EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52018AB0012

Mnenje Evropske centralne banke z dne 2. marca 2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1092/2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (CON/2018/12)

OJ C 120, 6.4.2018, p. 2–5 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

6.4.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 120/2


MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 2. marca 2018

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1092/2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja

(CON/2018/12)

(2018/C 120/03)

UVOD IN PRAVNA PODLAGA

Evropska centralna banka (ECB) je 27. novembra 2017 prejela zahtevo Sveta Evropske unije za mnenje o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1092/2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (1) (v nadaljnjem besedilu: predlagana uredba).

Pristojnost ECB, da poda mnenje, izhaja iz členov 127(4) in 282(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije, saj predlagana uredba vsebuje določbe, ki vplivajo na prispevek Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) k nemotenemu vodenju politik pristojnih organov glede bonitetnega nadzora kreditnih institucij in stabilnosti finančnega sistema, v skladu s členom 127(5) Pogodbe, ter na posebne naloge, ki so prenesene na ECB in se nanašajo na bonitetni nadzor kreditnih institucij in delovanje Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB), v skladu s členom 127(6) Pogodbe. V skladu s prvim stavkom člena 17.5 Poslovnika Evropske centralne banke je to mnenje sprejel Svet ECB.

SPLOŠNE PRIPOMBE

Predlagana uredba je del celovitega svežnja predlogov za okrepitev Evropskega sistema finančnega nadzora (ESFS), ki ga sestavljajo trije evropski nadzorni organi (ESA) in ESRB. ECB meni, da ESRB vse od ustanovitve uspešno opravlja osrednjo vlogo pri preprečevanju in zmanjševanju sistemskih tveganj za finančno stabilnost v Uniji, ki se lahko pojavijo v finančnem sistemu (2).

ECB zato podpira omejeno število ciljno usmerjenih sprememb okvira upravljanja in operativnega okvira ESRB, ki jih je predlagala Evropska komisija ter katerih namen je dodatno okrepiti učinkovitost in uspešnost ESRB in ESRB omogočiti boljše izvajanje njegovih nalog. Natančneje, ECB meni, da so predlagane spremembe Uredbe (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (3) potrebne za to, da bi ustrezno upoštevali vzpostavitev enotnega mehanizma nadzora (EMN) (4) in da bi glede na vse večji pomen tržnega financiranja, zlasti zaradi vzpostavitve unije kapitalskih trgov, ESRB omogočili opravljanje makrobonitetnega nadzora nad celotnim finančnim sistemom. ECB in ESRB menita, da ima ECB dobro izhodišče za nadaljnje zagotavljanje analitične, statistične, finančne in administrativne podpore za ESRB v skladu s sedanjo ureditvijo (5). Prav tako bo ECB še naprej podpirala ESRB zaradi izogibanja podvajanju dela, s čimer se izkoriščajo prednosti, ki izhajajo iz vloge ECB pri ocenjevanju tveganj in njene analize bančnega sektorja v državah članicah, ki sodelujejo v EMN.

Dodatno ECB izpostavlja, da Uredba (EU) št. 1092/2010 od ESRB zahteva, da zagotavlja ESA informacije, ki jih potrebujejo za izpolnjevanje svojih nalog, ne ureja pa izmenjave informacij med ESRB in makrobonitetnimi organi v državah članicah, ki so bili ustanovljeni pred sprejetjem navedene uredbe leta 2010. Glede na to bi ECB pozdravila zakonodajni predlog, katerega cilj bi bil revidirati sedanjo ureditev izmenjave informacij, določeno v Uredbi (EU) št. 1092/2010. Z revidiranjem sedanje ureditve izmenjave informacij bi morali ESRB omogočiti, da zagotovi nacionalnim makrobonitetnim organom ustrezne nadzorniške podatke, ki jih potrebujejo za izvrševanje svojih pooblastil po nacionalnem pravu, pod pogojem, da se vzpostavijo zadostni zaščitni ukrepi za zagotovitev skladnosti z ustreznim pravom Unije. Poleg tega bi bilo morda koristno ustrezno pojasnilo, s katerim bi članom ESRB iz ESCB in nadzornih organov omogočili, da informacije, ki jih prejmejo od ESRB, uporabijo pri opravljanju svojih zakonskih nalog.

