vzdrževanje notranje in zunanje vrednosti denarja in posedovanje celote ali dela mednarodnih rezerv države.

Centralna država (central government) vključuje vse upravne organe države in druge centralne agencije, ki so običajno pristojni na celotnem ekonomskem ozemlju, razen uprave skladov socialne varnosti (ESR 2010, odstavek 2.114).

Ček (cheque) je pisni nalog ene stranke (izdajatelj čeka, trasant) drugi stranki (naslovnik čeka, trasat; običajno kreditna institucija), ki od naslovnika čeka zahteva, da na zahtevo plača določeno vsoto izdajatelju čeka ali tretji osebi, ki jo določi izdajatelj čeka.

Čista vrednost sredstev (NAV) (net asset value – NAV) investicijskega sklada je vrednost njegovih sredstev minus njegove obveznosti, razen delnic investicijskega sklada.

Delnice (shares) (ki kotirajo ali ne kotirajo na borzi) obsegajo vsa finančna sredstva, ki predstavljajo lastniške pravice v družbah ali nepravih družbah. Ta finančna sredstva dajejo imetnikom v splošnem pravico do deleža v dobičku družb ali nepravih družb in do deleža v njihovih neto sredstvih ob likvidaciji.

Delnice in drug lastniški kapital razen delnic investicijskih skladov (shares and other equity, excluding investment fund shares) pomenijo imetja vrednostnih papirjev, ki predstavljajo lastniške pravice v družbah ali nepravih družbah. Ti vrednostni papirji dajejo imetnikom v splošnem pravico do deleža v dobičku družb ali nepravih družb in do deleža v njihovih lastnih sredstvih ob likvidaciji.

Delnice, ki kotirajo na borzi (listed shares), imenovane tudi kotirajoče delnice (quoted shares), razen delnic/enot investicijskih skladov (excluding investment fund’s shares/units) , so lastniški vrednostni papirji, ki kotirajo na borzi. Taka borza je lahko priznana borza vrednostnih papirjev ali katera koli druga oblika sekundarnega trga. Za delnice, ki kotirajo na borzi, se uporablja tudi izraz kotirajoče delnice. Obstoj tečajev za delnice, ki kotirajo na borzi, pomeni, da so tekoče tržne cene običajno takoj na voljo.

Delnice, ki ne kotirajo na borzi, razen delnic investicijskih skladov (unlisted shares, excluding investment fund shares) so lastniški vrednostni papirji, ki ne kotirajo na borzi.

Delniški skladi (equity funds) so investicijski skladi, ki prvenstveno investirajo v lastniški kapital. Merila za razvrstitev investicijskih skladov v delniške sklade so izpeljana iz javnega prospekta, pravil sklada, ustanovitvenih aktov, sprejetih statutov ali notranjih predpisov, vpisnih dokumentov ali investicijskih pogodb, tržnih dokumentov ali katere koli druge izjave s podobnim učinkom.

Denarne finančne institucije (MFI) razen centralnih bank (monetary financial institutions (MFIs) other than central banks) so opredeljene v členu 1 Uredbe (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33).

Dividendne delnice, ki jih izdajo družbe z omejeno odgovornostjo (dividend shares issued by limited liability companies) , so vrednostni papirji, ki imajo, odvisno od države in okoliščin, v katerih nastanejo, različna imena, kot so ustanoviteljske delnice, profitne delnice, dividendne delnice itd. Ti vrednostni papirji: (a) niso del delniškega kapitala; (b) imetnikom ne dajejo statusa skupnih lastnikov v ožjem smislu; in (c) imetnikom ne dajejo pravice do sorazmernega deleža v dobičku, ki ostane po izplačilu dividend na delniški kapital, in do deleža v morebitnem presežku, ki ostane ob likvidaciji.

Dolgoročni dolžniški vrednostni papirji (long-term debt securities) obsegajo vse izdaje dolžniških vrednostnih papirjev, katerih dolgoročna prvotna zapadlost je več kakor eno leto; dolgoročni vrednostni papirji se običajno izdajo s kuponi.

Dolžniški vrednostni papirji (debt securities) so tržni finančni instrumenti, ki služijo kot dokaz dolga in se z njimi običajno trguje na sekundarnih trgih ali jih je mogoče pobotati na trgu, imetniku pa ne dajejo nobenih lastniških pravic nad institucijo izdajateljico.

Domača plačilna transakcija (domestic payment transaction) ima enak pomen kakor »nacionalna plačilna transakcija«, kakor je opredeljeno v členu 2 Uredbe (EU) št. 260/2012.

Drug lastniški kapital (other equity) obsega vse transakcije z drugim lastniškim kapitalom, ki jih ne zajemajo delnice, ki kotirajo na borzi, in delnice, ki ne kotirajo na borzi.

Druge finančne institucije (other financial institutions) so vse finančne institucije, ki so udeležene v plačilnem sistemu in so pod nadzorom ustreznih organov, tj. bodisi centralne banke bodisi bonitetnega nadzornika, vendar ne spadajo v okvir opredelitve kreditnih institucij.

