EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52011AB0001

Mnenje Evropske centralne banke z dne 13. januarja 2011 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (CON/2011/1)

OJ C 57, 23.2.2011, p. 1–24 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

23.2.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 57/1


MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 13. januarja 2011

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov

(CON/2011/1)

2011/C 57/01

Uvod in pravna podlaga

Evropska centralna banka (ECB) je dne 13. oktobra 2010 prejela zahtevo Sveta Evropske unije za mnenje o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (1) (v nadaljnjem besedilu: predlagana uredba).

Pristojnost ECB, da poda mnenje, izhaja iz členov 127(4) in 282(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije, saj predlagana uredba vsebuje določbe, ki vplivajo zlasti na podpiranje nemotenega delovanja plačilnih sistemov s strani Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), pa tudi na njegov prispevek k nemotenemu vodenju politik glede stabilnosti finančnega sistema, njegovo opravljanje deviznih poslov ter imetje in upravljanje uradnih deviznih rezerv držav članic, kakor je navedeno v členu 127(2) in (5) Pogodbe. V skladu s prvim stavkom člena 17.5 Poslovnika Evropske centralne banke je to mnenje sprejel Svet ECB.

Splošne pripombe

Ob upoštevanju zavezanosti voditeljev držav skupine G20, razglašene na vrhu v Pittsburghu septembra 2009, da spodbujajo odpornost in preglednost prostega trga (over-the-counter – OTC) z izvedenimi finančnimi instrumenti, ECB podpira namen predlagane uredbe, da se določijo enotne zahteve za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, s katerimi se trguje na prostem trgu, ter za izvajanje dejavnosti centralnih nasprotnih strank (central counterparties – CCP) in repozitorijev sklenjenih poslov.

Kljub navedenemu pa ima ECB pomisleke v zvezi z nekaterimi določbami predlagane uredbe. Natančneje, predlagana uredba je namenjena podpiranju finančne stabilnosti na prostem trgu z izvedenimi finančnimi instrumenti z vidika bonitetnega nadzora. Centralne banke imajo zakonsko vlogo in odgovornosti, da varujejo finančno stabilnost ter varnost in učinkovitost finančnih infrastruktur. To vlogo opravljajo centralne banke, pristojne za pregled nad CCP in repozitoriji sklenjenih poslov, in centralne banke, ki izdajajo valute, uporabljene v zvezi s transakcijami, pri katerih CCP izvedejo kliring ali repozitoriji sklenjenih poslov opravijo vpis v evidenco. Zato je treba zagotoviti ustrezno vključenost ECB in nacionalnih centralnih bank (NCB) iz ESCB v različne vidike predlagane uredbe (zlasti v zvezi z odločanjem o izdaji ali odvzemu dovoljenj, vključno z dovoljenji za širitev dejavnosti; rednim ocenjevanjem tveganj CCP; opredeljevanjem tehničnih standardov za CCP in repozitorije sklenjenih poslov; ter odločanjem o dovolitvi CCP in repozitorijem sklenjenih poslov iz tretjih držav, da opravljajo storitve v Uniji), ne da bi se vsebinsko urejale pristojnosti centralnih bank.

ECB poleg tega poudarja potrebo po zagotovitvi natančne ureditve CCP. V tej zvezi bi bilo treba tudi dodatno preučiti, ali je treba spremeniti opredelitev „kreditne institucije“ v členu 4(1) Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (preoblikovano) (2), da se zagotovi uvrstitev CCP med kreditne institucije z dovoljenjem za opravljanje bančnih storitev za omejen namen.

ECB tudi ugotavlja, da bo imela ta reforma velike praktične posledice za udeležence na trgu, zlasti v zvezi s poslovanjem, upravljanjem s tveganji in pravno dokumentacijo.

Posamezne pripombe

V skladu s četrto alineo člena 127(2) Pogodbe ter četrto alineo člena 3.1 in členom 22 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB) v povezavi z odstopanji, določenimi v členu 139 Pogodbe in členu 42.1 Statuta ESCB, je ena od temeljnih nalog ESCB, da podpira nemoteno delovanje plačilnih sistemov. V tem okviru lahko ECB in NCB držav članic, katerih valuta je euro, ustvarijo možnosti in ECB lahko sprejme predpise za zagotovitev učinkovitih in zanesljivih klirinških in plačilnih sistemov znotraj Unije in z drugimi državami. Iz teh določb izhaja pristojnost Eurosistema za pregled nad klirinškimi in plačilnimi sistemi (3). Pristojnost za pregled je neločljivo povezana tudi z nalogo ESCB iz člena 127(5) Pogodbe, ki se ponovi v členu 3.3 Statuta ESCB, da prispeva k stabilnosti finančnega sistema. Poleg tega je izvajanje denarne politike v euroobmočju v skladu s prvo alineo člena 127(2) Pogodbe, ki se ponovi v prvi alinei člena 3.1 Statuta ESCB, odvisno od obstoja zanesljivih in učinkovitih tržnih sistemov in infrastruktur. Zato je podpiranje nemotenega delovanja teh sistemov in infrastruktur temeljna naloga Eurosistema (4). Tudi NCB držav članic, katerih valuta ni euro, imajo podobna pooblastila v skladu s svojimi nacionalnimi pravnimi okviri.

Na področju infrastruktur za finančni trg, vključno s CCP, so predstavniki centralnih bank in regulatorjev trga vrednostnih papirjev v Odboru za plačilne in poravnalne sisteme (Committee of Payment and Settlement Systems – CPSS) in Mednarodnem združenju nadzornikov trga vrednostnih papirjev (International Organisation of Securities Commissions – IOSCO) priznali, da sta pomembna tako regulacija kot tudi pregled. Ob upoštevanju tega temeljijo skupna priporočila CPSS in IOSCO na izhodišču, da se nadzorniki trga vrednostnih papirjev in centralne banke enakopravno ukvarjajo z regulacijo, nadzorom in pregledom. Predlagana uredba bi morala slediti enakemu pristopu in zagotoviti, da se pooblastila Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA) dopolnijo in uravnotežijo z ustrezno vključitvijo ECB in NCB. Splošen cilj urejanja bi moral biti, da se pripravijo standardi, oblikovani v tesnem sodelovanju med organom ESMA in ESCB, s čimer bi se odpravila potreba po tem, da bi centralne banke za zagotovitev varnosti in zanesljivosti CCP in repozitorijev sklenjenih poslov pripravljale dodatne in potencialno drugačne ukrepe pregleda (vključno s pravnimi akti). Slednje bi namreč lahko vodilo v pretirano obremenjujoč regulativni okvir Unije za CCP in celo ustvarilo pravna tveganja v primerih, ko se zahteve podvajajo ali celo razhajajo.

Glede na to je ključno, da se v okviru predlagane uredbe zagotovi učinkovito sodelovanje med nadzorniki in pregledniki. Kakor je bilo navedeno že v prispevku Eurosistema k javnemu posvetovanju Evropske komisije o izvedenih finančnih instrumentih in tržnih infrastrukturah (5), ECB meni, da bi morala biti vloga članic ESCB izrecno upoštevana in pojasnjena v naslednjih povezavah. Prvič, primernosti za obveznost kliringa v skladu s členom 4 predlagane uredbe ne bi smel ugotavljati organ ESMA sam, temveč v sodelovanju s članicami ESCB. Drugič, regulativni tehnični standardi, smernice in priporočila za CCP in repozitorije sklenjenih poslov bi se morali določati v tesnem sodelovanju s članicami ESCB. Da bi se zagotovila skladnost s preteklimi postopki in političnimi odločitvami (6) ter v celoti priznala pristojnost organa ESMA in ESCB, bi bilo to delo najbolje organizirati v obliki mešane skupine organa ESMA in ESCB po vzoru sedanje mešane skupine ESCB in CESR. Tretjič, zadevne članice ESCB, z vidika pregleda in kot centralne banke izdajateljice, odvisno od primera, bi morale biti vključene v vse naloge kolegija, ustanovljenega s členom 14 predlagane uredbe, vključno z izdajanjem dovoljenj in rednim pregledom CCP v skladu z naslovom III predlagane uredbe. Četrtič, v zvezi z odnosi s tretjimi državami organ ESMA ne bi smel sprejeti odločitve o priznanju CCP iz tretje države v skladu s členom 23 predlagane uredbe, ne da bi pri tem tesno sodeloval z zadevnimi članicami ESCB, z vidika pregleda in v vlogi centralnih bank izdajateljic, s čimer bi se zagotovilo, da se ustrezno upoštevajo vsi pomisleki in politike centralnih bank, na primer glede upravljanja z likvidnostjo in tveganji. Poleg tega ECB priporoča, da se za takšno priznanje zahteva vzajemnost pri obravnavi CCP iz Unije v upoštevnih zakonih teh tretjih držav. Petič, vsi zadevni organi, telesa in centralne banke morajo biti ustrezno udeleženi in morajo med seboj ustrezno sodelovati. V primeru centralnih bank to velja glede njihove udeležbe v kolegiju in izmenjave potrebnih informacij, vključno za potrebe finančne stabilnosti, pregleda in statistike.

