EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52012AB0010

Mnenje Evropske centralne banke z dne 10. februarja 2012 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2004/109/ES o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na organiziranem trgu, in Direktive Komisije 2007/14/ES (CON/2012/10)

OJ C 93, 30.3.2012, p. 2–12 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

30.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 93/2


MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 10. februarja 2012

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2004/109/ES o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na organiziranem trgu, in Direktive Komisije 2007/14/ES

(CON/2012/10)

2012/C 93/02

Uvod in pravna podlaga

Evropska centralna banka (ECB) je dne 30. novembra 2011 prejela zahtevo Sveta Evropske unije za mnenje o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2004/109/ES o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na organiziranem trgu, in Direktive Komisije 2007/14/ES (1) (v nadaljnjem besedilu: predlagana direktiva).

Pristojnost ECB, da poda mnenje, izhaja iz členov 127(4) in 282(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije, saj predlagana direktiva vsebuje določbe, ki vplivajo na prispevek Evropskega sistema centralnih bank k nemotenemu vodenju politik pristojnih oblasti glede bonitetnega nadzora kreditnih institucij in stabilnosti finančnega sistema po členu 127(5) Pogodbe. V skladu s prvim stavkom člena 17.5 Poslovnika Evropske centralne banke je to mnenje sprejel Svet ECB.

Splošne pripombe

Predlagana direktiva spreminja Direktivo 2004/109/ES (2), da bi se med drugim dosegli naslednji regulativni cilji.

1.

Omejitev bremena poročanja za izdajatelje vrednostnih papirjev, ki kotirajo na borzi, z odpravo ali uskladitvijo nekaterih obveznosti poročanja. Predlagana direktiva odpravlja zahtevo, da izdajatelji objavijo vmesna poročila uprave, s čimer bi zmanjšali breme poročanja, ki je postalo preveliko zlasti za mala in srednje velika podjetja (3). ECB načeloma podpira te spremembe, čeprav meni, da bi se morala obveznost objavljanja vmesnih poročil uprave še naprej uporabljati za finančne institucije, s čimer bi se prispevalo k javnemu zaupanju v te institucije in ohranjanju finančne stabilnosti (4). Hkrati bi se morali standardni obrazci in predloge, ki se uporabljajo za pripravo poročil uprave in vmesnih poročil uprave, uskladiti preko tehničnih standardov, ki jih pripravi Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA). Vsebina računovodskih izkazov, ki so priloženi poročilom uprave in vmesnim poročilom uprave, bi se prav tako morala uskladiti z uporabo tehničnih standardov (5).

2.

Zagotovitev učinkovitosti obveznosti poročanja pridobitev večjega imetja delnic, vključno s tistimi pridobitvami, ki se opravijo z uporabo izvedenih finančnih instrumentov. Predlagana direktiva uvaja obveznost poročanja finančnih instrumentov, ki imajo gospodarski vpliv, podoben temu, da dajejo imetniku pravico do pridobitve osnovnih delnic družbe, ki kotira na borzi, tudi kadar je ta gospodarski vpliv pridobljen brez formalnega sporazuma med imetnikom finančnega instrumenta in njegovo nasprotno stranko (6). Posledično predlagana direktiva določa obveznost poročanja za tri skupine imetij: (a) večje imetje delnic ali imetje pomembnega deleža glasovalnih pravic (7), (b) imetje instrumentov, ki ima enak vpliv kot imetje iz prve skupine (8), in (c) seštevek imetij iz predhodnih dveh skupin (9). ECB se strinja s to spremembo, čeprav podpira tudi ohranitev obstoječih izjem od obveznosti razkritja, vključno z izvzetjem imetij, povezanih z dejavnostjo vzdrževanja trga.

3.

Izboljšanje dostopa do finančnih informacij, ki jih razkrijejo izdajatelji. Predlagana direktiva prenaša na Komisijo pooblastilo za sprejetje ukrepov in tehničnih standardov, ki jih pripravi ESMA, s katerimi: (a) se bodo uvedla pravila o interoperabilnosti, ki jih upoštevajo nacionalni uradno določeni mehanizmi za zbiranje predpisanih informacij od izdajateljev vrednostnih papirjev, ki kotirajo na borzi, in (b) se bo olajšala vzpostavitev osrednje točke dostopa do teh predpisanih informacij na ravni Unije (10). ECB podpira te spremembe, vendar predlaga številne spremembe besedila, katerih cilj je povečati njihovo učinkovitost in zakonodajno natančnost (11).