Druge kategorije DFP (other categories of OFIs) je rezidualna kategorija, sestavljena iz finančnih družb, ki niso specializirane za nobeno od področij dejavnosti, ki se uporabljajo za ostali dve kategoriji DFP (posredniki z vrednostnimi papirji in izvedenimi finančnimi instrumenti ter finančne družbe, ki se ukvarjajo s posojanjem). V to kategorijo so, na primer, vključene specializirane finančne družbe, kot so družbe, ki upravljajo sklade tveganega kapitala in razvojne sklade, ali finančne družbe za izvoz/uvoz.

Druge vloge (other deposits) so vsa imetja v vlogah razen prenosljivih vlog. Drugih vlog ni mogoče uporabljati za plačevanje ob vsakem času in jih je mogoče zamenjati v gotovino ali prenosljive vloge samo ob pomembnejši omejitvi ali kazni. Ta podkategorija vključuje vezane vloge, hranilne vloge itd.

Drugi finančni posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov (DFP) (other financial intermediaries, except insurance corporations and pension funds – OFIs) so finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredovanjem, tako da od institucionalnih enot prevzemajo obveznosti v oblikah, ki niso gotovina, vloge (ali bližnji substituti za vloge), delnice/enote investicijskih skladov ali povezane s shemami zavarovanja ter pokojninskimi in standardiziranimi jamstvenimi shemami (ESR 2010, odstavki 2.86 do 2.94).

Drugi skladi (other funds) so investicijski skladi, ki niso obvezniški skladi, delniški skladi, mešani skladi, nepremičninski skladi ali hedge skladi.

Družbe, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in so vključene v transakcije listinjenja (DPFS) (financial vehicle corporations engaged in securitisation transactions – FVCs) , so opredeljene v členu 1(1) Uredbe (EU) št. 1075/2013 (ECB/2013/40).

Država (general government) vključuje institucionalne enote, ki so netržni proizvajalci, katerih proizvodnja je namenjena individualni in kolektivni potrošnji in se financirajo z obveznimi plačili enot, ki pripadajo drugim sektorjem, in institucionalne enote, ki se v glavnem ukvarjajo s prerazdeljevanjem nacionalnega dohodka in premoženja (ESR 2010, odstavki 2.111 do 2.113). Sektor država sestavljajo podsektorji centralna država, regionalna država, lokalna država in skladi socialne varnosti (ESR 2010, odstavki 2.114 do 2.117). Podrobnejša navodila za sektorsko razvrstitev enot so na voljo v priročniku Monetary financial institutions and markets statistics sector manual: Guidance for the statistical classification of customers (Sektorski priročnik za denarno statistiko, statistiko finančnih institucij in statistiko finančnih trgov: Smernice za statistično klasifikacijo strank), Evropska centralna banka, tretja izdaja, marec 2007.

Elektronski denar (electronic money) pomeni denarno vrednost, shranjeno v elektronski obliki, vključno z magnetno, ki pomeni terjatev do izdajatelja ter je izdana na podlagi prejema denarnih sredstev za namen izvrševanja plačilnih transakcij, kot so opredeljene v členu 4(5) Direktive 2007/64/ES, in jo sprejme fizična ali pravna oseba, ki ni izdajatelj elektronskega denarja.

Elektronski denar na podlagi programske opreme (software-based e-money) pomeni produkte elektronskega denarja, ki uporabljajo specializirano programsko opremo na osebnem računalniku in se običajno lahko uporabijo za prenos elektronske vrednosti prek telekomunikacijskih omrežij, kot je internet.

Elektronski denar na podlagi strojne opreme (hardware-based e-money) vključuje produkte elektronskega denarja, ki strankam zagotavljajo prenosno elektronsko napravo, običajno kartico z integriranim vezjem, ki vsebuje mikroprocesorski čip (npr. predplačilne kartice).

Eurobankovci in eurokovanci v posesti centralne države (euro banknotes and coins held by the central government) so bankovci in kovanci, ki jih izda Evropska centralna banka, nacionalne centralne banke euroobmočja in centralne države ter so v posesti centralne države.

Euroobveznice (eurobonds) so obveznice, ki so istočasno dane na trg v vsaj dveh državah in so izražene v valuti, ki ni nujno valuta teh držav, običajno prek mednarodnega konzorcija finančnih družb iz več držav.

Finančne družbe, ki se ukvarjajo s posojanjem (FDP) (financial corporations engaged in lending – FCLs) , razvrščene kot DFP, so finančne družbe, primarno specializirane za financiranje sredstev za gospodinjstva in nefinančne družbe. V to kategorijo so vključene družbe, specializirane za finančni leasing, factoring, hipotekarno posojanje in potrošniško kreditiranje. Te finančne družbe lahko delujejo v pravni obliki stanovanjske banke, komunalne kreditne institucije itd.

Finančni leasing (financial leases) je pogodba, s katero pravni lastnik trajnega blaga (v nadaljnjem besedilu: leasingodajalec) posodi to blago tretji osebi (v nadaljnjem besedilu: leasingojemalec) za večji del, če že ne za celotno ekonomsko življenjsko dobo blaga, v zameno za obroke, ki pokrijejo stroške blaga, povečane za znesek pripisanih obresti. Za leasingojemalca se domneva, da prejme vse koristi, ki izhajajo iz uporabe tega blaga, ter da nosi vse stroške in tveganja, ki so povezani z lastništvom.