Končno ECB omenja, da lahko centralne banke ponujajo CCP vrsto storitev, ki lahko vključujejo posojila čez noč, depozite ter storitve poravnave, odvisno od njihovih zakonskih nalog in odgovornosti. ECB priznava, da so storitve centralnih bank najučinkovitejše rešitve za potrebe tržnih infrastruktur glede likvidnosti in upravljanja z tveganji. Vendar storitve centralnih bank niso same po sebi namenjene izpolnjevanju poslovnih potreb tržnih infrastruktur, tako da se lahko Eurosistem in druge centralne banke same odločijo, katere storitve želijo ponujati CCP in drugim tržnim infrastrukturam ter pod kakšnimi pogoji. V tej zvezi člen 10(1) predlagane uredbe postavlja zahtevo, da imajo CCP „dostop do ustrezne likvidnosti“, kot predpogoj za pridobitev dovoljenja za izvajanje storitev in dejavnosti kot CCP. Omenjena ustrezna likvidnost „lahko izhaja iz dostopa do likvidnosti centralne banke ali posojilno sposobne in zanesljive poslovne banke“. ECB meni, da denar poslovne banke tveganj ne odpravi v celoti, centralnobančni denar pa jih, kar priznavajo skupna priporočila CPSS in IOSCO ter skupna priporočila ESCB in CESR. Zato predlagana uredba ne bi smela predstavljati centralnobančne likvidnosti in denarja poslovne banke kakor dve enako varni in zaželeni možnosti.

ECB hkrati ocenjuje kot pozitivno, da predlagana uredba ne vsebuje predlogov glede urejanja dostopa do centralnobančnih posojil. Odločanje o zagotavljanju rednih posojil ali posojil v sili je, bolj kot to velja za druge storitve, posebna pravica centralne banke in neposredno povezano z denarno politiko.

Kadar ECB priporoča spremembe predlagane uredbe, so konkretni predlogi za spremembe besedila s pripadajočimi pojasnili navedeni v Prilogi.

V Frankfurtu na Majni, 13. januarja 2011

Predsednik ECB

Jean-Claude TRICHET


(1)  COM(2010) 484 konč.

(2)  UL L 177, 30.6.2006, str. 1.

(3)  Poleg tega se dejavnosti pregleda nekaterih NCB držav članic, katerih valuta je euro, izvajajo na podlagi nacionalnih zakonov in drugih predpisov, ki dopolnjujejo in v nekaterih primerih podvajajo pristojnost Eurosistema. Pri NCB držav članic, ki še niso uvedle eura, je pristojnost za pregled določena v nacionalnih zakonih in drugih predpisih.

(4)  Glej tudi Eurosystem Oversight Policy Framework, 20. februar 2009, dostopen na spletni strani ECB na naslovu http://www.ecb.europa.eu

(5)  Julij 2010, dostopno na spletni strani ECB na naslovu http://www.ecb.europa.eu

(6)  Glej zaključke Sveta ECOFIN z dne 9. oktobra 2007, v katerih je navedeno, da „Svet v zvezi z delom, povezanim s ‚standardi ESCB/CESR za obračun in poravnavo vrednostnih papirjev v EU‘ […] priznava, da sta zaščita vlagateljev in skrbni nadzor potrgovalnega sektorja, vključno z njegovimi vidiki obvladovanja tveganja, pomembni zadevi, o katerih je treba razpravljati; prav tako pa bi bilo treba razmisliti o konkretnih ukrepih, pri katerih bi se bilo npr. treba dogovoriti o standardih ali regulativnih ukrepih kot dopolnilu h kodeksu ravnanja v zvezi s tveganji in finančno stabilnostjo“; glej tudi zaključke Sveta ECOFIN z dne 3. junija 2008, v katerih ta poziva ESCB in CESR, da zaključita delo v zvezi z zgoraj navedenimi standardi.


PRILOGA

Predlagane spremembe besedila

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Spremembe, ki jih predlaga ECB (1)

Sprememba 1

Uvodna izjava 7 bis predlagane uredbe (novo)

Ni obstoječega besedila.

(7 bis)

V skladu s členom 127(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije ter drugim stavkom člena 1, členom 3.1 in členom 22 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB) v povezavi z odstopanjem, določenim v členu 139 Pogodbe in členu 42.1 Statuta ESCB, je ena od temeljnih nalog Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), da podpira nemoteno delovanje plačilnih sistemov. V tem okviru lahko ECB in nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro, ustvarijo možnosti in ECB lahko sprejme predpise za zagotovitev učinkovitih in zanesljivih klirinških in plačilnih sistemov znotraj Unije in z drugimi državami. Tudi nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta ni euro, imajo podobna pooblastila v skladu s svojimi nacionalnimi pravnimi okviri. Iz tega izhaja, da se izvajanje pooblastil za pregled lahko uvrsti med temeljne naloge ESCB. Določbe te uredbe o izvedenih finančnih instrumentih, s katerimi se trguje na prostem trgu, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov ne posegajo v pooblastila članic ESCB za pregled, kakor so določena v Pogodbi in Statutu ESCB, ter ne smejo posegati v pooblastila za pregled, ki izhajajo iz katerih koli nacionalnih zakonov in drugih predpisov.

Pojasnilo

Predlagana uredba določa bonitetne zahteve za CCP in repozitorije sklenjenih poslov, ne da bi ustrezno upoštevala pristojnost članic ESCB za pregled nad temi infrastrukturami, kakor je določena v Pogodbi, Statutu ESCB ter nacionalnih zakonih in drugih predpisih. Zato bi predlagana nova uvodna izjava pojasnila okvir, v katerem se bo predlagana uredba po sprejetju uporabljala.

Sprememba 2

Uvodna izjava 29 predlagane uredbe

„(29)

Neposredna pravila v zvezi z izdajo dovoljenja CCP in nadzorom CCP so bistven dodatek k obveznosti kliringa izvedenih finančnih instrumentov OTC. Smiselno je, da nacionalni pristojni organi ostanejo odgovorni za vse vidike izdajanja dovoljenj CCP in nadzora CCP, vključno s preverjanjem, ali CCP vlagateljica izpolnjuje zahteve iz te uredbe ter Direktive 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev, saj so najprimernejši za pregledovanje vsakodnevnega poslovanja CCP, izvajanje rednih pregledov in sprejemanje ustreznih ukrepov, če so potrebni.“

„(29)

Neposredna pravila v zvezi z izdajo dovoljenja CCP in nadzorom CCP so bistven dodatek k obveznosti kliringa izvedenih finančnih instrumentov OTC. Smiselno je, da nacionalni pristojni organi ostanejo odgovorni za vse vidike izdajanja dovoljenj CCP in nadzora CCP, vključno s preverjanjem, ali CCP vlagateljica izpolnjuje zahteve iz te uredbe ter Direktive 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev, saj so najprimernejši za pregledovanje vsakodnevnega poslovanja CCP, izvajanje rednih pregledov in sprejemanje ustreznih ukrepov, če so potrebni. Zaradi učinkovitosti, da se izogne podvajanju dela, bi moral pristojni organ tesno vključiti članice ESCB, ob upoštevanju njihovih pooblastil za pregled in vloge centralnih bank izdajateljic, v redne preglede CCP in sprejemanje odločitev o ustreznih ukrepih.

Pojasnilo

S tem, ko bi po predlagani uredbi pristojni organi vključili članice ESCB, v vlogi preglednikov in centralnih bank izdajateljic, v redne preglede CCP in odločanje o ustreznih ukrepih, bi se izognili podvajanju dela, ki ga opravijo ti pristojni organi z vidika nadzora ter ECB in NCB z vidika pregleda. To bi bilo bolj učinkovito tudi za regulirano CCP, saj ji ne bi bilo treba deliti potrebnih informacij in sodelovati z več organi in centralnimi bankami.

Sprememba 3

Uvodna izjava 49 predlagane uredbe

„(49)

Pomembno je zagotoviti mednarodno skladnost zahtev za CCP in repozitorije sklenjenih poslov. Ta uredba sledi priporočilom, ki sta jih pripravila CPSS-IOSCO in ESCB-CESR [opomba], ter ustvarja evropski okvir za varno poslovanje CCP. Organ ESMA mora ta razvoj upoštevati pri pripravi regulativnih tehničnih standardov ter smernic in priporočil, predvidenih s to uredbo.“

„(49)

Pomembno je zagotoviti mednarodno skladnost zahtev za CCP in repozitorije sklenjenih poslov. Ta uredba sledi obstoječim priporočilom, ki sta jih pripravila CPSS-IOSCO in ESCB-CESR [opomba], ob upoštevanju, da so priporočila CPSS-IOSCO za infrastrukturo za finančni trg, vključno s CCP, trenutno v postopku revidiranja. V tem smislu ta uredba ustvarja evropski okvir za varno poslovanje CCP, organ ESMA, v tesnem sodelovanju s članicami ESCB in zadevnimi organi, pa mora tako obstoječe standarde kot tudi razvoj upoštevati pri pripravi in revidiranju regulativnih tehničnih standardov ter smernic in priporočil, predvidenih s to uredbo.“

Besedilo opombe:

Evropski sistem centralnih bank in Odbor evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje.

Besedilo opombe:

Evropski sistem centralnih bank in Odbor evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje. Svet ECOFIN je 3. junija 2008 pozval ESCB in CESR, da prilagodita in dokončno oblikujeta svoja priporočila za kliring in poravnavo vrednostnih papirjev v Evropski uniji (ESCB-CESR Recommendations for securities clearing and settlement in the European Union). Zaradi tveganja za finančno stabilnost, ki ga ustvarja rast obsega izpostavljenosti iz naslova izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na prostem trgu, je Svet ECOFIN decembra 2008 pozval ESCB in CESR, da pri revidiranju in dokončnem oblikovanju priporočil za CCP preučita možnost izrecne obravnave tveganj v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na prostem trgu. ESCB in CESR sta z delom ponovno začela junija 2009 in revidirala priporočila v skladu z zahtevami Sveta ECOFIN, ob upoštevanju vseh nedavnih regulativnih in pravnih novosti ter drugih pobud. Dne 23. junija 2009 sta ESCB in CESR objavila priporočila za sisteme poravnave vrednostnih papirjev in centralne nasprotne stranke v Evropski uniji (Recommendations for securities settlement systems and central counterparties in the European Union).