Kadar ECB priporoča, da se predlagana direktiva spremeni, so konkretni predlogi sprememb besedila s pripadajočimi pojasnili navedeni v Prilogi.

V Frankfurtu na Majni, 10. februarja 2012

Podpredsednik ECB

Vítor CONSTÂNCIO


(1)  COM(2011) 683 konč.

(2)  Direktiva 2004/109/ES o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, in o spremembah Direktive 2001/34/ES (UL L 390, 31.12.2004, str. 38).

(3)  Glej člen 1(5) in (6) predlagane direktive.

(4)  Glej predlagane spremembe 1, 2 in 5 v Prilogi.

(5)  Glej predlagani spremembi 3 in 4 v Prilogi.

(6)  Glej člen 1(8) predlagane direktive.

(7)  Glej člena 9–10 Direktive 2004/109/ES.

(8)  Glej člen 13 Direktive 2004/109/ES.

(9)  Glej člen 13a Direktive 2004/109/ES, ki ga vstavlja člen 1(9) predlagane direktive.

(10)  Glej člen 1(12) in (13) predlagane direktive.

(11)  Glej predlagane spremembe 6, 7 in 8 v Prilogi.


PRILOGA

Predlagane spremembe besedila

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Spremembe, ki jih predlaga ECB (1)

Sprememba 1

Uvodna izjava 5 predlagane direktive

„(5)

Da se zagotovi učinkovito zmanjšanje upravne obremenitve v vsej Uniji, državam članicam ne sme biti dovoljeno, da v svoji nacionalni zakonodaji še naprej določajo zahtevo po objavljanju vmesnih poročil uprave.“

„(5)

Da se zagotovi učinkovito zmanjšanje upravne obremenitve v vsej Uniji, državam članicam ne sme biti dovoljeno, da v svoji nacionalni zakonodaji še naprej določajo splošno zahtevo po objavljanju vmesnih poročil uprave. Ta zahteva bi se morala ohraniti samo za finančne institucije, kadar vprašanja glede finančne stabilnosti terjajo višje standarde preglednosti. Poleg tega bi se morala za vse skupine izdajateljev ohraniti možnost objavljanja vmesnih poročil uprave ali četrtletnih poročil na prostovoljni osnovi ali kadar to zahtevajo pravila mesta trgovanja kot del določenega standarda kotiranja na borzi.

Pojasnilo

Odprava zahteve po objavljanju vmesnih poročil uprave se ne bi smela uporabiti za finančne institucije. V tej zvezi bi se morali ohraniti višji standardi preglednosti, ki prispevajo k javnemu zaupanju v finančne institucije in ohranjajo finančno stabilnost. Ta sprememba je povezana s spremembama 2 in 5.

Poleg tega uvedene spremembe ne bi smele vplivati na možnost vseh izdajateljev, da objavijo vmesna poročila uprave ali četrtletna poročila na prostovoljni osnovi ali kadar izdajatelj izpolnjuje določen standard kotiranja na borzi, ki ga določa mesto trgovanja. S temi vrstami razkritij se odgovarja na zahtevo nekaterih razredov vlagateljev po večji stopnji preglednosti izdajateljev. Ta možnost obsežnejših razkritij prispeva k učinkovitemu delovanju kapitalskih trgov in bi se morala ohraniti.

Sprememba 2

Člen 1(1) predlagane direktive

„(1)   Člen 2(1) se spremeni:

(c)

doda se naslednja točka (q):

‚(q)

‚formalni sporazum‘ pomeni sporazum, ki je zavezujoč na podlagi veljavnega prava.‘.“

„(1)   Člen 2(1) se spremeni:

(c)

točka (o) se nadomesti z naslednjim:

(o)

‚kreditna institucija‘ pomeni podjetje, kot je opredeljeno v členu (4)(1) Uredbe (EU) št. xx/xx Evropskega parlamenta in Sveta z dne [datum] o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja (7) ‘;

(d)

vstavi se naslednja točka (q):

(q)

‚finančna institucija‘ pomeni subjekt, pooblaščen za opravljanje katere koli dejavnosti, naštete v Direktivi xx/xx/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne [datum] o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih družb ter spremembi Direktive 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu (8), Uredbi (EU) št. xx/xx Evropskega parlamenta in Sveta z dne [datum] o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe št. xx/xx z dne [datum] o izvedenihfinančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (9), Direktivi 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (10), Direktivi 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (11), Direktivi 2003/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. junija 2003 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (12) ter Direktivi 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (13).