Globalne obveznice (global bonds) so obveznice, ki se izdajo istočasno na domačem in eurskem trgu.

Gospodinjstva (households) sestavljajo posamezniki ali skupine posameznikov kot potrošniki in kot podjetniki, ki proizvajajo tržno blago ter nefinančne in finančne storitve (tržni proizvajalci), če blaga in storitev ne proizvajajo ločeni subjekti, ki se obravnavajo kot neprave družbe. Vključeni so tudi posamezniki ali skupine posameznikov proizvajalcev blaga in nefinančnih storitev za izključno lastno končno porabo (ESR 2010, odstavki 2.118 do 2.128).

Gotovina v obtoku (currency in circulation) so bankovci in kovanci v obtoku, ki jih izdajo ali odobrijo denarne oblasti.

Gotovinska transakcija prek okenc (OTC) (over-the-counter (OTC) cash transaction) je polog gotovine na račun ali dvig gotovine z računa na banki z uporabo bančnega obrazca. Te transakcije ne pomenijo plačil v ožjem pomenu, ker obsegajo samo spremembo iz centralnobančnega denarja v denar na bančnem računu ali obratno.

Hedge skladi (hedge funds) v tej smernici pomenijo kateri koli kolektivni naložbeni podjem, ne glede na njegovo pravno strukturo po nacionalnem pravu, ki pri doseganju pozitivnih absolutnih donosov uporabljajo relativno neomejene investicijske strategije in katerih upravljavci, poleg provizij za upravljanje, prejmejo nadomestilo glede na uspešnost sklada. V ta namen imajo hedge skladi malo omejitev v zvezi z vrsto finančnih instrumentov, v katere lahko investirajo, in lahko zato fleksibilno uporabljajo najrazličnejše finančne tehnike, ki vključujejo finančne vzvode, prodaje na kratko ali katere koli druge tehnike. Ta opredelitev zajema tudi sklade, ki investirajo, v celoti ali delno, v druge hedge sklade, pod pogojem, da tudi sicer spadajo pod to opredelitev. Ta merila za identifikacijo hedge skladov se morajo oceniti na podlagi javnega prospekta, pravil sklada, statutov ali notranjih predpisov, vpisnih dokumentov ali investicijskih pogodb, tržnih dokumentov ali katere koli druge izjave sklada s podobnim učinkom.

Indeksni investicijski skladi (ETF) (exchange traded funds – ETFs) so opredeljeni v skladu s Smernicami Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA) o ETF (ESMA/2012/832). ESMA opredeljuje KNPVP ETF (UCITS ETF) kot KNPVP (UCITS), s katerega vsaj enim razredom enot premoženja ali razredom delnic se dnevno trguje na vsaj enem organiziranem trgu ali večstranskem sistemu trgovanja, in ki ima vsaj enega vzdrževalca trga, ki si prizadeva za zagotovitev, da se tržna vrednost enot premoženja ali delnic na borzi bistveno ne razlikuje od čiste vrednosti sredstev in, kjer je to ustrezno, od indikativne čiste vrednosti sredstev. Za namene te smernice se vključijo tudi ne-KNPVP, ki ustrezajo opredelitvi ETF, kot jo uporablja ESMA.

Institucija za izdajo elektronskega denarja (electronic money institution) je pravna oseba, ki je pridobila dovoljenje za izdajanje elektronskega denarja, kakor je opredeljeno v členu 2 Direktive 2009/110/ES.

Institucije, pomembne za statistiko plačil (Payment Statistics Relevant Institutions – PSRI) , obsegajo vse subjekte, ki so opredeljeni v členu 2.1 Uredbe (EU) št. 1409/2013 (ECB/2013/43). Za institucije, pomembne za statistiko plačil, je značilno, da ponujajo plačilne storitve in/ali so do tega upravičene. Razvrščene so lahko v različne institucionalne sektorje.

Investicijski skladi (investment funds) so opredeljeni v prvi alinei člena 1 Uredbe (EU) št. 1073/2013 (ECB/2013/38).

Izdaja premijskih delnic (issue of bonus shares) je nakazilo novih delnic delničarjem v sorazmerju z njihovimi obstoječimi deleži.

Izdajatelji vrednostnih papirjev (issuers of securities) so tiste družbe in neprave družbe, ki se ukvarjajo z izdajanjem vrednostnih papirjev in prevzemanjem pravne obveznosti do prinosnikov teh instrumentov v skladu s pogoji izdaje.

Izdaje deljenih delnic (split share issues) so izdaje delnic, kjer družba ali neprava družba zviša število delnic na podlagi razmerja ali večkratnika.