Pojasnilo

Da se zagotovi skladnost zakonodaje na svetovni ravni, ECB predlaga pojasnilo, da predlagana uredba upošteva standarde, ki sta jih skupaj pripravila CPSS in IOSCO. V enakem smislu ECB ob upoštevanju pristojnosti članic ESCB in drugih zadevnih organov predlaga tudi pojasnilo, da mora organ ESMA, v tesnem sodelovanju s članicami ESCB in drugimi zadevnimi organi, pri pripravi in revidiranju regulativnih tehničnih standardov, smernic in priporočil, predvidenih s predlagano uredbo, upoštevati tako obstoječe standarde kot tudi razvoj.

Sprememba 4

Uvodna izjava 50 predlagane uredbe

„(50)

Komisija mora biti pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s podrobnostmi, ki jih je treba navesti v obvestilu organu ESMA in ki se poročajo v register, ter v zvezi z merili, na podlagi katerih organ ESMA odloča o primernosti za obveznosti kliringa, informacijskem pragu in pragu kliringa, največjem časovnem zamiku pri pogodbah, likvidnosti, minimalni vsebini pravil upravljanja, podrobnostih vodenja evidenc, minimalni vsebini načrta neprekinjenega poslovanja in zajamčenih storitev, odstotku in časovnem obdobju za zahtevana kritja, ekstremnih tržnih pogojih, visoko likvidnih zavarovanjih s premoženjem in odbitkih, visoko likvidnih finančnih instrumentih in omejitvah koncentracije, podrobnostih za izvajanje testov, podrobnostih glede vloge repozitorija sklenjenih poslov za registracijo pri organu ESMA, denarnih kaznih in podrobnostih glede informacij, do katerih mora repozitorij sklenjenih poslov omogočiti dostop, kot navaja ta uredba. Pri določanju delegiranih aktov mora Komisija uporabiti strokovno znanje ustreznih evropskih nadzornih organov (ESMA, EBA in EIOPA). Glede na strokovno znanje organa ESMA v zvezi z vprašanji, ki zadevajo vrednostne papirje in trg vrednostnih papirjev, mora imeti organ ESMA osrednjo vlogo pri svetovanju Komisiji o pripravi delegiranih aktov. Vendar pa se mora, kadar je to primerno, organ ESMA podrobno posvetovati z drugima dvema evropskima nadzornima organoma.“

„(50)

Komisija mora biti pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s podrobnostmi, ki jih je treba navesti v obvestilu organu ESMA in ki se poročajo v register, ter v zvezi z merili, na podlagi katerih organ ESMA odloča o primernosti za obveznosti kliringa, informacijskem pragu in pragu kliringa, največjem časovnem zamiku pri pogodbah, likvidnosti, minimalni vsebini pravil upravljanja, podrobnostih vodenja evidenc, minimalni vsebini načrta neprekinjenega poslovanja in zajamčenih storitev, odstotku in časovnem obdobju za zahtevana kritja, ekstremnih tržnih pogojih, visoko likvidnih zavarovanjih s premoženjem in odbitkih, visoko likvidnih finančnih instrumentih in omejitvah koncentracije, podrobnostih za izvajanje testov, podrobnostih glede vloge repozitorija sklenjenih poslov za registracijo pri organu ESMA, denarnih kaznih in podrobnostih glede informacij, do katerih mora repozitorij sklenjenih poslov omogočiti dostop, kot navaja ta uredba. Pri določanju delegiranih aktov mora Komisija uporabiti strokovno znanje ustreznih evropskih nadzornih organov (ESMA, EBA in EIOPA). Glede na strokovno znanje organa ESMA v zvezi z vprašanji, ki zadevajo vrednostne papirje in trg vrednostnih papirjev, ter strokovno znanje članic ESCB na področju plačilnih, klirinških in poravnalnih infrastruktur morajo imeti organ ESMA in članice ESCB osrednjo vlogo pri svetovanju Komisiji o pripravi delegiranih aktov. Poleg tega se mora, kadar je to primerno, organ ESMA podrobno posvetovati z drugima dvema evropskima nadzornima organoma.“

Pojasnilo

Ob upoštevanju pristojnosti članic ESCB za pregled, kakor je določena v Pogodbi in Statutu ESCB in/ali v nacionalnih zakonih in drugih predpisih o dejavnostih pregleda NCB, je treba zagotoviti, da bodo centralne banke tesno vključene v oblikovanje ustreznih regulativnih tehničnih standardov, smernic in priporočil, predvidenih s predlagano uredbo. S tem bi se izognili tveganju morebitnih dvojnih regulativnih standardov, ki bi jih ločeno izdale ECB in/ali NCB. To bi bilo bolj učinkovito tudi za regulirano CCP, saj bi morala izpolnjevati en sam sklop pravil.

Sprememba 5

Nova opredelitev, ki se vstavi v člen 2

Ni obstoječega besedila.

„ ‚pristojni pregledniki‘ pomenijo članice Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), ki izvajajo pregled nad posamezno CCP ali repozitorijem sklenjenih poslov;“

Pojasnilo

Pojem „pristojni pregledniki“ pojasnjuje, da bodo članice ESCB, ki izvajajo pregled nad posamezno CCP ali repozitorijem sklenjenih poslov, odvisno od konkretnega primera, opravljale funkcije, določene s predlagano uredbo.

Sprememba 6

Nova opredelitev, ki se vstavi v člen 2

Ni obstoječega besedila.

„ ‚centralna banka izdajateljica‘ pomeni centralno banko iz Unije, ki izdaja valuto, uporabljeno v zvezi s transakcijami, pri katerih CCP izvede kliring ali repozitorij sklenjenih poslov opravi vpis v evidenco;“

Pojasnilo

Centralna banka izdajateljica je centralna banka, ki izdaja valuto, v zvezi s katero CCP izvaja kliring, repozitorij sklenjenih poslov pa vpis v evidenco, to pa ni nujno ista centralna banka kot tista, ki izvršuje pregled.

Sprememba 7

Člen 4(5) predlagane uredbe

„5.   Organ ESMA na lastno pobudo in po posvetovanju z Evropskim odborom za sistemska tveganja (ESRB) določi razrede pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ki jih je treba vključiti v javni register in za katere še nobena CCP ni prejela dovoljenja, ter o tem obvesti Komisijo.“

„5.   Organ ESMA na lastno pobudo in po posvetovanju s članicami ESCB in Evropskim odborom za sistemska tveganja (ESRB) določi razrede pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ki jih je treba vključiti v javni register in za katere še nobena CCP ni prejela dovoljenja, ter o tem obvesti Komisijo.“

Pojasnilo

Glede na sistemsko pomembnost določanja razredov pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ki se vključijo v javni register organa ESMA, po pristopu od spodaj navzgor se je treba o takšnih vključitvah posvetovati s članicami ESCB.

Sprememba 8

Člen 4(6) predlagane uredbe

„6.   Komisija je pooblaščena za sprejetje regulativnih tehničnih standardov, ki določajo naslednje:

[…]

Organ ESMA Komisiji do 30. junija 2012 predloži osnutke navedenih regulativnih standardov.“

„6.   Komisija je pooblaščena za sprejetje regulativnih tehničnih standardov, ki določajo naslednje:

[…]

Organ ESMA v tesnem sodelovanju s članicami ESCB Komisiji do 30. junija 2012 predloži osnutke navedenih regulativnih standardov.“

Pojasnilo

Članice ESCB morajo glede na svojo zakonsko vlogo in odgovornosti na področju pregleda tesno sodelovati z organom ESMA v postopku določanja regulativnih standardov za primernost izvedenih finančnih instrumentov, za katere velja obveznost kliringa.

Sprememba 9

Člen 6(4) predlagane uredbe

„4.   Komisija je pooblaščena za določanje podrobnosti in vrste poročil iz odstavkov 1 in 2 za različne razrede izvedenih finančnih instrumentov.

Navedena poročila vsebujejo vsaj:

(a)

stranke pogodbe in, če se razlikuje, upravičenca do pravic in obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe;

(b)

glavne značilnosti pogodbe, vključno z vrsto, podlago, zapadlostjo in hipotetično vrednostjo.

[…]

Organ ESMA pripravi in Komisiji do 30. junija 2012 predloži osnutek regulativnih tehničnih standardov.“

„4.   Komisija je pooblaščena za določanje podrobnosti in vrste poročil iz odstavkov 1 in 2 za različne razrede izvedenih finančnih instrumentov.

Navedena poročila vsebujejo vsaj:

(a)

stranke pogodbe in, če se razlikuje, upravičenca do pravic in obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe;

(b)

glavne značilnosti pogodbe, vključno z vrsto, podlago, zapadlostjo in hipotetično vrednostjo.

[…]

Organ ESMA v tesnem sodelovanju s članicami ESCB pripravi in Komisiji do 30. junija 2012 predloži osnutek regulativnih tehničnih standardov.“

Pojasnilo

ECB meni, da bi moral biti sistem poročanja oblikovan tako, da bi omogočal uporabo zbranih informacij za različne namene in zlasti v podporo statistični funkciji ESCB. S tem bi se regulatorjem omogočilo, da spremljajo gibanja in jih navzkrižno preverjajo z informacijami, shranjenimi v drugih zbirkah podatkov, kar bi omogočalo pravilne in pravočasne analize finančne stabilnosti in sistemskega tveganja. V ta namen je pomembno poskrbeti tudi za napredek v smeri zagotovitve, da bo mogoče vsako nasprotno stranko v poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na prostem trgu, označiti z enolično identifikacijsko oznako subjekta, ki bo sledila dogovorjenemu standardu, s čimer se bo zagotovila tudi interoperabilnost obstoječih zbirk podatkov.