(e)

doda se naslednja točka (r):

‚(r)

‚formalni sporazum‘ pomeni sporazum, ki je zavezujoč na podlagi veljavnega prava.‘.“

Pojasnilo

ECB predlaga, da se zahteva po objavljanju vmesnih poročil uprave ne odpravi, kadar gre za finančne institucije (glej spremembi 1 in 5). Posledično je treba v predlagano direktivo uvesti opredelitev pojma „finančna institucija“. Poleg tega je treba v Direktivi 2004/109/ES posodobiti opredelitev pojma „kreditna institucija“, ki se sklicuje na Direktivo 2000/12/ES, da se bo sklicevala na predlagano uredbo o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja.

Sprememba 3

Člen 1(3) predlagane direktive

„(3)   Členu 4 se doda naslednji odstavek 7:

‚7.   Evropski organ za vrednostne papirje in trge (v nadaljnjem besedilu: ESMA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (14), izda smernice, vključno s standardnimi obrazci ali predlogami, v katerih opredeli, katere informacije je treba vključiti v poročilo uprave.

„(3)   Členu 4 se doda naslednji odstavek 7:

„(3)‚7.   Evropski organ za vrednostne papirje in trge (v nadaljnjem besedilu: ESMA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (15), pripravi v sodelovanju z Evropskim bančnim organom (v nadaljnjem besedilu: EBA), ustanovljenim z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta  (16), osnutek izvedbenih tehničnih standardov, vključno s standardnimi obrazci ali predlogami, v katerih opredeli, katere informacije je treba vključiti v:

(a)

poročilo uprave, pri čemer ESMA zagotovi, da so te predloge združljive s členoma 20 in 29 Direktive xx/xx/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne [datum] o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih oblik podjetij  (17);

(b)

računovodske izkaze iz odstavka 2, pri čemer ESMA zagotovi, da so te predloge združljive s predlogami za sporočanje finančnih informacij s strani kreditnih institucij in investicijskih podjetij, ki bodo določene z osnutkom izvedbenih tehničnih standardov, ki jih pripravi EBA na podlagi člena 95 Uredbe (EU) št. xx/xx [o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja].

ESMA po potrebi vključi Skupni odbor evropskih nadzornih organov (v nadaljnjem besedilu: Skupni odbor) iz člena 54 Uredbe (EU) št. 1095/2010 in predloži Komisiji osnutek izvedbenih tehničnih standardov do 31. decembra 2014.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010 sprejme izvedbene tehnične standarde iz prvega pododstavka tega odstavka.

Pojasnilo

Zaradi doseganja ciljev predlagane direktive glede posodobitve okvira poročanja za izdajatelje in zaradi zmanjšanja bremena poročanja bi morala ESMA pripraviti izvedbene tehnične standarde za uskladitev standardnih obrazcev in predlog, ki se uporabljajo pri izpolnjevanju obveznosti poročanja. Taka uskladitev bi se morala nanašati tako na poročila uprave kot na priložene računovodske izkaze, pri čemer:

(a)

bi morali biti standardni obrazci in predloge, ki se uporabljajo za poročila uprave, usklajeni z določbami o vsebini poročil uprave in konsolidiranih poročil uprave iz predlagane direktive Evropskega parlamenta in Sveta o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih oblik podjetij  (2);

(b)

bi morali biti standardni obrazci in predloge za računovodske izkaze, ki so priloženi poročilom uprave, usklajeni s predlogami za poročanje, ki jih pripravi EBA na podlagi predlagane uredbe o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja.

Sprememba 4

Člen 1(4) predlagane direktive

„(4)   Členu 5 se doda naslednji odstavek 7:

‚7.   ESMA izda smernice, vključno s standardnimi obrazci ali predlogami, v katerih opredeli, katere informacije je treba vključiti v vmesno poročilo uprave.‘ “

„(4)   Členu 5 se doda naslednji odstavek 7:

„(4)‚7.   ESMA pripravi v sodelovanju z EBA osnutek izvedbenih tehničnih standardov, vključno s standardnimi obrazci ali predlogami, v katerih opredeli, katere informacije je treba vključiti v:

(a)

vmesno poročilo uprave;

(b)

zgoščen niz računovodskih izkazov iz odstavka 2, pri čemer ESMA zagotovi, da so te predloge združljive s predlogami za sporočanje finančnih informacij s strani kreditnih institucij in investicijskih podjetij, ki bodo določene z osnutkom izvedbenih tehničnih standardov, ki jih pripravi EBA na podlagi člena 95 Uredbe (EU) št. xx/xx [o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja].

