31.3.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 99/1

1.

ECB pozdravlja cilj predlagane prenovljene direktive, da se zagotovi celovit, bolj usklajen okvir za sisteme zajamčenih vlog. ECB ceni, da bodo v predlagani prenovljeni direktivi upoštevana številna priporočila, dana v: (a) Mnenju ECB CON/2008/70 (3) o predhodnem predlogu sprememb Direktive 94/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o sistemih zajamčenih vlog (4); in (b) prispevku Eurosistema k javnemu posvetovanju Evropske komisije o pregledu Direktive 94/19/ES (5). ECB ceni, da so v predlagani prenovljeni direktivi upoštevana njena priporočila, da se: (a) dodatno uskladijo merila upravičenosti in stopnje kritja za jamstva za vloge (6); (b) okrepijo zahteve za kreditne institucije glede informiranja o obsegu zaščite vlog, ki ga dajejo zadevni sistemi zajamčenih vlog (7); in (c) uvede ureditev delnega predhodnega financiranja za vse sisteme zajamčenih vlog (8). ECB meni, da so ti elementi regulativnega okvira za sisteme zajamčenih vlog ključni z vidika finančne stabilnosti.

2.

ECB tudi izpostavlja, da poročilo Evropske komisije, ki je priloženo predlagani prenovljeni direktivi (9), preučuje možnosti oblikovanja dodatnih ureditev na ravni Unije za usklajevanje jamstev za vloge po tem, ko se doseže določena ciljna raven njihovih sredstev. Hkrati nedavno sporočilo Komisije o okviru EU za obvladovanje krize v finančnem sektorju (10) navaja, da bi se lahko preučile sinergije med sistemi zajamčenih vlog in novo ustanovljenimi reševalnimi skladi za finančne institucije. Eurosistem ima na tem področju močan interes, ki izhaja iz njegove vloge v zvezi s finančno stabilnostjo, in bo spremljal potek teh dejavnosti v sodelovanju s Komisijo.

3.

ECB priznava, da bo predlagana sprememba direktive, ki uvaja posodobitev Direktive 97/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. marca 1997 o odškodninskih shemah za vlagatelje (11), povečala usklajenost odškodninskih shem za vlagatelje v Uniji. ECB ne daje podrobnih pripomb na ta normativni akt, meni pa, da je pomembno, da bo regulativni okvir Unije še naprej temeljil na predpostavki o različnih profilih tveganja za imetnike vlog in vlagatelje pri investicijskih poslih.

4.

Predlagana prenovljena direktiva bo zahtevala, da vse kreditne institucije postanejo članice sistemov zajamčenih vlog, ki ponujajo jamstva za vloge v skladu z usklajenimi pogoji (12) in se načeloma financirajo s predhodnimi prispevki posameznih članic sistema zajamčenih vlog. ECB meni, da je takšna usklajena ureditev potrebna za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev v okviru skupnega trga finančnih storitev v Uniji. Tudi Baselski odbor za bančni nadzor (Basel Committee on Banking Supervision – BCBS) podpira karseda široko članstvo v sistemih zajamčenih vlog (13). Hkrati ECB priznava, da v nekaterih državah članicah že dolgo uspešno delujejo vzajemni in prostovoljni sistemi, ki dosegajo zaščito vlog z ureditvami, pri katerih ne gre za vnaprej opredeljena jamstva za vloge, npr. z ureditvami vzajemnega reševanja. ECB razume, da se s predlagano prenovljeno direktivo ne namerava omejevati možnosti vzajemnih in prostovoljnih sistemov, da svojim včlanjenim institucijam še naprej ponujajo zaščito na način, ki je značilen za takšne sisteme, ta zaščita pa se bo zagotavljala vzporedno z jamstvi za vloge, ki se bodo nudila strankam teh včlanjenih institucij v skladu s predlagano prenovljeno direktivo. V tem okviru ECB pozdravlja 10-letno obdobje postopnega uvajanja ciljne ravni predhodnega financiranja, ki je v predlagani prenovljeni direktivi določeno z namenom ublažitve obremenitve kreditnih institucij, ki pred tem niso bile zavezane k plačevanju prispevkov v sistem zajamčenih vlog (14).

5.

ECB priporoča (15), da se pri izključitvi vlog javnih organov iz ureditve po predlagani prenovljeni direktivi uporabi natančnejše prvotno besedilo Direktive 94/19/ES in tako navede „državne in centralne upravne organe“ ter „deželne, regionalne, lokalne in občinske organe“ (16).

6.