Sprememba 10

Člen 10(1) predlagane uredbe

„1.   Če CCP, ki je pravna oseba s sedežem v Uniji in ima dostop do ustrezne likvidnosti, namerava izvajati svoje storitve in dejavnosti, zaprosi pristojni organ države članice, kjer ima sedež, za dovoljenje.

Takšna likvidnost lahko izhaja iz dostopa do likvidnosti centralne banke ali posojilno sposobne in zanesljive poslovne banke ali kombinacije obojega. Dostop do likvidnosti lahko izhaja iz dovoljenja, podeljenega v skladu s členom 6 Direktive 2006/48/ES, ali drugih ustreznih ureditev.“

„1.   Če CCP, ki je pravna oseba s sedežem v Uniji in ima dostop do ustrezne likvidnosti, namerava izvajati storitve in dejavnosti CCP, zaprosi pristojni organ države članice, , za dovoljenje v skladu s členom 13 te uredbe.

Pojasnilo

Kakor je podrobneje pojasnjeno zgoraj in čeprav ECB meni, da je centralnobančni denar najvarnejši vir likvidnosti za poravnavo denarnih obveznosti, poudarja, da storitve centralnih bank niso same po sebi namenjene izpolnjevanju poslovnih potreb tržnih infrastruktur. Zato se lahko centralne banke same odločijo, katere storitve želijo ponujati CCP in drugim tržnim infrastrukturam ter pod kakšnimi pogoji. Hkrati je zaradi sistemskega tveganja pomembno, da se „dostop do ustrezne likvidnosti“ ohrani kot del zahtev za dovoljenje (in njegovo ohranjanje).

Sprememba 11

Črtanje člena 10(5) predlagane uredbe

„5.   Komisija je pooblaščena za sprejetje tehničnih standardov, ki določajo merila za ustrezno likvidnost iz odstavka 1.

Regulativni tehnični standardi iz prvega pododstavka se sprejmejo v skladu s členi [7 do 7d] Uredbe …/… [Uredba ESMA].

Organ EBA po posvetovanju z organom ESMA Komisiji do 30. junija 2012 predloži osnutek navedenih regulativnih tehničnih standardov.“

„5.   

Pojasnilo

Zaradi zgornje spremembe 10, s katero se predlaga črtanje besedila o „dostopu do ustrezne likvidnosti“, je treba vsebino člena 10(5) o določanju regulativnih tehničnih standardov premakniti na drugo mesto v predlagani uredbi (glej spremembo 33 spodaj).

Sprememba 12

Člen 12(3) predlagane uredbe

„3.   Komisija je pooblaščena za sprejetje regulativnih tehničnih standardov, ki določajo kapital, zadržani dobiček in rezerve CCP iz odstavka 2.

[…]

Organ ESMA po posvetovanju z organom EBA Komisiji do 30. junija 2012 predloži osnutek navedenih regulativnih tehničnih standardov.“

„3.   Komisija je pooblaščena za sprejetje regulativnih tehničnih standardov, ki določajo kapital, zadržani dobiček in rezerve CCP iz odstavka 2.

[…]

Organ ESMA v tesnem sodelovanju s članicami ESCB in po posvetovanju z organom EBA Komisiji do 30. junija 2012 predloži osnutek navedenih regulativnih tehničnih standardov.“

Pojasnilo

Ustrezna raven zahtev za začetni in tekoči kapital je bistvenega pomena za finančno stabilnost. Glede na to morajo biti članice ESCB vključene v pripravo regulativnih tehničnih standardov, s katerimi se določi podrobnejša vsebina splošnih načel, ki jih že vsebuje predlagana uredba.

Sprememba 13

Člen 13(1) predlagane uredbe

„1.   Pristojni organ izda dovoljenje le, če je popolnoma prepričan, da CCP vlagateljica izpolnjuje vse zahteve, določene v tej uredbi, zahteve, sprejete v skladu z Direktivo 98/26/ES, ter po izdanem skupnem pozitivnem mnenju kolegija iz člena 15 in mnenju organa ESMA.“

„1.   Pristojni organ izda dovoljenje le, če je popolnoma prepričan, da CCP vlagateljica izpolnjuje vse zahteve, določene v tej uredbi, zahteve, sprejete v skladu z Direktivo 98/26/ES, ter po izdanem skupnem pozitivnem mnenju kolegija iz člena 15, mnenju organa ESMA ter mnenju pristojnih preglednikov in centralnih bank izdajateljic, če ga izdajo.“

Pojasnilo

Zakonsko vlogo in odgovornosti članic ESCB kot preglednikov in centralnih bank izdajateljic bi bilo treba upoštevati tudi v zvezi z izdajo ali zavrnitvijo dovoljenja CCP. Glede na to pristojni organ ne bi smel izdati dovoljenja zgolj na podlagi vložnikovega izpolnjevanja zahtev iz predlagane uredbe, ampak tudi na podlagi njegovega izpolnjevanja upoštevnih zahtev z vidika pregleda. Zato bi morale o zahtevanih dovoljenjih izdati mnenje tudi ECB in NCB.

Sprememba 14

Člen 14(1) predlagane uredbe

„1.   Za lažje izvajanje nalog iz členov 10, 11, 46 in 48 pristojni organ države članice, kjer ima CCP sedež, ustanovi kolegij in mu predseduje.

Kolegij sestavljajo:

[…]

(f)

organ, odgovoren za nadzor nad CCP, in centralne banke, ki izdajajo najpomembnejše valute finančnih instrumentov, pri katerih se opravi kliring.“

„1.   Za lažje izvajanje nalog iz členov 10, 11, 46 in 48 pristojni organ države članice, kjer ima CCP sedež, ustanovi kolegij in mu predseduje.

Kolegij sestavljajo:

[…]

(f)

,pristojni pregledniki; in

(g)

centralne banke, ki izdajajo najpomembnejše valute finančnih instrumentov, pri katerih se opravi kliring.“

Pojasnilo

Zakonsko vlogo in odgovornosti članic ESCB kot preglednikov in centralnih bank izdajateljic bi bilo treba upoštevati ne samo pri izdaji ali zavrnitvi dovoljenja CCP, ampak tudi, na primer, pri drugih dejavnostih kolegija, kot sta testiranje v izjemnih situacijah in ocenjevanje dogovorov o interoperabilnosti. Glede na to se predlaga dosledna raba terminologije v skladu s spremembo 5 zgoraj. Poleg tega je pomembno zagotoviti, da bodo v kolegiju poleg centralnih bank izdajateljic zastopane tudi centralne banke, ki izvajajo pregled, saj so to lahko različne centralne banke.

Sprememba 15

Prvi odstavek člena 17 predlagane uredbe

„Pristojni organi vsaj enkrat letno pregledajo ureditve, strategije, postopke in mehanizme, ki jih izvaja CCP za zagotovitev skladnosti s to uredbo, ter ocenijo tržna, operativna in likvidnostna tveganja, ki jim je ali bi jim lahko bila CCP izpostavljena.“

„Pristojni organi v tesnem sodelovanju s pristojnimi pregledniki in centralnimi bankami izdajateljicami vsaj enkrat letno pregledajo ureditve, strategije, postopke in mehanizme, ki jih izvaja CCP za zagotovitev skladnosti s to uredbo, ter ocenijo tržna, operativna in likvidnostna tveganja, ki jim je ali bi jim lahko bila CCP izpostavljena.“

Pojasnilo

Zakonsko vlogo in odgovornosti članic ESCB kot preglednikov in centralnih bank izdajateljic bi bilo treba upoštevati pri rednem pregledu dejavnosti CCP z dovoljenjem, tudi z namenom izognitve temu, da bi CCP ločeno pregledovali nadzorniki in pregledniki.

Sprememba 16

Člen 18(1) predlagane uredbe

„1.   Vsaka država članica določi pristojni organ, odgovoren za izvajanje dolžnosti, ki izhajajo iz te uredbe, glede izdaje dovoljenja CCP ter nadzora in pregleda nad delovanjem CCP s sedežem na njenem ozemlju, ter o tem obvesti Komisijo in organ ESMA.

Če država članica določi več kot en pristojni organ, jasno opredeli njihove vloge in določi en sam organ, ki je odgovoren za usklajevanje sodelovanja in izmenjavo informacij s Komisijo, organom ESMA in pristojnimi organi drugih držav članic v skladu s členi 19 do 22.“

„1.   Vsaka država članica določi pristojni organ, odgovoren za izvajanje dolžnosti, ki izhajajo iz te uredbe, glede izdaje dovoljenja CCP in nadzora nad delovanjem CCP s sedežem na njenem ozemlju, ter o tem obvesti Komisijo in organ ESMA.

Če država članica določi več kot en pristojni organ, jasno opredeli njihove vloge in določi en sam organ, ki je odgovoren za usklajevanje sodelovanja in izmenjavo informacij s Komisijo, organom ESMA, pristojnimi pregledniki, centralnimi bankami izdajateljicami in pristojnimi organi drugih držav članic v skladu s členi 19 do 22.

Določitev pristojnih organov ne posega v pristojnost za pregled, določeno v členu 127(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, členu 3.1 in členu 22 Statuta ESCB ter/ali nacionalnih zakonih in drugih predpisih, ki urejajo pristojnosti NCB za pregled.

Pojasnilo

Predlagana sprememba prvega pododstavka člena 18(1) predlagane uredbe je namenjena v izogib razumevanju, da mora vsaka država članica določiti pristojni organ, odgovoren za izvajanje obveznosti, ki izhajajo iz predlagane uredbe na področju pregleda, iz naslednjih razlogov.