ESMA po potrebi vključi Skupni odbor in predloži Komisiji osnutek izvedbenih tehničnih standardov do 31. decembra 2014.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010 sprejme izvedbene tehnične standarde iz prvega pododstavka tega odstavka.‘.“

Pojasnilo

Glej pojasnilo v zvezi s spremembo 3, ki se nanaša na standardne obrazce in predloge za vmesna poročila uprave in priložene zgoščene nize računovodskih izkazov.

Sprememba 5

Člen 1(5) in novi člen 1(5a) predlagane direktive

„(5)   Člen 6 se nadomesti z naslednjim:

‚Člen 6

Poročilo o plačilih vladam

…‘.“

„(5)   Člen 6 se nadomesti z naslednjim:

‚Člen 6

Vmesna poročila uprave

„(5)1.   Brez poseganja v člen 12 Uredbe (EU) št. xx/xx Evropskega parlamenta in Sveta z dne [datum] o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji (zloraba trga) (18) izdajatelj, ki je finančna institucija in čigar delnice so sprejete v trgovanje na organiziranem trgu, objavi poročila uprave v prvem in drugem šestmesečnem obdobju poslovnega leta. Ta poročila se sestavijo v obdobju med desetimi tedni po začetku in šestimi tedni pred koncem zadevnega šestmesečnega obdobja. Vsebujejo informacije, ki zajemajo obdobje med začetkom zadevnega šestmesečnega obdobja in datumom objave. Ta poročila vsebujejo:

razlago pomembnih dogodkov in transakcij, ki so se zgodili v zadevnem obdobju, in njihov vpliv na finančni položaj izdajatelja in njegovih odvisnih podjetij, ter

splošen opis finančnega položaja in poslovanja izdajatelja in njegovih odvisnih podjetij v zadevnem obdobju.

2.   Finančna institucija izdajateljica, ki na podlagi nacionalne zakonodaje ali pravil zadevnega organiziranega trga ali na lastno pobudo objavlja četrtletna finančna poročila, ni dolžna objavljati vmesnih poročil uprave iz odstavka 1.

„(5)3.   Pristojni organ lahko odloči, da lahko finančna institucija izdajateljica odloži objavo določenih informacij iz vmesnega poročila uprave, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

informacije so sistemsko pomembne,

(b)

odložitev objave je v javnem interesu,

(c)

lahko se zagotovi zaupnost informacij.

Pristojni organ sprejme odločitev na lastno pobudo ali na zahtevo finančne institucije izdajateljice, zadevne centralne banke ESCB, organa, ki nadzira finančno institucijo izdajateljico, ali nacionalnega makrobonitetnega organa.

Odločitev mora biti v pisni obliki.

Pristojni organ zagotovi, da odložitev traja le toliko časa, kolikor jo upravičuje javni interes.

Pristojni organ mora vsaj enkrat tedensko preveriti izpolnjevanje pogojev iz točk (a), (b) ali (c) v tesnem sodelovanju z zadevno centralno banko ESCB, organom, ki nadzira finančno institucijo izdajateljico, in po potrebi z nacionalnim makrobonitetnim organom ter nemudoma preklicati svojo odločitev, če kateri izmed pogojev ni več izpolnjen.

4.   ESMA pripravi v sodelovanju z EBA osnutek izvedbenih tehničnih standardov, vključno s standardnimi obrazci ali predlogami, v katerih opredeli, katere informacije je treba vključiti v vmesna poročila uprave iz odstavka 1, pri čemer ESMA zagotovi, da so te predloge združljive s predlogami za poročanje finančnih informacij s strani kreditnih institucij in investicijskih podjetij, ki bodo določene z osnutkom izvedbenih tehničnih standardov, ki jih pripravi EBA na podlagi člena 95 Uredbe (EU) št. xx/xx [o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja].

ESMA po potrebi vključi Skupni odbor in predloži Komisiji osnutek izvedbenih tehničnih standardov do 31. decembra 2014.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010 sprejme izvedbene tehnične standarde iz prvega pododstavka tega odstavka.