POSEBNE PRIPOMBE

1.   Predsednik ESRB

Predlagana uredba določa, da ESRB predseduje predsednik ECB, in s tem ustvarja stalno povezavo med predsednikom ECB in predsednikom ESRB (6). ESRB sicer ostaja samostojen, ima pa veliko koristi od prepoznavnosti, neodvisnosti in ugleda ECB (7). Kakor je že bilo navedeno (8), imajo centralne banke zaradi svoje odgovornosti za prispevanje k finančni stabilnosti ter analitičnega strokovnega znanja in izkušenj, ki jih imajo o realnem gospodarstvu, finančnih trgih in tržnih infrastrukturah, pomembno vlogo pri makrobonitetni politiki. V tej zvezi ECB zagotavlja ESRB analitično, statistično, administrativno in logistično podporo. Poleg tega se tesno sodelovanje ECB in ESRB na tehnični ravni zagotavlja z navzkrižnim zastopanjem v svetovalnem tehničnem odboru ESRB in Odboru za finančno stabilnost v ECB. Glede na to se z dodelitvijo predsedovanja ESRB predsedniku ECB v členu 5(1) Uredbe (EU) št. 1092/2010 poudarja pomembnost vloge centralnih bank pri delovanju ESRB (9). ECB zato podpira predlog Komisije o povezavi vlog predsednika ESRB in predsednika ECB.

2.   Organizacija ESRB

2.1   Postopek imenovanja vodje sekretariata ESRB

Predlagana uredba določa, da pri posvetovanju s splošnim odborom ESRB o imenovanju vodje sekretariata ESRB ta z odprtim in preglednim postopkom oceni primernost kandidatov za delovno mesto vodje sekretariata ESRB ter o postopku posvetovanja obvesti Evropski parlament in Svet (10). ECB na splošno podpira predlog za povečanje prepoznavnosti vodje sekretariata ESRB in želi dati nekaj posebnih pripomb v zvezi z vlogo ECB pri podpori sekretariata ESRB in njeno sedanjo vlogo v postopku imenovanja vodje sekretariata ESRB. ECB opravlja naloge sekretariata ESRB in v ta namen zagotavlja zadostne kadrovske in finančne vire (11). Vodjo sekretariata ESRB imenuje ECB, splošni odbor ESRB pa ima pri tem svetovalno vlogo (12). Glede na to ECB meni, da ta postopek, ki nalaga splošnemu odboru ESRB, da pri posvetovanju o imenovanju vodje sekretariata ESRB oceni primernost kandidatov, ne bi smel posegati v končno odgovornost ECB, da imenuje vodjo sekretariata ESRB, pri čemer v celoti upošteva postopek posvetovanja iz člena 3(2) Uredbe Sveta (EU) št. 1096/2010 (13).

2.2   Naloge vodje sekretariata ESRB

Predlagana uredba določa, da lahko predsednik ESRB in pripravljalni odbor vodji sekretariata ESRB zaupata posebne naloge. Te so med drugim tekoče vodenje sekretariata ESRB, koordinacija in priprava dela in odločanja splošnega odbora ter priprava predloga letnega programa ESRB in njegovega izvajanja (14). ECB pozdravlja to pojasnitev nalog, ki jih lahko izvaja vodja sekretariata ESRB. S praktičnega vidika vodja sekretariata ESRB že opravlja večino nalog, navedenih v predlagani uredbi. V zvezi s pripravo predloga letnega programa ESRB ECB meni, da bi moral biti ESRB še naprej sposoben, da se fleksibilno odzove in obravnava morebitne ranljivosti v finančnem sistemu, zaradi česar je lahko potrebno začasno in izjemno odstopanje od letnega delovnega programa, odvisno od posebnih okoliščin primera.

2.3   Zastopanje ESRB navzven s strani vodje sekretariata ESRB

Predlagana uredba določa, da lahko predsednik ESRB prenese svoje naloge v zvezi z zastopanjem ESRB navzven na vodjo sekretariata ESRB (15). ECB na splošno podpira cilj Komisije, da se z možnostjo prenosa nekaterih nalog poveča prepoznavnost vodje sekretariata ESRB. Vendar pa ECB meni, da bi bilo treba v predlagani uredbi pojasniti, ali lahko vodja sekretariata ESRB zastopa ESRB tudi v zvezi z nalogami glede odgovornosti in obveznosti poročanja, določenimi v členu 19(1), (4) in (5) Uredbe (EU) št. 1092/2010 (16). Glede na pomembnost zagotavljanja odgovornosti ESRB ECB meni, da bi moral v zvezi z nalogami iz člena 19(1), (4) in (5) Uredbe (EU) št. 1092/2010 ESRB navzven še naprej zastopati predsednik ESRB in da lahko ta tako zastopanje navzven prenese le na podpredsednika ESRB.