Prvič, Pogodba in Statut ESCB že dajeta pooblastila ECB in NCB držav članic, katerih valuta je euro, da izvajajo pregled; v primeru NCB lahko nacionalni zakoni ali drugi predpisi tudi podvajajo ali dopolnjujejo ta pooblastila. V primeru NCB držav članic, ki še niso uvedle eura, je pristojnost centralne banke za izvajanje pregleda določena v nacionalnih zakonih in drugih predpisih. Da se to pojasni, ECB predlaga, da se doda tretji pododstavek, ki navaja veljavno pravno podlago pristojnosti centralnih bank za pregled.

Drugič, predlagana uredba članicam ESCB ne nalaga in ne sme nalagati nobenih obveznosti v zvezi s pregledom. Zato tudi ni potrebe po urejanju postopka določitve pristojnih organov na področju pregleda.

V drugem pododstavku člena 18(1) predlagane uredbe, ki se nanaša na sodelovanje in izmenjavo informacij, kadar je določen več kot en pristojni organ, je treba navesti tudi sodelovanje in izmenjavo informacij z ustreznimi centralnimi bankami.

Sprememba 17

Člen 19(1) predlagane uredbe

„1.   Pristojni organi tesno sodelujejo med seboj in z organom ESMA.“

„1.   Pristojni organi tesno sodelujejo med seboj, z organom ESMA in članicami ESCB.“

Pojasnilo

Zakonsko vlogo in odgovornosti članic ESCB na področju pregleda bi bilo treba upoštevati pri obveznosti sodelovanja med organi.

Sprememba 18

Drugi pododstavek člena 20(4) predlagane uredbe

„4.   Ne glede na to pa navedeni pogoji organu ESMA, pristojnim organom in zadevnim centralnim bankam ne preprečujejo izmenjave ali posredovanja zaupnih informacij v skladu s to uredbo in drugo zakonodajo, ki se uporablja za investicijska podjetja, kreditne institucije, pokojninske sklade, kolektivne naložbene podjeme za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), upravitelje alternativnih investicijskih skladov (AIFM), zavarovalne in pozavarovalne posrednike, zavarovalnice, regulirane trge ali upravljavce trga, ali v skladu s privolitvijo pristojnega organa ali drugega organa ali telesa ali fizične ali pravne osebe, ki je informacije sporočila.“

„4.   Ne glede na to pa navedeni pogoji organu ESMA, pristojnim organom, pristojnim preglednikom in centralnim bankam izdajateljicam ne preprečujejo izmenjave ali posredovanja zaupnih informacij v skladu s to uredbo in drugo zakonodajo, ki se uporablja za investicijska podjetja, kreditne institucije, pokojninske sklade, kolektivne naložbene podjeme za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), upravitelje alternativnih investicijskih skladov (AIFM), zavarovalne in pozavarovalne posrednike, zavarovalnice, regulirane trge ali upravljavce trga, ali v skladu s privolitvijo pristojnega organa ali drugega organa ali telesa ali fizične ali pravne osebe, ki je informacije sporočila.“

Pojasnilo

Izjema za zadevne organe v zvezi z izmenjavo zaupnih informacij bi morala vključevati tudi članice ESCB glede na njihovo zakonsko vlogo in odgovornosti, ki jih imajo kot pregledniki, kot centralne banke izdajateljice in za uresničevanje njihove statistične funkcije, določene v členu 5 Statuta ESCB.

Sprememba 19

Člen 21(4) predlagane uredbe

„4.   Pristojni organi sporočijo informacije centralnim bankam ESCB, če so te informacije pomembne za izvajanje njihovih dolžnosti.“

„4.   Pristojni organi sporočijo informacije pristojnim preglednikom, centralnim bankam izdajateljicam in ESRB, če so te informacije pomembne za izvajanje njihovih dolžnosti.“

Pojasnilo

Pomembno je, da članice ESCB, ki izvajajo vlogo preglednikov, vlogo centralnih bank izdajateljic in vlogo v zvezi s svojo statistično funkcijo, kar lahko pripade različnim članicam ESCB, od pristojnih organov prejemajo informacije, ki jih potrebujejo za izvrševanje svojih nalog. Enako bi moral tudi ESRB prejemati informacije, ki jih potrebuje za izvrševanje svojih nalog, ob upoštevanju njegovega mandata in sistemske pomembnosti CCP.

Sprememba 20

Člen 22 predlagane uredbe

„Pristojni organ ali kateri koli drugi organ takoj obvesti organ ESMA, kolegij in druge zadevne organe o vseh izrednih razmerah, povezanih s CCP, vključno z dogajanjem na finančnih trgih, ki bi lahko imeli negativen učinek na likvidnost trga in na stabilnost finančnega sistema v kateri koli državi članici, v kateri ima sedež CCP ali kateri izmed njenih klirinških članov.“

„Pristojni organ ali kateri koli drugi organ takoj obvesti organ ESMA, pristojne preglednike, centralne banke izdajateljice, kolegij in druge zadevne organe o vseh izrednih razmerah, povezanih s CCP, vključno z dogajanjem na finančnih trgih, ki bi lahko imele negativen učinek na likvidnost trga in na stabilnost finančnega sistema v kateri koli državi članici, v kateri ima sedež CCP ali kateri izmed njenih klirinških članov.“

Pojasnilo

Pomembno je, da članice ESCB, ki izvajajo vlogo preglednikov in vlogo centralnih bank izdajateljic, glede na svoje zakonske obveznosti v zvezi s tema vlogama prejemajo informacije v izrednih razmerah.

Sprememba 21

Člen 23(2) predlagane uredbe

„2.   Organ ESMA prizna CCP iz tretje države, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

[…]

(c)

sklenjeni so dogovori o sodelovanju v skladu z odstavkom 4.“

„2.   Organ ESMA v tesnem sodelovanju s članicami ESCB prizna CCP iz tretje države, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

[…]

(c)

sklenjeni so dogovori o sodelovanju v skladu z odstavkom 4;

(d)

veljavni zakoni v jurisdikciji CCP iz tretje države zagotavljajo vzajemnost za CCP iz Unije.

Pojasnilo

ECB meni, da bi bilo treba odločitev o priznanju CCP iz tretje države sprejeti v tesnem sodelovanju s članicami ESCB, s čimer bi se zagotovilo, da se ustrezno upoštevajo vsi pomisleki z vidika pregleda in politike centralnih bank, na primer glede upravljanja z likvidnostjo in tveganji.

Poleg tega ECB predlaga, da se vstavi četrti pogoj, po katerem morajo veljavni zakoni v jurisdikciji CCP iz tretje države zagotavljati vzajemnost za CCP iz Unije, ki želijo opravljati storitve v tej tretji državi.

Sprememba 22

Člen 23(3) predlagane uredbe

„3.   Komisija lahko sprejme sklep v skladu s postopkom iz člena 69(2), da pravna in nadzorna ureditev v tretji državi zagotavlja, da CCP, ki jim je bilo v tej tretji državi izdano dovoljenje, izpolnjujejo pravno zavezujoče zahteve, ki so enake zahtevam iz te uredbe, ter da so te CCP predmet stalnega učinkovitega nadzora in izvrševanja v tej tretji državi.“

„3.   Komisija lahko sprejme sklep v skladu s postopkom iz člena 69(2) ter na podlagi skupnega mnenja organa ESMA, članic ESCB in ustreznih pristojnih organov, da pravna in nadzorna ureditev v tretji državi zagotavlja, da CCP, ki jim je bilo v tej tretji državi izdano dovoljenje, izpolnjujejo pravno zavezujoče zahteve, ki so enake zahtevam iz te uredbe, ter da so te CCP predmet stalnega učinkovitega nadzora in izvrševanja v tej tretji državi.“

Pojasnilo

Sklep Komisije, da pravna in nadzorna ureditev v tretji državi zagotavlja, da CCP, ki jim je bilo tam izdano dovoljenje, izpolnjujejo zavezujoče zahteve, ki so enake zahtevam v Uniji, se lahko sprejme samo na podlagi skupnega mnenja organa ESMA, članic ESCB, ki izvajajo vlogo preglednikov in vlogo centralnih bank izdajateljic, ter ustreznih pristojnih organov.

Sprememba 23

Člen 23(4) predlagane uredbe

„4.   Organ ESMA sklene dogovore o sodelovanju z ustreznimi pristojnimi organi iz tretjih držav, katerih pravni in nadzorni okviri so bili prepoznani kot enakovredni tej uredbi v skladu z odstavkom 3. […]“

„4.   Organ ESMA v tesnem sodelovanju s pristojnimi pregledniki in centralnimi bankami izdajateljicami sklene dogovore o sodelovanju z ustreznimi pristojnimi organi iz tretjih držav, katerih pravni in nadzorni okviri so bili prepoznani kot enakovredni tej uredbi v skladu z odstavkom 3. […]“

Pojasnilo

Pomembno je, da so članice ESCB, ki izvajajo vlogo preglednikov in vlogo centralnih bank izdajateljic, vključene v oblikovanje dogovorov o sodelovanju z ustreznimi pristojnimi organi iz tretjih držav, da se zagotovi ustrezno zajetje vprašanj glede pregleda in sodelovanje v zvezi s temi vprašanji.

Sprememba 24

Člen 24(9) predlagane uredbe

„9.   Komisija je pooblaščena za sprejetje regulativnih tehničnih standardov, ki določajo najmanjši obseg vsebine pravil in ureditev upravljanja iz odstavkov (1) do (8).