(5a)   Vstavi se naslednji člen 6a:

‚Člen 6a

Poročila o plačilih vladam

‘.“

Pojasnilo

Trenutni člen 1(5) predlagane direktive nadomešča trenutni člen 6 Direktive 2004/109/ES o vmesnih poročilih uprave z novim besedilom o poročanju izdajateljev, ki poslujejo v ekstraktivni industriji ali industriji izkoriščanja gozdov. ECB predlaga ohranitev člena 6 kot določbe, ki se nanaša na vmesna poročila uprave. Hkrati ECB predlaga spremembo člena 6, da se dosežejo naslednji cilji:

(a)

zahteva po objavljanju vmesnih poročil uprave bi se morala še naprej uporabljati samo za finančne institucije izdajateljice (glej pojasnili v zvezi s spremembama 1 in 2);

(b)

izvedbeni tehnični standardi, ki jih pripravi ESMA, bi se morali uporabiti za uskladitev vmesnih poročil uprave in za njihovo uskladitev s predlogami za poročanje, ki jih pripravi EBA na podlagi predlagane uredbe o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja;

(c)

pristojni organ za trg vrednostnih papirjev bi moral imeti možnost, da odloži izdajateljevo razkritje sistemsko pomembnih informacij, kadar bi bilo to v javnem interesu, na lastno pobudo ali na zahtevo finančne institucije izdajateljice, zadevne centralne banke ESCB, organa, ki nadzira finančno institucijo izdajateljico, ali nacionalnega makrobonitetnega organ  (3). Ta predlog je v skladu s členom 12 predlagane uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji (zloraba trga)  (4);

(d)

sklic na Direktivo 2003/6/ES v členu 6 Direktive 2004/109/ES je treba nadomestiti s sklicem na zgoraj navedeno predlagano uredbo.

Sprememba 6

Novi člen 1(11a) predlagane direktive

[ni besedila]

(11a)   Členu 19 se doda naslednji odstavek 5:

(11a)5.   ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov v zvezi z:

(a)

uvedbo skupne klasifikacije za vrste predpisanih informacij;

(b)

uskladitvijo oblik, v katerih se poročajo predpisane informacije, ob upoštevanju različnih ravni uskladitve, ki bi lahko bile izvedljive za določene vrste predpisanih informacij.

ESMA predloži Komisiji osnutek regulativnih tehničnih standardov do 31. decembra 2014.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010 sprejme regulativne tehnične standarde iz prvega pododstavka tega odstavka.‘.

Pojasnilo

ECB podpira pobude za izboljšanje dostopa do finančnih informacij, vključno z dostopom do informacij o gospodarskih družbah, ki jih ureja Direktiva 2004/109/ES. Izvajanje dobro opredeljenih praks poročanja, ki temeljijo na standardnih oblikah podatkov in učinkoviti infrastrukturi poročanja, bo omogočilo, da vlagatelji in regulatorji predpisane informacije uporabijo za spremljanje tržnih gibanj in zlasti za pravočasno preučitev sistemskih tveganj. Zato ECB podpira spremembe iz predlagane direktive, s katerimi se izboljšuje dostop do predpisanih informacij preko boljšega delovanja uradno določenih mehanizmov in z vzpostavitvijo enotne točke dostopa na ravni Unije za iskanje informacij, ki jih zbirajo nacionalni uradni določeni mehanizmi. ECB hkrati ugotavlja, da bo uporabnost enotne točke dostopa odvisna od številnih dejavnikov, vključno z:

(a)

uvedbo skupne klasifikacije za vrste predpisanih informacij;

(b)

uskladitvijo oblik, v katerih se poročajo predpisane informacije, ob upoštevanju razlik med vrstami predpisanih informacij, ki se lahko enostavno uskladijo, npr. poročanje večjih deležev, in drugimi vrstami predpisanih informacij, ki so bolj raznovrstne, npr. notranje informacije, pri katerih se lahko uskladitev omeji na splošne skupine poročanja;

(c)

uskladitvijo tehničnih standardov za vlaganje informacij, ki jih izdajatelji uporabljajo ob njihovem vlaganju pri uradno določenih mehanizmih, s čimer bi se morala zagotoviti (i) obdelava sporočenih informacij brez ročnega posredovanja in (ii) zanesljivo elektronsko evidentiranje in shranjevanje različic;