Izdaje s fiksno obrestno mero (fixed rate issues) vključujejo vse izdaje, kjer se kuponsko plačilo, ki temelji na obrestni meri kupona glavnice vrednostnega papirja, v času življenjske dobe izdaje ne spremeni. Vključeni so tudi vrednostni papirji, ki se ne izdajo po linearni fiksni ali linearni spremenljivi obrestni meri, tj. izdaje s kombinirano obrestno mero (npr. izdaje s fiksno in nato s spremenljivo obrestno mero, izdaje s spremenljivo in nato s fiksno obrestno mero, izdaje, ki nimajo enakega kuponskega izplačila v času življenjske dobe vrednostnih papirjev, naraščajoči vrednostni papirji in padajoči vrednostni papirji).

Izdaje s spremenljivo obrestno mero (variable rate issues) vključujejo vse izdaje s kuponskimi plačili, pri katerih se kupon ali glavnica periodično ponovno določi glede na neodvisno obrestno mero ali indeks.

Izredni popravek (exceptional revision) je popravek podatkov, ki se nanašajo na obdobja pred preteklim referenčnim obdobjem.

Izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (financial auxiliaries) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo z dejavnostmi, tesno povezanimi s finančnim posredništvom, same pa niso finančni posredniki. Uprave podjetij, katerih hčerinske družbe so vse ali večinoma finančne družbe, so tudi izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (ESR 2010, odstavki 2.95-2.97).

Izvedeni finančni instrumenti (financial derivatives) so finančni instrumenti, povezani z določenim finančnim instrumentom, kazalnikom ali blagom, prek katerih se lahko na finančnih trgih samostojno trguje s posebnimi finančnimi tveganji.

Kapitalske delnice, ki jih izdajo družbe z omejeno odgovornostjo (capital shares issued by limited liability companies) , so vrednostni papirji, ki dajejo njihovim imetnikom status skupnih lastnikov in pravico do deleža v celotnem razporejenem dobičku in v neto sredstvih ob likvidaciji.

Kartice (cards) ponujajo imetniku kartice, v skladu z dogovorom z izdajateljem kartice, eno ali več naslednjih funkcij: funkcijo gotovine, debetno funkcijo, funkcijo odloženega plačila, posojilno funkcijo in funkcijo elektronskega denarja.

Kolektivni naložbeni podjemi za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (Undertakings for Collective Investments in Transferable Securities – UCITS) so investicijski skladi, ustanovljeni v skladu z Direktivo 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1) o KNPVP.

Kratkoročni dolžniški vrednostni papirji (short-term debt securities) so sestavljeni iz vseh izdaj dolžniških vrednostnih papirjev, katerih kratkoročna prvotna zapadlost je eno leto ali manj; kratkoročni vrednostni papirji se običajno izdajo z diskontom. Ta podpostavka ne vključuje vrednostnih papirjev, katerih tržnost, čeprav teoretično mogoča, je v praksi zelo omejena.

Kreditna institucija (credit institution) ima enak pomen, kakor je opredeljeno v členu 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013.

Lastne finančne institucije in posojilodajalci (captive financial institutions and money lenders) so finančne družbe in neprave družbe, ki se ne ukvarjajo s finančnim posredovanjem ali opravljanjem pomožnih finančnih storitev in v katerih se večina transakcij z njihovimi sredstvi ali obveznostmi ne izvaja na odprtih trgih. Ta podsektor vključuje holdinge, ki so lastniki upravljalnega deleža lastniškega kapitala skupine hčerinskih družb in katerih glavna dejavnost je lastništvo skupine brez zagotavljanja drugih storitev podjetjem, v katerih imajo lastniški kapital, kar pomeni, da ne upravljajo ali nadzirajo drugih enot (ESR 2010, odstavka 2.98 in 2.99).

Listinjenje (securitisation) je opredeljeno v členu 1(2) Uredbe (EU) št. 1075/2013 (ECB/2013/40).

Listinjenje na področju zavarovanja (insurance-linked securitisations) je listinjenje, pri katerem pride do prenosa zavarovalnih polic, bodisi s prenosom pravnega naslova ali pravice do udeležbe na DPFS, ali do prenosa zavarovalniških tveganj iz zavarovalnih ali pozavarovalnih družb na DPFS, ki v celoti financira svojo izpostavljenost takim tveganjem z izdajo instrumentov financiranja, pravice odplačila, ki jih imajo vlagatelji v te instrumente financiranja, pa so podrejene obveznostim pozavarovanja tega DPFS.

Mediji poravnave (settlement media), tudi plačilno sredstvo (means of payment) pomenijo sredstva ali terjatve sredstev, ki se uporabljajo za plačila.

Mednarodne institucije (international institutions) obsegajo nadnacionalne in mednarodne organizacije, kot so Evropska investicijska banka, MDS in Svetovna banka.

Mešani skladi (mixed funds) so investicijski skladi, ki investirajo tako v lastniški kapital kot v obveznice, pri čemer investicijska politika sklada ne daje prednosti enemu ali drugemu instrumentu. Merila za razvrstitev investicijskih skladov v mešane sklade so izpeljana iz javnega prospekta, pravil sklada, ustanovitvenih aktov, sprejetih statutov ali notranjih predpisov, vpisnih dokumentov ali investicijskih pogodb, tržnih dokumentov ali katere koli druge izjave s podobnim učinkom.