ECB pozdravlja usmeritev, da se dodatno skrajšujejo obdobja za izplačilo zajamčenih vlog (17). Ne glede na to pa bi se predlagano skrajšanje na sedem dni lahko izkazalo za težko uresničljivo, saj bi bilo uvedeno kmalu po prvotnem skrajšanju na 20 delovnih dni, ki naj bi ga države članice izvedle do konca leta 2010 (18). ECB priporoča (19) spremembo predlagane prenovljene direktive, v skladu s katero bo Komisija (i) pripravila pregled izvedbe prvotnega skrajšanja na 20 delovnih dni; in (ii) na podlagi rezultatov pregleda oblikovala predloge glede enega ali več možnih dodatnih skrajšanj obdobja za izplačilo.

7.

V skladu s predlagano prenovljeno direktivo mora sistem zajamčenih vlog doseči raven predhodnega financiranja, določeno v odstotkih od upravičenih vlog, v desetletnem obdobju postopnega uvajanja (20). ECB pozdravlja uvedbo izrecne ciljne ravni predhodnega financiranja, ki znatno izboljšuje finančno stabilnost in enake konkurenčne pogoje s tem, da prenaša breme financiranja sistemov zajamčenih vlog na včlanjene kreditne institucije, tj. subjekte, ki nadzirajo tveganja, zavarovana s sistemi zajamčenih vlog. ECB razume, da je raven predhodnega financiranja predmet razprave v okviru zakonodajnega postopka Unije. ECB priporoča (21), da se ta raven vnaprejšnjega financiranja opredeli s sklicevanjem na „krite vloge“, tj. upravičene vloge, ki ne presegajo stopnje kritja (22), glede na to, da krite vloge ustrezneje odražajo raven obveznosti sistema zajamčenih vlog kakor upravičene vloge.

8.

Kar zadeva izračunavanje prispevkov posameznih članic sistema zajamčenih vlog, ECB načeloma pozdravlja predlagani model prispevkov na podlagi tveganj z določbami, ki zagotavljajo primerljivost različnih razredov sredstev (23). Cilj tega modela, ki sledi priporočilom Skupnega raziskovalnega središča Komisije (24), je, da se ohrani zadostna enostavnost izračuna, ki omogoča primerljivost posameznih prispevkov, hkrati pa se uporabi več upoštevnih temeljnih kazalnikov (na podlagi tveganj) in dopolnilnih kazalnikov (ne na podlagi tveganj). ECB priporoča (25), da predlagana prenovljena direktiva določi podrobne sestavne dele metodologije za izračun, ki se natančneje določijo v tehničnih standardih in smernicah, ki jih pripravi Evropski bančni organ (EBA), ter temeljijo na preverjenih empiričnih podatkih in podpirajo enako obravnavo.

9.

Za primer, če predhodno financiranje ne zadostuje za poplačilo vlagateljev, predlagana prenovljena direktiva določa tri stopnje dodatnega naknadnega financiranja. ECB v tej zvezi daje naslednje pripombe:

10.

ECB razume, da se preučuje možnost umika prvotnega predloga za uvedbo omejitev glede skupnega zneska vlog in naložb sistema zajamčenih vlog v zvezi z eno osebo (31). ECB meni, da je treba vse morebitne tovrstne omejitve naložb oceniti med drugim z vidika njihovega možnega vpliva na trge instrumentov iz posameznih razredov sredstev. S tega vidika bi bil potreben poseben premislek v zvezi z naložbami sistemov zajamčenih vlog v instrumente, ki jih izdajajo subjekti javnega sektorja držav članic.

11.

Končno, ECB z vidika finančne integracije podpira določbo predlagane prenovljene direktive, v skladu s katero se bodo kreditnim institucijam, ki prenehajo biti članice sistema in se pridružijo drugemu sistemu, njihovi prispevki za zadnjih šestih mesecev povrnili ali prenesli na novi sistem (32). Ta določba bi lahko olajšala reorganizacijo čezmejnih kreditnih institucij. Ne glede na to pa bi morala biti ta ureditev v izogib morebitnim zlorabam omejena na prenos plačanih prispevkov na novi sistem (brez možnosti povračila) in ne bi smela vključevati izrednih prispevkov, plačanih za kritje pomanjkanja sredstev v prvem sistemu zajamčenih vlog (33).

12.

ECB pozdravlja, da bo nadzor držav članic nad sistemi zajamčenih vlog izboljšan s testi izjemnih situacij in da bosta nad temi testi izvajala strokovni pregled organ EBA in Evropski forum zavarovateljev vlog (34). To, da bo organ EBA od sistemov zajamčenih vlog in pristojnih organov prejemal informacije, zlasti o financiranju sistemov zajamčenih vlog in čezmejnemu dajanju posojil med sistemi zajamčenih vlog, bi bilo lahko v pomoč pri zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev in odpravi nekaterih zgoraj pojasnjenih pomislekov v zvezi s takšnimi čezmejnimi posojilnimi razmerji.