(d)

izborom učinkovitih tehničnih rešitev za centralizirano funkcionalnost iskanja, vključno z obsegom informacij, npr. metapodatki ali indeksi, ki se v zvezi z informacijami in dokumenti, ki se hranijo na ravni uradno določenega mehanizma, zbirajo centralizirano;

(e)

zagotovitvijo ustreznega večjezičnega iskalnega vmesnika za uporabnike, ki dostopajo do uradno določenih mehanizmov preko osrednje točke dostopa, ki bi moral omogočati (i) funkcije interaktivnega iskanja, kot je dinamično in verižno iskanje, ter (ii) iskanje po več državah, ki se sproži z eno samo poizvedbo;

(f)

uskladitvijo iskalnih vmesnikov, ki jih zagotovijo nacionalni uradno določeni mehanizmi, kar bo koristilo zlasti vlagateljem, ki bodo želeli rezultate iskanja, pridobljene preko osrednje točke dostopa, izboljšati s pomočjo nadaljnjih iskanj v zadevnih nacionalnih uradno določenih mehanizmih.

Podrobne zahteve na zgornjih področjih bi se morale določiti z ukrepi, ki jih sprejme Komisija, in z regulativnimi tehničnimi standardi, ki jih pripravi ESMA za sprejetje s strani Komisije. ECB v tej zvezi predlaga številne spremembe besedila, ki slonijo na prejšnjih priporočilih Komisije in CESR  (5).

Poleg tega ECB iz razlogov pravilne zakonodajne tehnike meni, da: (i) bi bilo treba prenesena pooblastila v zvezi s skupno klasifikacijo in oblikami poročanja vključiti v člen 19 Direktive 2004/109/ES, (ii) bi bilo treba prenesena pooblastila v zvezi s tehničnimi ureditvami, ki se uporabljajo pri vlaganju informacij pri nacionalnih uradno določenih mehanizmih, in v zvezi z uskladitvijo iskalnih vmesnikov uradno določenih mehanizmov vključiti v člen 21 te direktive, ter (iii) bo treba prenesena pooblastila v zvezi z interoperabilnostjo nacionalnih uradno določenih mehanizmov, vključno z uporabo enkratnega identifikatorja, in v zvezi z delovanjem osrednje točke dostopa na ravni Unije vključiti v člen 22 te direktive, kot je predlagano v spremembah 6 do 8.

Sprememba 7

Člen 1(12) predlagane direktive

„(12)   Člen 21(4) se nadomesti z naslednjim:

„(12)‚4.   Komisija mora imeti pooblastila, da z delegiranimi akti v skladu s členom 27(2a), (2b) in (2c) ter pod pogoji iz členov 27a in 27b sprejme ukrepe za opredelitev naslednjih minimalnih standardov in pravil:

(a)

minimalne standarde za razširjanje predpisanih informacij iz odstavka 1,

(b)

minimalne standarde za mehanizme centraliziranega shranjevanja iz odstavka 2,

(c)

pravila o interoperabilnosti informacij in komunikacijskih tehnologij, ki jih uporabljajo nacionalni uradno določeni mehanizmi za shranjevanje in o dostopu do predpisanih informacij na ravni Unije, kakor je navedeno v odstavku 2.

Komisija lahko tudi določi in posodobi seznam medijev za razširjanje informacij javnosti.‘.“

„(12)   Členu 21se doda naslednji odstavek 5:

„(12)‚   

,

,

5.   ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki določajo tehnične zahteve za:

(a)

uskladitev tehničnih ureditev, ki jih uporabljajo izdajatelji ob vlaganju informacij pri uradno določenih mehanizmih, kar zlasti omogoča uporabo tehnologije obdelave brez ročnega posredovanja, evidentiranje trenutka vložitve (elektronsko evidentiranje) in evidentiranje vseh naknadnih sprememb prvotno sporočenih informacij (spremljanje različic);

(b)

uskladitev iskalnih vmesnikov, ki jih zagotovijo uradno določeni mehanizmi.

ESMA predloži Komisiji osnutek regulativnih tehničnih standardov do 31. decembra 2014.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010 sprejme regulativne tehnične standarde iz prvega pododstavka tega odstavka.‘.“

Pojasnilo

Glej pojasnilo v zvezi s spremembo 6. Prenesena pooblastila po členu 21 Direktive 2004/109/ES bi morala obravnavati uskladitev tehničnih ureditev za vlaganje informacij in iskalnih vmesnikov, ki jih upravljajo nacionalni uradno določeni mehanizmi, in v tej zvezi sloneti na prejšnjih priporočilih Komisije in CESR.