Namišljene rezidenčne enote (notional resident units) so opredeljene kot: (a) tisti deli nerezidenčnih enot, ki imajo središče prevladujočega ekonomskega interesa (kar običajno pomeni, da opravljajo gospodarske transakcije eno leto ali več) na ekonomskem ozemlju države; (b) nerezidenčne enote v vlogi lastnikov zemljišč ali zgradb na ekonomskem ozemlju države, vendar le glede transakcij, ki zadevajo ta zemljišča ali zgradbe.

Nedenarne finančne institucije (ne-MFI) (non-monetary financial institutions – non-MFIs) so opredeljene v delu 2 Priloge I k Uredbi (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33).

Nefinančne družbe (non-financial corporations) so institucionalne enote, ki so neodvisne pravne osebe in tržni proizvajalci, njihova glavna dejavnost pa je proizvodnja blaga in nefinančnih storitev. Ta sektor vključuje tudi nefinančne neprave družbe (ESR 2010, odstavki 2.45 do 2.54).

Nepremičninski skladi (real estate funds) so investicijski skladi, ki prvenstveno investirajo v nepremičnine. Merila za razvrstitev investicijskih skladov v nepremičninske sklade so izpeljana iz javnega prospekta, pravil sklada, ustanovitvenih aktov, sprejetih statutov ali notranjih predpisov, vpisnih dokumentov ali investicijskih pogodb, tržnih dokumentov ali katere koli druge izjave s podobnim učinkom.

Nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (NPISG) (non-profit institutions serving households – NPISHs) , sestavljajo nepridobitne institucije, ki so ločene pravne osebe in opravljajo storitve za gospodinjstva ter so zasebni netržni proizvajalci. Njihovi glavni viri so prostovoljni prispevki gospodinjstev kot potrošnikov v denarju ali naravi, plačila države in dohodki od lastnine (ESR 2010, odstavka 2.129 in 2.130).

Nerezidenčni izdajatelji (non-resident issuers) obsegajo enote, ki se: (a) nahajajo na ekonomskem ozemlju države poročevalke, vendar na ozemlju države poročevalke ne opravljajo in ne nameravajo opravljati ekonomskih dejavnosti ali transakcij za obdobje enega leta ali več; ali se (b) nahajajo zunaj ekonomskega ozemlja države poročevalke.

Obveznice zasebne izdaje (privately issued bonds) so obveznice, ki so z dvostranskim dogovorom omejene na določene vlagatelje, če so obveznice vsaj potencialno prenosljive.

Obvezniški skladi (bond funds) so investicijski skladi, ki prvenstveno investirajo v dolžniške vrednostne papirje. Merila za razvrstitev investicijskih skladov v obvezniške sklade so izpeljana iz javnega prospekta, pravil sklada, ustanovitvenih aktov, sprejetih statutov ali notranjih predpisov, vpisnih dokumentov ali investicijskih pogodb, tržnih dokumentov ali katere koli druge izjave s podobnim učinkom.

Odkupljene delnice v družbah z omejeno odgovornostjo (redeemed shares in limited liability companies) so delnice, katerih kapital je bil odplačan, vendar so še naprej v lasti imetnikov, ki ostajajo skupni lastniki in imajo pravico do deleža v dobičku, ki ostane po izplačilu dividend na preostali delniški kapital, in tudi do deleža v morebitnem presežku, ki ostane ob likvidaciji.

Odprti investicijski skladi (open-end investment funds) so investicijski skladi, katerih enote ali delnice se na zahtevo imetnikov ponovno odkupijo ali izplačajo neposredno ali posredno iz sredstev sklada.

Panoga dejavnosti (branch of activity) je gospodarska dejavnost, vključena v statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti v Uniji – NACE Rev. 2 (2).

Pisarna (office) je poslovna enota, ki je pravno odvisni del: (a) kreditne institucije ali banke zunaj EGP; (b) centralne banke; ali (c) druge institucije, ki ponuja plačilne storitve ne-MFI in ki neposredno izvaja nekatere ali vse transakcije, ki so neločljivo povezane z dejavnostjo kreditnih institucij.

Plačilna institucija (payment institution) ima enak pomen, kakor je opredeljeno v členu 4 Direktive 2007/64/ES.

Plačilna sredstva (means of payment), tudi mediji poravnave (settlement media) so sredstva ali terjatve sredstev, ki jih prejemnik plačila sprejme kot izpolnitev plačilne obveznosti plačnika do prejemnika plačila.

Plačilna storitev (payment service) , kakor je opredeljena v členu 4 Direktive 2007/64/ES, je poslovna dejavnost, ki jo sestavlja izvršitev plačilnih transakcij v imenu fizične ali pravne osebe, pri čemer se najmanj eden od ponudnikov plačilnih storitev nahaja v Uniji. Za namene statistike plačil se plačilna storitev razume kot subjektovo (npr. kreditna institucija) sprejetje plačilne transakcije v nadaljnjo izvršitev (ki je lahko naloga drugega subjekta), in sicer prek brezgotovinskega obračuna in/ali poravnave.