2.4   Spremembe v zvezi z vzpostavitvijo EMN

Da bi se upoštevala vzpostavitev bančne unije v splošnem in zlasti vzpostavitev EMN, predlagana uredba dodaja predsednika Nadzornega odbora ECB med člane splošnega odbora z glasovalnimi pravicami (17) in v pripravljalni odbor (18) ter njegovega predstavnika v svetovalni tehnični odbor (19). Vzpostavitev bančne unije in povezane spremembe institucionalnega okvira za bonitetni nadzor kreditnih institucij po vzpostavitvi EMN so pomembne za naloge in funkcije ESRB. ECB zato pozdravlja spremembe, ki jih predlaga Komisija in ki so v splošnem skladne s prejšnjimi priporočili ECB o izboljšanju upravljanja ESRB (20). ECB ugotavlja, da daje predlagana uredba predsedniku Nadzornega odbora glasovalne pravice v splošnem odboru ESRB in zagotavlja, da je predsednik Nadzornega odbora zastopan v pripravljalnem odboru ESRB. Pri urejanju teh posebnih vidikov bi lahko upoštevali večji pomen evropske razsežnosti EMN ter potrebo po zagotovitvi ustrezne institucionalne uravnoteženosti članstva z glasovalnimi pravicami in članstva brez glasovalnih pravic pri predstavnikih bančnih nadzornikov iz držav članic, ki sodelujejo v bančni uniji, in tistih iz držav članic, ki v njej ne sodelujejo.

2.5   Sodelovanje organov tretjih držav v splošnem odboru ESRB

Komisija predlaga črtanje določbe Uredbe (EU) št. 1092/2010, po kateri lahko pri delu ESRB sodelujejo predstavniki na visoki ravni iz ustreznih organov tretjih držav, zlasti iz držav v Evropskem gospodarskem prostoru. Njihovo sodelovanje je strogo omejeno na vprašanja, ki posebej zadevajo te države (21). Ta določba je pravna podlaga za to, da splošni odbor ESRB povabi predstavnike na visoki ravni iz ustreznih organov tretjih držav, in omogoča ESRB, da sprejme ureditev, ki opredeljuje naravo, obseg in postopkovne vidike vključenosti teh tretjih držav v delo ESRB (22). ECB predlaga, da se ta določba ohrani in s tem ohrani potrebna fleksibilnost ESRB, da lahko ta v svoje delo po potrebi še naprej vključi take predstavnike na visoki ravni iz ustreznih organov tretjih držav.

3.   Opozorila in priporočila ESRB

3.1   ECB kot naslovnik opozoril in priporočil ESRB

Predlagana uredba spreminja Uredbo (EU) št. 1092/2010 tako, da med drugim določa, da so lahko opozorila in priporočila ESRB naslovljena tudi na ECB kot pristojni ali imenovani organ v državah članicah, ki sodelujejo v EMN, kar zadeva naloge, ki so prenesene na ECB v skladu s členi 4(1), 4(2) in 5(2) Uredbe (EU) št. 1024/2013. ECB pozdravlja pojasnitev seznama možnih naslovnikov opozoril in priporočil ESRB, ki upošteva vzpostavitev bančne unije in povezane spremembe institucionalne sestave v regulativnem okviru za makrobonitetno politiko (23).

3.2   Pošiljanje opozoril in priporočil ESRB Evropskemu parlamentu

ECB na splošno podpira predlog, da se opozorila in priporočila ESRB pošljejo Evropskemu parlamentu (24). Vendar pa želi ECB poudariti, da morajo vsi organi zagotoviti strogo zaupnost in varovanje poslovne skrivnosti, da se zmanjšajo možna tveganja, ki izhajajo iz prezgodnjega ali neupravičenega razkritja tržno občutljivih informacij, ki bi lahko ogrozilo finančno stabilnost v Uniji. Pri vsakem povečanju števila naslovnikov opozoril in priporočil ESRB je treba v celoti upoštevati taka tveganja, ki nastanejo, preden se o teh opozorilih in priporočilih obvesti širša javnost.