[…]

Organ ESMA Komisiji do 30. junija 2012 predloži osnutke navedenih regulativnih tehničnih standardov.“

„9.   Komisija je pooblaščena za sprejetje regulativnih tehničnih standardov, ki določajo najmanjši obseg vsebine pravil in ureditev upravljanja iz odstavkov (1) do (8).

[…]

Organ ESMA v tesnem sodelovanju s članicami ESCB Komisiji do 30. junija 2012 predloži osnutke navedenih regulativnih tehničnih standardov.“

Pojasnilo

Zakonsko vlogo in odgovornosti članic ESCB na področju pregleda bi bilo treba upoštevati tudi pri oblikovanju regulativnih tehničnih standardov v zvezi s splošnimi določbami, ki veljajo za CCP.

Sprememba 25

Člen 27(3) in (5) predlagane uredbe

„3.   CCP na zahtevo pristojnega organa ali organa ESMA omogoči vpogled v evidence in informacije iz odstavka 1 in 2 ter v vse informacije o stanju pogodb, pri katerih je bil opravljen kliring, ne glede na mesto, kjer so bile transakcije izvedene.

[…]

5.   Da bi se zagotovili enotni pogoji uporabe odstavkov 1 in 2, je Komisija pooblaščena za določitev oblike evidenc in informacij, ki jih je treba hraniti.

Izvedbeni tehnični standardi iz prvega pododstavka se sprejmejo v skladu s [členom 7e] Uredbe …/… [Uredba ESMA].

Organ ESMA Komisiji do 30. junija 2012 predloži osnutke navedenih izvedbenih tehničnih standardov.“

„3.   CCP na zahtevo pristojnega organa, organa ESMA, pristojnih preglednikov ali centralnih bank izdajateljic omogoči vpogled v evidence in informacije iz odstavka 1 in 2 ter v vse informacije o stanju pogodb, pri katerih je bil opravljen kliring, ne glede na mesto, kjer so bile transakcije izvedene.

[…]

5.   Da bi se zagotovili enotni pogoji uporabe odstavkov 1 in 2, je Komisija pooblaščena za določitev oblike evidenc in informacij, ki jih je treba hraniti.

Izvedbeni tehnični standardi iz prvega pododstavka se sprejmejo v skladu s [členom 7e] Uredbe …/… [Uredba ESMA].

Organ ESMA v tesnem sodelovanju s članicami ESCB Komisiji do 30. junija 2012 predloži osnutke navedenih izvedbenih tehničnih standardov.“

Pojasnilo

CCP morajo na zahtevo omogočiti vpogled v evidence in informacije tudi članicam ESCB, ki izvajajo vlogo preglednikov in vlogo centralnih bank izdajateljic, glede na njihove zakonske obveznosti v zvezi s tema vlogama.

Sprememba 26

Člen 32(2) predlagane uredbe

„2.   Komisija je pooblaščena za sprejetje regulativnih tehničnih standardov, ki določajo najmanjši obseg vsebine načrta neprekinjenega poslovanja in najmanjši obseg storitev, ki naj jih zagotavlja načrt ponovne vzpostavitve delovanja.

[…]

Organ ESMA Komisiji do 30. junija 2012 predloži osnutke navedenih regulativnih tehničnih standardov.“

„2.   Komisija je pooblaščena za sprejetje regulativnih tehničnih standardov, ki določajo najmanjši obseg vsebine načrta neprekinjenega poslovanja in najmanjši obseg storitev, ki naj jih zagotavlja načrt ponovne vzpostavitve delovanja.

[…]

Organ ESMA v tesnem sodelovanju s članicami ESCB Komisiji do 30. junija 2012 predloži osnutke navedenih regulativnih tehničnih standardov.“

Pojasnilo

Zakonsko vlogo in odgovornosti članic ESCB na področju pregleda bi bilo treba upoštevati tudi pri oblikovanju regulativnih tehničnih standardov, ki določajo najmanjši obseg vsebine načrta neprekinjenega poslovanja in najmanjši obseg storitev, ki naj jih zagotavlja načrt ponovne vzpostavitve delovanja.

Sprememba 27

Črtanje člena 37(5) predlagane uredbe

„5.   Zahteve, določene v odstavkih 1 do 4, imajo prednost pred katerim koli zakonom ali drugim predpisom države članice, ki je v nasprotju z njimi in ki strankam preprečuje njihovo izpolnitev.“

„   “

Pojasnilo

Sekundarno pravo Unije ima prednost pred nacionalnim pravom, razen če se izkaže, da predmet urejanja ni v pristojnosti Unije. Predpisi držav članic na področju civilnega in insolvenčnega prava ter druga pravila s teh pravnih področij niso v pristojnosti Unije, zato se ne zdi pravno izvedljivo, da bi se uporaba teh nacionalnih predpisov na splošno izključila.

Sprememba 28

Člen 39(5) predlagane uredbe

„5.   Komisija je pooblaščena za sprejetje regulativnih tehničnih standardov, ki določajo ustrezni odstotek in časovno obdobje, kot je navedeno v odstavku 1, ki ju je treba upoštevati za različne razrede finančnih instrumentov.

[…]

Organ ESMA po posvetovanju z EBA Komisiji do 30. junija 2012 predloži osnutke navedenih regulativnih tehničnih standardov.“

„5.   Komisija je pooblaščena za sprejetje regulativnih tehničnih standardov, ki določajo ustrezni odstotek in časovno obdobje, kot je navedeno v odstavku 1, ki ju je treba upoštevati za različne razrede finančnih instrumentov.

[…]

Organ ESMA v tesnem sodelovanju s članicami ESCB in po posvetovanju z EBA Komisiji do 30. junija 2012 predloži osnutke navedenih regulativnih tehničnih standardov.“

Pojasnilo

Zakonsko vlogo in odgovornosti članic ESCB na področju pregleda bi bilo treba upoštevati tudi pri oblikovanju regulativnih tehničnih standardov, ki določajo zahteve po kritju.

Sprememba 29

Člen 40(2) predlagane uredbe

„2.   CCP določi najnižji znesek prispevkov v jamstveni sklad in merila za izračun prispevkov za posameznega klirinškega člana. Prispevki so sorazmerni izpostavljenosti posameznega klirinškega člana, da se s prispevki v jamstveni sklad CCP omogoči vsaj to, da lahko ta vzdrži neplačila klirinškega člana, do katerega ima največjo izpostavljenost, ali neplačila drugega in tretjega največjega klirinškega člana, če je vsota njune izpostavljenosti večja.“

„2.   CCP lahko ustanovi več jamstvenih skladov za različne razrede instrumentov, pri katerih izvaja kliring.

Pojasnilo

Predlagana uredba bi morala biti skladna s skupnim delom CPSS in IOSCO, ki je v teku. Zato bi se morala predlagana uredba osredotočiti na splošna načela, odgovornost za pripravo tehničnih standardov pa bi morala podeliti organu ESMA v tesnem sodelovanju s članicami ESCB (glej tudi spremembo 30 spodaj).

Sprememba 30

Člen 40(3) predlagane uredbe

„3.   CCP lahko ustanovi več jamstvenih skladov za različne razrede instrumentov, pri katerih izvaja kliring.“

„3.   Komisija je pooblaščena za sprejetje regulativnih tehničnih standardov, ki določajo podrobnosti o jamstvenih skladih iz odstavkov 1 in 2.

Regulativni tehnični standardi iz prvega pododstavka se sprejmejo v skladu s členi [7 do 7d] Uredbe …/… [Uredba ESMA].

Organ ESMA v tesnem sodelovanju s članicami ESCB Komisiji do 30. junija 2012 predloži osnutke navedenih regulativnih tehničnih standardov.

Pojasnilo

Kakor je navedeno zgoraj, bi morala biti predlagana uredba skladna s skupnim delom CPSS in IOSCO, ki je v teku. Zato bi se morala predlagana uredba osredotočiti na splošna načela, odgovornost za pripravo tehničnih standardov pa bi morala podeliti organu ESMA v tesnem sodelovanju s članicami ESCB.

Sprememba 31

Člen 41(2) predlagane uredbe

„2.   CCP pripravi scenarije skrajnih, vendar možnih tržnih pogojev, ki vključujejo najbolj nestanovitna obdobja, ki so jih doživeli trgi, za katere CCP opravlja svoje storitve. Jamstveni sklad iz člena 40 in druga finančna sredstva iz odstavka 1 morajo CCP kadar koli omogočiti, da vzdrži neplačila dveh klirinških članov, do katerih ima največjo izpostavljenost, ter nenadno prodajo finančnih sredstev in hitro zmanjšanje tržne likvidnosti.“

„2.    Jamstveni sklad iz člena 40 in druga finančna sredstva iz odstavka 1 morajo CCP kadar koli omogočiti, da vzdrži potencialne izgube v skrajnih, vendar možnih tržnih pogojih. CCP pripravi scenarije takšnih skrajnih, vendar možnih tržnih pogojev.

Pojasnilo

Kakor je navedeno zgoraj, bi morala biti predlagana uredba skladna s skupnim delom CPSS in IOSCO, ki je v teku. Zato bi se morala predlagana uredba osredotočiti na splošna načela, odgovornost za pripravo tehničnih standardov pa bi morala podeliti organu ESMA v tesnem sodelovanju s članicami ESCB (glej spremembo 33 spodaj).