Plačilna transakcija (payment transaction) je dejanje, ki ga sproži plačnik ali prejemnik plačila, in sicer polog, dvig ali prenos sredstev s plačnika na prejemnika plačila, ne glede na osnovne obveznosti med uporabniki plačilnih storitev. Glej tudi sredstva in plačilna sredstva. »Plačilna transakcija« ima enak pomen, kakor je opredeljeno v členu 4 Direktive 2007/64/ES.

Plačilni instrument (payment instrument) je orodje ali niz postopkov, ki omogoča prenos sredstev s plačnika na prejemnika plačila, kakor je opredeljeno v členu 4 Direktive 2007/64/ES.

Plačilni nalog (payment order) je vsako navodilo plačnika ali prejemnika plačila njegovemu ponudniku plačilnih storitev, s katerim zahteva izvršitev plačilne transakcije.

Podrejene družbe (subsidiaries) so ločeni korporativni subjekti, v katerih ima drug subjekt večinski ali polni delež.

Podrejene obveznice (subordinated bonds), pogosto imenovane tudi podrejeni dolg (subordinated debt) , predstavljajo podrejeno terjatev do institucije izdajateljice, ki se lahko uveljavi šele po tem, ko so vse terjatve z višjim statusom (npr. vloge/posojila ali nadrejeni dolžniški vrednostni papirji) poravnane, kar jim lahko v nekaterih primerih daje nekatere lastnosti »delnic in drugega lastniškega kapitala«.

Podružnica kreditne institucije (branch of a credit institution) pomeni poslovno enoto, ki ni sedež in se nahaja v državi poročevalki ter jo je ustanovila kreditna institucija, pravno ustanovljena v drugi državi. Vse poslovne enote, ki jih v državi poročevalki ustanovi ista institucija, pravno ustanovljena v drugi državi, sestavljajo eno podružnico. Vsaka od teh poslovnih enot se šteje za posamezno pisarno (glej pisarna).

Podružnice (branches) so nekorporativni subjekti, brez neodvisnega pravnega statusa, ki so v popolni lasti nadrejene družbe.

Podskladi (sub-funds) pomenijo ločen razred ali določeno enoto znotraj sklada, ki investira v ločen investicijski sklad ali portfelj. »Podsklad« je znan tudi kot »oddelek«. Vsak podsklad predstavlja avtonomno in specializirano enoto. Specializiranost se lahko nanaša na določen finančni instrument ali na dani trg.

Pokojninski skladi (pension funds) so finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredništvom kot posledica združevanja socialnih tveganj in potreb zavarovancev (socialno zavarovanje). Pokojninski skladi podobno kot sistemi socialnega zavarovanja zagotavljajo dohodek po upokojitvi in pogosto pokojnine za smrt in invalidnost (ESR 2010, odstavki 2.105 do 2.110).

Ponudnik plačilnih storitev (payment service provider – PSP) , kakor je opredeljen v členu 1 Direktive 2007/64/ES, je fizična ali pravna oseba, katere redna poklicna ali poslovna dejavnost vključuje opravljanje plačilnih storitev za uporabnike plačilnih storitev.

Posojila (loans) so sredstva, ki jih poročevalske enote posodijo posojilojemalcem in niso evidentirana v dokumentih ali so predstavljena z enim samim dokumentom (tudi če je ta postal tržen).

Posredniki z vrednostnimi papirji in izvedenimi finančnimi instrumenti (PVP) (security and derivative dealers – SDDs) , razvrščeni kot DFP, so finančne družbe, ki imajo dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev tretjim osebam, tako da kot svojo poslovno dejavnost investirajo v finančne instrumente za lastni račun in se v glavnem ukvarjajo z naslednjimi dejavnostmi finančnega posredništva.

(a)

Trgovanje za lasten račun in/ali na lastno odgovornost, kot »posredniki z vrednostnimi papirji in izvedenimi finančnimi instrumenti«, z novimi ali neocenjenimi finančnimi instrumenti prek pridobitev in prodaj teh finančnih instrumentov, z izključnim namenom okoristiti se z razliko med nakupno in prodajno ceno. To vključuje tudi dejavnosti vzdrževanja trga.

(b)

Prodaja primarne izdaje finančnih instrumentov in/ali plasiranje finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa.

(c)

Pomoč podjetjem pri izdajanju novih finančnih instrumentov prek plasiranja novih finančnih instrumentov, ki v razmerju do izdajateljev novih izdaj vključuje bodisi obveznost odkupa primarne izdaje vrednostnih papirjev bodisi obveznost odkupa preostalih vrednostnih papirjev.

POS transakcija (POS transaction) je transakcija, pri kateri se na POS terminalu uporabi kartica z debetno funkcijo, posojilno funkcijo ali funkcijo odloženega plačila. Transakcije, pri katerih se uporabi kartica s funkcijo elektronskega denarja, niso vključene.

Poštne žiro institucije (post office giro institutions – POGI) so opredeljene v členu 1 Uredbe (EU) št. 1074/2013 (ECB/2013/39).

Prenosljive vloge (transferable deposits) so vloge čez noč, ki so neposredno prenosljive na zahtevo, da se izvršijo plačila drugim gospodarskim subjektom z običajnimi plačilnimi sredstvi, kot so kreditni prenosi in direktne obremenitve, po možnosti tudi s kreditno ali debetno kartico, transakcijami z elektronskim denarjem, čeki ali podobnimi sredstvi, brez znatnega odloga, omejitve ali kazni.