Sprememba 8

Člen 1(13) predlagane direktive

„(13)   Člen 22 se nadomesti z naslednjim:

‚Člen 22

Dostop do predpisanih informacij na ravni Unije

„(13)1.   ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo tehnične zahteve za dostop do predpisanih informacij na ravni Unije, da opredeli:

(a)

tehnične zahteve glede interoperabilnosti informacij in komunikacijskih tehnologij, ki jih uporabljajo nacionalni uradno določeni mehanizmi za shranjevanje;

(b)

tehnične zahteve za delovanje osrednje točke dostopa za iskanje predpisanih informacij na ravni Unije;

(c)

tehnične zahteve glede uporabe enkratnega identifikatorja za vsakega izdajatelja s strani nacionalnih uradno določenih mehanizmov;

(d)

enotno obliko, ki jo nacionalni uradno določeni mehanizmi uporabljajo za shranjevanje predpisanih informacij;

(e)

enotno razvrščanje predpisanih informacij, ki ga uporabljajo nacionalni uradno določeni mehanizmi in skupen seznam vrst predpisanih informacij.

2.   ESMA pri pripravi osnutka regulativnih tehničnih standardov zagotovi, da so tehnične zahteve iz člena 22(1) združljive s tehničnimi zahtevami za elektronsko omrežje nacionalnih sodnih registrov, vzpostavljeno z Direktivo 2011/../EU Evropskega parlamenta in Sveta (19).

ESMA predloži te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji do 31. decembra 2014.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010 sprejme regulativne tehnične standarde iz prvega pododstavka tega odstavka.

„(13)   Člen 22 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 22

Interoperabilnost in dostop do predpisanih informacij na ravni Unije

„(13)1.   Komisija mora imeti pooblastila, da z delegiranimi akti v skladu s členom 27(2a), (2b) in (2c) ter pod pogoji iz členov 27a in 27b sprejme ukrepe za opredelitev naslednjih minimalnih standardov in pravil:

(a)

pravila o interoperabilnosti informacij in komunikacijskih tehnologij, ki jih uporabljajo nacionalni uradno določeni mehanizmi;

(b)

pravila za delovanje osrednje točke dostopa do predpisanih informacij, vzpostavljene na ravni Unije, da se vlagateljem olajša učinkovito, popolno in zanesljivo iskanje predpisanih informacij ter da se zlasti omogoči neposredna primerjava informacij, ki jih sporočajo izdajatelji iz različnih držav članic.

„(13)2.   ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo tehnične zahteve za :

(a)

interoperabilnost informacij in komunikacijskih tehnologij, ki jih uporabljajo nacionalni uradno določeni mehanizmi za shranjevanje;

(b)

delovanje osrednje točke dostopa do uradno določenih mehanizmov na ravni Unije, ki bodo najmanj: (i) temeljili na tehnični rešitvi, ki omogoča učinkovito iskanje predpisanih informacij po več državah, ki se sproži z eno samo poizvedbo, in (b) ponujali večjezični iskalni vmesnik z naprednimi funkcijami, kot sta dinamično in verižno iskanje;

(c)

uporabo enkratnega identifikatorja za vsakega izdajatelja s strani nacionalnih uradno določenih mehanizmov; in uporabo enkratnega identifikatorja pri funkcijah iskanja v nacionalnih uradno določenih mehanizmih in pri osrednji točki dostopa, da se vlagateljem omogoči identifikacija osnovnih povezav znotraj skupine med subjekti z različnimi enkratnimi identifikatorji

;

.

3.   ESMA pri pripravi osnutka regulativnih tehničnih standardov zagotovi, da so tehnične zahteve iz člena 22(2) združljive s tehničnimi zahtevami za elektronsko omrežje nacionalnih sodnih registrov, vzpostavljeno z Direktivo 2011/…/EU Evropskega parlamenta in Sveta (20).

ESMA predloži te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji do 31. decembra 2014.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010 sprejme regulativne tehnične standarde iz prvega pododstavka tega odstavka.