Sprememba 32

Člen 41(3) predlagane uredbe

„3.   CCP pridobi potrebne kreditne linije ali podobne možnosti za kritje svojih likvidnostnih potreb, če finančna sredstva, ki jih ima na voljo, niso takoj na razpolago. Posamezen klirinški član, nadrejeno ali podrejeno podjetje klirinškega člana ne sme zagotavljati več kot 25 odstotkov kreditnih linij, ki jih potrebuje CCP.“

„3.   CCP dnevno meri svoje potencialne likvidnostne potrebe. CCP ima vedno dostop do ustrezne likvidnosti za opravljanje svojih storitev in dejavnosti. V ta namen CCP pridobi potrebne kreditne linije ali podobne možnosti za kritje svojih likvidnostnih potreb, če finančna sredstva, ki jih ima na voljo, niso takoj na razpolago. Posamezen klirinški član, nadrejeno ali podrejeno podjetje klirinškega člana ne sme zagotavljati več kot 25 odstotkov kreditnih linij, ki jih potrebuje CCP.“

Pojasnilo

Da se zagotovi skladnost s skupnim delom CPSS in IOSCO, ki je v teku, je treba poleg določbe, ki zagotavlja, da ima CCP na voljo ustrezno likvidnost, vstaviti tudi določbo, da CCP dnevno izračunava svoje potencialne likvidnostne potrebe.

Sprememba 33

Člen 41(5) predlagane uredbe

„5.   Komisija je pooblaščena za sprejetje regulativnih tehničnih standardov, ki določajo skrajne razmere iz odstavka 2, ki jih mora CCP vzdržati.

[…]

Organ ESMA po posvetovanju z EBA Komisiji do 30. junija 2012 predloži osnutke navedenih regulativnih tehničnih standardov.“

„5.   Komisija je pooblaščena za sprejetje regulativnih tehničnih standardov, ki določajo skrajne razmere iz odstavka 2, ki jih mora CCP vzdržati, in merila za ustrezno likvidnost iz odstavka 3.

[…]

Organ ESMA v tesnem sodelovanju s članicami ESCB in po posvetovanju z EBA Komisiji do 30. junija 2012 predloži osnutke navedenih regulativnih tehničnih standardov.“

Pojasnilo

Zaradi zgornjih sprememb 11 in 32 je treba spremeniti člen 41(5), da se zagotovi priprava regulativnih tehničnih standardov, ki mora potekati v tesnem sodelovanju s članicami ESCB.

Sprememba 34

Člen 42(2) do (4) predlagane uredbe

„2.   Kadar kritja, nakazana s strani klirinškega člana, ki je v zaostanku s plačili, ne zadostujejo za pokritje izgub, ki bremenijo CCP, ta za pokritje teh izgub uporabi v jamstveni sklad vplačani prispevek člana, ki je v zaostanku s plačili.

3.   CCP uporabi prispevke iz jamstvenega sklada in druge prispevke klirinških članov, ki niso v zaostanku s plačili, šele potem, ko izčrpa prispevke članov, ki so v zaostanku s plačili, in po potrebi lastna sredstva iz člena 41(1).

4.   CCP ne sme uporabiti kritij, nakazanih s strani klirinških članov, ki niso v zaostanku s plačili, za pokrivanje izgub, nastalih zaradi neplačila drugega klirinškega člana.“

„2.   Komisija je pooblaščena za sprejetje regulativnih tehničnih standardov, ki določajo podrobnosti kaskadnega pristopa k neplačilom iz odstavka 1.

Regulativni tehnični standardi iz prvega pododstavka se sprejmejo v skladu s členi [7 do 7d] Uredbe …/… [Uredba ESMA].

Organ ESMA v tesnem sodelovanju s članicami ESCB Komisiji do 30. junija 2012 predloži osnutke navedenih regulativnih tehničnih standardov.

   

   “

Pojasnilo

Kakor je navedeno zgoraj, bi morala biti predlagana uredba skladna s skupnim delom CPSS in IOSCO, ki je v teku. Zato bi se morala predlagana uredba osredotočiti na splošna načela, odgovornost za pripravo tehničnih standardov pa bi morala podeliti organu ESMA v tesnem sodelovanju s članicami ESCB.

Sprememba 35

Člen 43(3) predlagane uredbe

„3.   Komisija je pooblaščena za sprejetje regulativnih tehničnih standardov, ki določajo vrsto zavarovanja, ki se lahko šteje za visoko likvidno, in odbitke iz odstavka 1.

[…]

Organ ESMA po posvetovanju z ESCB in EBA Komisiji do 30. junija 2012 predloži osnutke navedenih regulativnih tehničnih standardov.“

„3.   Komisija je pooblaščena za sprejetje regulativnih tehničnih standardov, ki določajo vrsto zavarovanja, ki se lahko šteje za visoko likvidno, in odbitke iz odstavka 1.

[…]

Organ ESMA v tesnem sodelovanju s članicami ESCB in po posvetovanju z EBA Komisiji do 30. junija 2012 predloži osnutke navedenih regulativnih tehničnih standardov.“

Pojasnilo

Zakonska vloga in odgovornosti članic ESCB na področju pregleda so v členu 43(3) predlagane uredbe v zvezi z oblikovanjem regulativnih tehničnih standardov za zahteve glede zavarovanja s premoženjem že upoštevane. Ker pa ESCB nima pravne osebnosti, je treba „ESCB“ nadomestiti s „članicami ESCB“.

Sprememba 36

Člen 44(5) predlagane uredbe

„5.   Komisija je pooblaščena za sprejetje regulativnih tehničnih standardov, ki določajo visoko likvidne finančne instrumente iz odstavka 1 in omejitve koncentracije iz odstavka 4.

[…]

Organ ESMA po posvetovanju z EBA Komisiji do 30. junija 2012 predloži osnutke navedenih regulativnih tehničnih standardov.“

„5.   Komisija je pooblaščena za sprejetje regulativnih tehničnih standardov, ki določajo visoko likvidne finančne instrumente iz odstavka 1 in omejitve koncentracije iz odstavka 4.

[…]

Organ ESMA v tesnem sodelovanju s članicami ESCB in po posvetovanju z EBA Komisiji do 30. junija 2012 predloži osnutke navedenih regulativnih tehničnih standardov.“

Pojasnilo

Zakonsko vlogo in odgovornosti članic ESCB na področju pregleda bi bilo treba upoštevati tudi pri oblikovanju regulativnih tehničnih standardov, ki se izdajo v zvezi s pravili o naložbenih politikah, ki veljajo za CCP.

Sprememba 37

Člen 45(3) predlagane uredbe

„3.   CCP nemudoma obvesti pristojni organ. Ta pristojni organ nemudoma obvesti organ, odgovoren za nadzor klirinškega člana, ki je v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, če CCP meni, da klirinški član ne bo mogel izpolniti svojih prihodnjih obveznosti, in ko CCP namerava prijaviti njegovo neizpolnjevanje obveznosti.“

„3.   CCP nemudoma obvesti pristojni organ. Ta pristojni organ nemudoma obvesti organ, odgovoren za nadzor klirinškega člana, ki je v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, ter pristojne preglednike in ustrezne centralne banke izdajateljice, če CCP meni, da klirinški član ne bo mogel izpolniti svojih prihodnjih obveznosti, in ko CCP namerava prijaviti njegovo neizpolnjevanje obveznosti.“

Pojasnilo

Glede na zakonsko vlogo in odgovornosti članic ESCB kot pristojnih preglednikov in centralnih bank izdajateljic je treba v členu 45(3) predlagane uredbe predvideno obveznost pristojnega organa, da obvesti nadzornike o klirinških članih CCP, ki so v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, razširiti tako, da bo vključevala tudi obveščanje članic ESCB, ki izvajajo zgoraj navedeni vlogi.

Sprememba 38

Člen 46(4) predlagane uredbe

„4.   Komisija je pooblaščena za sprejetje regulativnih tehničnih standardov, ki določajo naslednje:

[…]

Organ ESMA po posvetovanju z EBA Komisiji do 30. junija 2012 predloži osnutke navedenih regulativnih tehničnih standardov.“

„4.   Komisija je pooblaščena za sprejetje regulativnih tehničnih standardov, ki določajo naslednje:

[…]

Organ ESMA v tesnem sodelovanju s članicami ESCB in po posvetovanju z EBA Komisiji do 30. junija 2012 predloži osnutke navedenih regulativnih tehničnih standardov.“

Pojasnilo

Zakonsko vlogo in odgovornosti članic ESCB na področju pregleda bi bilo treba upoštevati tudi pri oblikovanju regulativnih tehničnih standardov, ki se izdajo v zvezi s pravili o pregledu modelov, testiranju v izjemnih situacijah in testiranju za nazaj, ki veljajo za CCP.

Sprememba 39

Člen 50(3) predlagane uredbe

„3.   Kadar pristojni organ meni, da zahteve iz odstavka 2 niso izpolnjene, drugim pristojnim organom in zadevnim CCP posreduje pisno razlago s tveganji povezanih pomislekov. Obvesti tudi organ ESMA, ki izda mnenje o dejanski veljavnosti s tveganjem povezanih pomislekov kot razlogih za zavrnitev dogovora o interoperabilnosti. Mnenje organa ESMA se da na voljo vsem zadevnim CCP. Kadar se ocena organa ESMA razlikuje od ocene zadevnega pristojnega organa, slednji ob upoštevanju mnenja organa ESMA ponovno preuči svoje stališče.“

„3.   Kadar pristojni organ meni, da zahteve iz odstavka 2 niso izpolnjene, drugim pristojnim organom in zadevnim CCP posreduje pisno razlago s tveganji povezanih pomislekov. Obvesti tudi organ ESMA, pristojne preglednike in ustrezne centralne banke izdajateljice, ter jih pozove, da izdajo ločena mnenja o dejanski veljavnosti s tveganjem povezanih pomislekov kot razlogih za zavrnitev dogovora o interoperabilnosti. Mnenje organa ESMA ter mnenja pristojnih preglednikov in ustreznih centralnih bank izdajateljic se da na voljo vsem zadevnim CCP. Kadar se ocena v teh mnenjih razlikuje od ocene zadevnega pristojnega organa, slednji ob upoštevanju mnenj organa ESMA ter pristojnih preglednikov in centralnih bank izdajateljic ponovno preuči svoje stališče.“

Pojasnilo

Zakonsko vlogo in odgovornosti članic ESCB kot preglednikov in centralnih bank izdajateljic bi bilo treba upoštevati tudi v zvezi s postopkom odobritve dogovorov o interoperabilnosti med CCP.