Prodaja zaprtemu krogu vlagateljev (private placements) pomeni prodajo izdaje lastniških vrednostnih papirjev enemu kupcu ali omejenemu številu kupcev brez javne ponudbe.

Redni popravek (ordinary revision) je popravek podatkov, ki se nanašajo na obdobje pred trenutnim obdobjem.

Regionalna in lokalna država (state and local government) : regionalna država pomeni tiste vrste javne uprave, ki so ločene institucionalne enote in izvajajo nekatere funkcije upravljanja, razen uprave skladov socialne varnosti, na ravni, ki je pod ravnjo centralne države in nad ravnjo državnih institucionalnih enot na lokalni ravni. Lokalna država pomeni tiste enote javne uprave, ki so pristojne le na lokalnem delu ekonomskega ozemlja, razen lokalnih agencij skladov socialne varnosti (ESR 2010, odstavka 2.115 in 2.116).

Rezidenčnost izdajatelja (residency of issuer) : enota izdajateljica je opredeljena kot rezident države poročevalke, kadar ima središče ekonomskega interesa na ekonomskem ozemlju države poročevalke; to je, kadar na tem ozemlju daljše obdobje (eno leto ali več) opravlja ekonomske dejavnosti.

Sektor imetnikov denarja (money-holding sector) vključuje vse rezidenčne ne-MFI euroobmočja, razen sektorja centralne države.

Sintetično listinjenje (synthetic securitisations) je listinjenje, pri katerem se kreditno tveganje v zvezi s sredstvom ali paketom sredstev prenese z uporabo kreditnih izvedenih finančnih instrumentov, jamstev ali katerega koli podobnega mehanizma.

Skladi denarnega trga (SDT) (Money Market Funds – MMFs) so opredeljeni v členu 2 Uredbe (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33).

Skladi skladov (funds of funds) so investicijski skladi, ki prvenstveno investirajo v delnice ali enote investicijskih skladov. Merila za razvrstitev investicijskih skladov v sklade skladov so izpeljana iz javnega prospekta, pravil sklada, ustanovitvenih aktov, sprejetih statutov ali notranjih predpisov, vpisnih dokumentov ali investicijskih pogodb, tržnih dokumentov ali katere koli druge izjave s podobnim učinkom. Razvrstiti jih je treba v kategorijo skladov, v katere prvenstveno investirajo.

Skladi socialne varnosti (social security funds) so centralne, regionalne in lokalne institucionalne enote, katerih glavna dejavnost je zagotavljanje socialnih prejemkov in ki izpolnjujejo obe naslednji merili: (a) nekatere skupine prebivalstva so na podlagi zakona ali predpisa dolžne sodelovati v sistemu ali plačevati prispevke; in (b) država je pristojna za upravljanje institucij glede določanja ali odobritve prispevkov in prejemkov neodvisno od svoje vloge nadzornika ali delodajalca (ESR 2010, odstavek 2.117).

Skladi tveganega kapitala (venture capital funds – VCFs) so podkategorija skladov zasebnega kapitala.

Skladi zasebnega kapitala (private equity funds – PEFs) so investicijski skladi brez finančnih vzvodov, ki prvenstveno investirajo v lastniške instrumente in instrumente, ki so ekonomsko podobni lastniškim instrumentom, ki jih izdajo družbe, ki ne kotirajo na borzi. Podkategorija skladov zasebnega kapitala so skladi tveganega kapitala, ki investirajo v zagonska podjetja. Skladi zasebnega kapitala (vključno s skladi tveganega kapitala) se običajno ustanovijo kot zaprti skladi ali komanditne družbe, ki jih upravlja zasebna kapitalska družba ali družba tveganega kapitala v primeru skladov tveganega kapitala. Medtem ko se skladi zasebnega kapitala (vključno s skladi tveganega kapitala) razvrstijo kot investicijski skladi v skladu s členom 1 Uredbe (EU) št. 1073/2013 (ECB/2013/38), se zasebne kapitalske družbe in družbe tveganega kapitala razvrstijo kot izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (ESR 2010, kategorija S.126), če upravljajo samo sredstva skladov zasebnega kapitala in skladov tveganega kapitala; in kot drugi finančni posredniki (ESR 2010, kategorija S.125), če za lastni račun investirajo v zasebni kapital.

Sredstva (funds) pomenijo bankovce in kovance, knjižni denar in elektronski denar.

Terminali (terminals) so elektromehanske naprave, ki pooblaščenim uporabnikom omogočajo dostop do vrste storitev. Uporabniki dostopijo do storitev na terminalu s kartico, ki ima eno ali več naslednjih funkcij: funkcijo gotovine, debetno funkcijo, funkcijo odloženega plačila, posojilno funkcijo in funkcijo elektronskega denarja. Terminali so točke fizičnega dostopa in so lahko terminali z oskrbo (ki zahtevajo sodelovanje upravljavca terminala ali blagajnika) ali samopostrežni terminali (oblikovani tako, da lahko imetnik kartice samostojno uporablja storitve).