4.   Zbiranje in izmenjava informacij

4.1   Vključenost ESA, kadar se od centralnih bank ESCB zahtevajo informacije, ki niso v zbirni obliki

ECB meni, da bi bilo koristno, če bi v predlagani uredbi pojasnili obseg člena 15(7) Uredbe (EU) št. 1092/2010. Iz sedanjega besedila navedene določbe ni povsem jasno razvidno, ali se je treba posvetovati z ESA tudi takrat, kadar ESRB zahteva informacije, ki niso v zbirni obliki, od centralnih bank ESCB. ECB ne vidi razloga, zakaj bi morali biti ESA vključeni v ocenjevanje utemeljenosti in ustreznosti informacij, ki niso povezane z nadzorom. Zato predlaga, da se pojasni, da se je treba z ESA posvetovati samo, če ESRB zahteva nadzorniške informacije, ki niso v zbirni obliki.

Kadar ECB priporoča, da se predlagana uredba spremeni, so konkretni predlogi sprememb besedila s pripadajočimi pojasnili navedeni v ločenem tehničnem delovnem dokumentu. Tehnični delovni dokument je dostopen v angleščini na spletni strani ECB.

V Frankfurtu na Majni, 2. marca 2018

Predsednik ECB

Mario DRAGHI


(1)  COM(2017) 538 final.

(2)  Mnenje Evropske centralne banke z dne 4. februarja 2015 o pregledu poslanstva in organizacije Evropskega odbora za sistemska tveganja (CON/2015/4) (UL C 192, 10.6.2015, str. 1). Vsa mnenja ECB so objavljena na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(3)  Uredba (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L 331, 15.12.2010, str. 1).

(4)  Glej prispevek ECB k posvetovanju Evropske komisije o pregledu okvira makrobonitetne politike EU, december 2016 (v nadaljnjem besedilu: prispevek ECB), dostopno na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu. Glej tudi stran 4 odziva ESRB na posvetovanje Evropske komisije o pregledu okvira makrobonitetne politike EU, 24. oktober 2016 (v nadaljnjem besedilu: odziv ESRB), dostopno na spletni strani ESRB na naslovu www.esrb.europa.eu.

(5)  Glej strani 9 in 10 prispevka ECB in stran 3 odziva ESRB.

(6)  Glej člen 1(2)(a) predlagane uredbe.

(7)  Glej stran 3 odziva ESRB.

(8)  Glej stran 9 prispevka ECB.

(9)  Glej odstavek 1.2 Mnenja CON/2015/4.

(10)  Glej člen 1(1)(a) predlagane uredbe.

(11)  Glej uvodno izjavo 8 in člen 2 Uredbe Sveta (EU) št. 1096/2010 z dne 17. novembra 2010 o dodelitvi posebnih nalog Evropski centralni banki v zvezi z delovanjem Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L 331, 15.12.2010, str. 162).

(12)  Glej člen 3(2) Uredbe (EU) št. 1096/2010.

(13)  Uredba Sveta (EU) št. 1096/2010 z dne 17. novembra 2010 o dodelitvi posebnih nalog Evropski centralni banki v zvezi z delovanjem Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L 331, 15.12.2010, str. 162).

(14)  Glej člen 1(1)(b) predlagane uredbe.

(15)  Glej člen 1(2)(b) predlagane uredbe.

(16)  Glej na primer člen 19(1) Uredbe (EU) št. 1092/2010.

(17)  Glej člen 1(3)(a)(i) predlagane uredbe.

(18)  Glej člen 1(5)(a)(i) predlagane uredbe.

(19)  Glej člen 1(7)(a)(ii) predlagane uredbe.

(20)  Glej odstavke 2.1, 2.2 in 5.1 Mnenja CON/2015/4; glej tudi stran 10 prispevka ECB.

(21)  Glej člen 1(4) predlagane uredbe.

(22)  Glej člen 9(5) Uredbe (EU) št. 1092/2010.

(23)  Glej stran 2 prispevka ECB.

(24)  Glej člen 1(8)(b) predlagane uredbe.


Top