Sprememba 40

Člen 50(4) predlagane uredbe

„4.   Organ ESMA do 30. junija 2012 izda smernice ali priporočila za vzpostavitev doslednega, učinkovitega in uspešnega ocenjevanja dogovorov o interoperabilnosti v skladu s postopkom, določenim v členu 8 Uredbe …/… [Uredba ESMA].“

„4.   Organ ESMA v tesnem sodelovanju s članicami ESCB do 30. junija 2012 izda smernice ali priporočila za vzpostavitev doslednega, učinkovitega in uspešnega ocenjevanja dogovorov o interoperabilnosti v skladu s postopkom, določenim v členu 8 Uredbe …/… [Uredba ESMA].“

Pojasnilo

Zakonsko vlogo in odgovornosti članic ESCB na področju pregleda bi bilo treba upoštevati tudi v zvezi z izdajo smernic ali priporočil za vzpostavitev doslednega, učinkovitega in uspešnega ocenjevanja dogovorov o interoperabilnosti med CCP.

Sprememba 41

Člen 52(3) predlagane uredbe

„3.   Komisija je pooblaščena za sprejetje regulativnih tehničnih standardov, ki določajo podrobnosti v zvezi z vlogo za registracijo pri organu ESMA iz odstavka 1.

[…]

Organ ESMA Komisiji do 30. junija 2012 predloži osnutke navedenih regulativnih tehničnih standardov.“

„3.   Komisija je pooblaščena za sprejetje regulativnih tehničnih standardov, ki določajo podrobnosti v zvezi z vlogo za registracijo pri organu ESMA iz odstavka 1.

[…]

Organ ESMA v tesnem sodelovanju s članicami ESCB Komisiji do 30. junija 2012 predloži osnutke navedenih regulativnih tehničnih standardov.“

Pojasnilo

Zakonsko vlogo in odgovornosti članic ESCB na področju pregleda bi bilo treba upoštevati tudi v zvezi s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov, ki določajo podrobnosti v zvezi z vlogo za registracijo repozitorija sklenjenih poslov pri organu ESMA.

Sprememba 42

Člen 52(4) predlagane uredbe

„4.   Za zagotovitev enotne uporabe odstavka 1 je Komisija pooblaščena za sprejetje izvedbenih standardov, ki določajo obliko vloge za registracijo pri organu ESMA.

[…]

Organ ESMA Komisiji do 30. junija 2012 predloži osnutke navedenih standardov.“

„4.   Za zagotovitev enotne uporabe odstavka 1 je Komisija pooblaščena za sprejetje izvedbenih standardov, ki določajo obliko vloge za registracijo pri organu ESMA.

[…]

Organ ESMA v tesnem sodelovanju s članicami ESCB Komisiji do 30. junija 2012 predloži osnutke navedenih standardov.“

Pojasnilo

Zakonsko vlogo in odgovornosti članic ESCB na področju pregleda bi bilo treba upoštevati tudi v zvezi s sprejetjem izvedbenih standardov, ki določajo obliko vloge za registracijo repozitorija sklenjenih poslov pri organu ESMA.

Sprememba 43

Člen 60(1) predlagane uredbe

„1.   Organ ESMA razveljavi registracijo repozitorija sklenjenih poslov v vseh naslednjih okoliščinah:

[…]“

„1.   Organ ESMA v tesnem sodelovanju s članicami ESCB razveljavi registracijo repozitorija sklenjenih poslov v vseh naslednjih okoliščinah:

[…]“

Pojasnilo

Zakonsko vlogo in odgovornosti članic ESCB na področju pregleda bi bilo treba upoštevati tudi v primerih, ko organ ESMA razveljavi registracijo repozitorija sklenjenih poslov.

Sprememba 44

Člen 63(4) predlagane uredbe

„4.   Organ ESMA sklene dogovore o sodelovanju z ustreznimi pristojnimi organi iz tretjih držav, katerih pravni in nadzorni okviri se štejejo za enakovredne tej uredbi v skladu z odstavkom 3. Takšni dogovori zagotavljajo, da imajo organi Unije neposreden in stalen dostop do vseh informacij, potrebnih za opravljanje svojih nalog. Ti dogovori določajo vsaj:

[…]“

„4.   Organ ESMA v tesnem sodelovanju s članicami ESCB sklene dogovore o sodelovanju z ustreznimi pristojnimi organi iz tretjih držav, katerih pravni okviri ter okviri za pregled in nadzor se štejejo za enakovredne tej uredbi v skladu z odstavkom 3. Takšni dogovori zagotavljajo, da imajo organi Unije neposreden in stalen dostop do vseh informacij, potrebnih za opravljanje svojih nalog. Ti dogovori določajo vsaj:

[…]“

Pojasnilo

Pomembno je, da so članice ESCB vključene v oblikovanje dogovorov o sodelovanju z ustreznimi pristojnimi organi iz tretjih držav, da se zagotovi ustrezno zajetje vprašanj glede pregleda nad repozitoriji sklenjenih poslov in sodelovanje v zvezi s temi vprašanji.

Sprememba 45

Člen 67(2) predlagane uredbe

„2.   Repozitorij sklenjenih poslov da na voljo potrebne informacije naslednjim subjektom:

(a)

organu ESMA;

(b)

pristojnim organom, ki nadzorujejo podjetja, za katere velja obveznost poročanja v skladu s členom 6;

(c)

pristojnemu organu, ki nadzoruje dostop CCP do repozitorija sklenjenih poslov;

(d)

ustreznim centralnim bankam ESCB.“

„2.   Repozitorij sklenjenih poslov da na voljo potrebne informacije naslednjim subjektom:

(a)

organu ESMA;

(b)

pristojnim organom, ki nadzorujejo podjetja, za katere velja obveznost poročanja v skladu s členom 6;

(c)

pristojnemu organu, ki nadzoruje dostop CCP do repozitorija sklenjenih poslov;

(d)

pristojnim preglednikom;

(e)

centralnim bankam, ki izdajajo najpomembnejše valute evidentiranih finančnih instrumentov;

(f)

članicam ESCB za izvajanje njihove statistične funkcije;

(g)

ESRB.“

Pojasnilo

Zakonsko vlogo in odgovornosti članic ESCB v vlogi preglednikov in vlogi centralnih bank izdajateljic ter njihovo statistično funkcijo bi bilo treba upoštevati v zvezi s preglednostjo in dostopnostjo podatkov repozitorijev sklenjenih poslov. Poleg tega, kakor je bilo izpostavljeno v prispevku Eurosistema iz septembra 2009 k javnemu posvetovanju Evropske komisije o možnih pobudah za povečanje odpornosti prostega trga z izvedenimi finančnimi instrumenti (Possible initiatives to enhance the resilience of OTC derivative markets) (dostopno na spletni strani ECB na naslovu http://www.ecb.europa.eu), ECB šteje repozitorije sklenjenih poslov kot bistveno orodje za izboljšanje operativnih postopkov in preglednosti na finančnih trgih, predvsem v zvezi s prostim trgom z izvedenimi finančnimi instrumenti in, kjer to pride v poštev, z osnovnimi instrumenti. Zlasti lahko repozitoriji sklenjenih poslov, kolikor uspejo celovito zajeti posamezne produkte, regulativnim in nadzornim organom ter udeležencem na finančnih trgih zagotovijo pravočasen pregled nad rastjo in razporeditvijo izpostavljenosti na zadevnih trgih. Tako imajo lahko centralni repozitoriji podatkov tudi vlogo dajalcev informacij, v največji možni meri v primerljivi obliki in skladnih s statističnim okvirom Unije, kar je nujno za to, da lahko ustrezni organi vzpostavijo mehanizme zgodnjega opozarjanja na nastajajoča finančna tveganja. Iz teh razlogov ECB predlaga, da se na seznam organov, institucij in teles, ki prejemajo potrebne informacije od repozitorijev sklenjenih poslov, doda tudi ESRB.

Sprememba 46

Člen 67(4) predlagane uredbe

„4.   Komisija je pooblaščena za sprejetje regulativnih tehničnih standardov, ki določajo podrobnosti o informacijah iz odstavkov 1 in 2.

[…]

Organ ESMA Komisiji najpozneje do 30. junija 2012 predloži osnutke navedenih regulativnih tehničnih standardov.“

„4.   Komisija je pooblaščena za sprejetje regulativnih tehničnih standardov, ki določajo podrobnosti o informacijah iz odstavkov 1 in 2.

[…]

Organ ESMA v tesnem sodelovanju s članicami ESCB Komisiji najpozneje do 30. junija 2012 predloži osnutke navedenih regulativnih tehničnih standardov.“

Pojasnilo

Zakonsko vlogo in odgovornosti članic ESCB na področju pregleda bi bilo treba upoštevati tudi v zvezi s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov, ki določajo podrobnosti o podatkih, ki jih morajo repozitoriji sklenjenih poslov objaviti, ter o informacijah, ki jih morajo dati na voljo organu ESMA in drugim ustreznim organom, kot je ESRB, za izvrševanje njihovih dolžnosti.


(1)  Krepki tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga vstavitev novega besedila. Prečrtani tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga črtanje besedila.


Top