Terminali na prodajnih mestih (POS terminali) (point of sale (POS) terminals) so naprave, ki omogočajo uporabo plačilnih kartic na fizičnem (in ne na virtualnem) prodajnem mestu. Informacije o plačilih se zbirajo bodisi ročno na poročilih na papirju ali z elektronskimi sredstvi, tj. s terminali EFTPOS.

POS terminal je zasnovan tako, da omogoča prenos informacij s povezavo, z zahtevo za odobritev v realnem času, in/ali brez povezave.

Tokovi (flows), imenovani tudi (finančne) transakcije (financial) transactions) , se izračunajo na podlagi razlike med stanji ob koncu meseca, iz katerih se nato odstranijo učinki, ki ne izhajajo iz transakcij. Netransakcijska gibanja se odstranijo s pomočjo popravkov tokov.

Tradicionalno listinjenje (traditional securitisations) je listinjenje, pri katerem se kreditno tveganje v zvezi s sredstvom ali paketom sredstev prenese s prenosom pravnega naslova ali pravice do udeležbe v sredstvih, ki so predmet listinjenja, bodisi prek podudeležbe.

Udeleženec (participant) je subjekt, ki ga sistem za prenos identificira/prepozna in ki lahko pošilja/in je zmožen prejemati naloge za prenos v sistem/iz sistema, bodisi neposredno bodisi posredno.

Uporabnik plačilnih storitev (payment service user) je fizična ali pravna oseba, ki uporablja plačilno storitev kot plačnik in/ali prejemnik plačila. Plačnik je stranka v plačilni transakciji, ki izda plačilni nalog ali soglaša s prenosom sredstev na prejemnika plačila. Prejemnik plačila ali upravičenec je fizična ali pravna oseba, ki je predvideni končni prejemnik sredstev, ki so predmet plačilne transakcije.

Upravljavec plačilnih storitev (payment service operator – PSO) je fizična ali pravna oseba, katere redna poklicna ali poslovna dejavnost vključuje zagotavljanje tehnične infrastrukture (npr. telekomunikacijski ali plačilni terminali pri trgovcih na drobno).

Valuta izdaje (currency of issuance) je opredeljena kot valuta, v kateri je vrednostni papir denominiran.

Vloge čez noč (overnight deposits) so vloge, ki so zamenljive v gotovino in/ali ki so na zahtevo prenosljive s čekom, plačilnim nalogom banki, debetno vknjižbo ali podobnim sredstvom brez znatnega odloga, omejitve ali kazni. Vključena so stanja, ki predstavljajo vnaprej plačane zneske v zvezi z elektronskim denarjem bodisi v obliki elektronskega denarja na podlagi strojne opreme (npr. predplačilne kartice) bodisi v obliki elektronskega denarja na podlagi programske opreme, ki ga izdajo MFI. Neprenosljive vloge, ki se tehnično lahko dvignejo na zahtevo, vendar zanje veljajo znatne kazni, so izključene.

Vloge na odpoklic z odpovednim rokom (deposits redeemable at notice) so neprenosljive vloge brez dogovorjene zapadlosti, ki jih ni mogoče zamenjati v gotovino brez odpovednega roka, pred iztekom katerega jih ni mogoče zamenjati v gotovino ali pa je to mogoče samo ob kazni. To vključuje vloge, za katere bi, čeprav jih je na zahtevo pravno morda mogoče dvigniti, veljale kazni in omejitve v skladu z nacionalno prakso (razvrščene v razred zapadlosti »do vključno treh mesecev«), ter investicijski računi brez odpovednega roka ali dogovorjene zapadlosti, ki pa vsebujejo omejevalne klavzule za dvig (razvrščeni v razred zapadlosti »nad tremi meseci«).

Vloge z dogovorjeno zapadlostjo (deposits with agreed maturity) so neprenosljive vloge, ki jih ni mogoče zamenjati v gotovino pred iztekom dogovorjenega fiksnega roka ali jih je mogoče zamenjati v gotovino pred iztekom dogovorjenega roka, vendar se imetniku zaračuna kazen. Finančne produkte z obnovitvenimi klavzulami je treba razvrstiti glede na njihovo najzgodnejšo zapadlost. Čeprav vloge z dogovorjeno zapadlostjo lahko dopuščajo zgodnejše izplačilo po predhodnem obvestilu ali pa jih je mogoče izplačati na zahtevo ob kazni, se te značilnosti ne štejejo za pomembne za namene razvrstitve.

Zaprti investicijski skladi (closed-end investment funds) so investicijski skladi s fiksnim številom izdanih delnic, katerih delničarji morajo pri vstopu v sklad kupiti oziroma pri izstopu iz njega prodati obstoječe delnice.

Zavarovalne družbe (insurance corporations) so finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredništvom kot posledica združevanja tveganj v glavnem v obliki neposrednega zavarovanja ali pozavarovanja (ESR 2010, odstavki 2.100 do 2.104).


(1)  Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).

(2)  Kakor je določena v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (UL L 393, 30.12.2006, str. 1).


Top