4.   Komisija do 30. junija 2016 poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o delovanju ureditev glede interoperabilnosti in dostopa do predpisanih informacij na ravni Unije, da se preuči, ali se z rešitvami, uvedenimi za dostop do predpisanih informacij, dosega cilj, da se vlagateljem omogoči učinkovita primerjava izdajateljev iz različnih držav članic. To poročilo vsebuje oceno vpliva predlaganih sprememb tega člena.‘.“

Pojasnilo

Glej pojasnilo v zvezi s spremembo 6. Prenesena pooblastila po členu 22 Direktive 2004/109/ES bi morala celovito obravnavati dostop do predpisanih informacij, interoperabilnost nacionalnih uradno določenih mehanizmov in delovanje osrednje točke dostopa na ravni Unije. Tehnični parametri in značilnosti vmesnika take osrednje točke dostopa na ravni Unije bi morali vlagateljem omogočati, da jo štejejo kot priročno točko dostopa na enem mestu za iskanje predpisanih informacij, ki se poročajo vsem nacionalnim uradno določenim mehanizmom, in za pridobitev zanesljivih primerjalnih informacij o izdajateljih iz različnih držav članic. Komisija bi morala po določenem obdobju oceniti delovanje ureditev glede interoperabilnosti in osrednje točke dostopa ter predlagati potrebne prilagoditve.

Razvoj in uporaba enkratnega identifikatorja za vsakega izdajatelja sta posebno uporabna elementa predlaganih ureditev. Predlogi Komisije v tej zvezi bi lahko uporabili rezultate mednarodnega dela na področju uvedbe identifikatorja pravnih oseb kot standardne referenčne oznake za izdajatelje in nasprotne stranke pri finančnih transakcijah  (6). Natančneje, enkratni identifikator bo povečal zanesljivost in primerljivost predpisanih informacij, ki jih zbirajo nacionalni uradno določeni mehanizmi, in omogočil, da se te informacije povežejo s podatki, zbranimi v drugih regulativnih bazah podatkov, ki lahko uporabljajo enak enkratni identifikator. Prednosti uporabe enkratnega identifikatorja bodo vidne v povezavi z različnimi vrstami obveznosti poročanja, kot je objava letnih poročil, iz katerih so razvidne hčerinske družbe, ali poročanje o pridobitvah večjih deležev. Informacije o sestavi skupine in povezavah znotraj skupine imajo več posledic za vlagatelje, pa tudi za nadzornike in regulatorje, ki bodo na primer lahko bolje ocenili potencialno razširitev tveganj znotraj skupine gospodarskih družb. Čeprav lahko obstajajo številne praktične omejitve za obsežno razkritje povezav znotraj skupine, pa bi celo delni dostop do teh informacij pomenil dobrodošlo izboljšanje.


(1)  Krepki tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga vstavitev novega besedila. Prečrtani tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga črtanje besedila.

(2)  COM(2011) 684 konč.

(3)  V tej zvezi glej Priporočilo Evropskega odbora za sistemska tveganja ESRB/2011/3 o makrobonitetnem mandatu nacionalnih organov, dostopno na spletni strani ESRB na naslovu http://www.esrb.europa.eu

(4)  COM(2011) 651 konč.

(5)  Glej Priporočilo Komisije z dne 11. oktobra 2001 o elektronskem omrežju uradno določenih mehanizmov za centralizirano shranjevanje predpisanih informacij iz Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 267, 12.10.2007, str. 16); glej tudi posvetovalni dokument CESR iz julija 2010 Development of Pan-European access to financial information disclosed by listed companies, dostopen na spletni strani ESMA na naslovu http://www.esma.europa.eu

(6)  Glej Odbor za plačilne in poravnalne sisteme, Tehnični odbor Mednarodnega združenja nadzornikov trga vrednostnih papirjev, „Report on OTC derivatives data reporting and aggregation requirements – Consultative report“, avgust 2011, Oddelek 4.5.1, dostopno na spletni strani Banke za mednarodne poravnave na naslovu http://www.bis.org

(7)  UL L […].

(8)  UL L […].

(9)  UL L […].

(10)   UL L 335, 17.12.2009, str. 1.

(11)   UL L 302, 17.11.2009, str. 32.

(12)   UL L 235, 23.9.2003, str. 10.

(13)   UL L 174, 1.7.2011, str. 1.‘;

(14)  UL L 331, 15.12.2010, str. 84.‘ “

(15)  UL L 331, 15.12.2010, str. 84.

(16)   UL L 331, 15.12.2010, str. 12.

(17)  UL L […].‘.“

(18)  UL L […].‘.

(19)  UL L […].‘.“

(20)  UL L […]


Top