(1)

‚kreditno navodilo‘ pomeni plačilno navodilo, ki ga predloži podsistem in je naslovljeno na ASCB z namenom, da se obremeni eden od računov, ki jih podsistem ima in/ali vodi v PM, in da se odobri PM račun ali podračun poravnalne banke za znesek, določen v tem plačilnem navodilu,

(2)

‚navodilo za obremenitev‘ pomeni plačilno navodilo, ki je naslovljeno na SCB in ga predloži podsistem z namenom, da se na podlagi pooblastila za obremenitev obremeni PM račun ali podračun poravnalne banke za znesek, določen v tem plačilnem navodilu, in da se odobri bodisi eden od računov podsistema v PM bodisi PM račun ali podračun druge poravnalne banke,

(3)

‚plačilno navodilo‘ ali ‚plačilno navodilo podsistema‘ pomeni kreditno navodilo ali navodilo za obremenitev,

(4)

‚centralna banka podsistema (ASCB)‘ (ancillary system central bank – ASCB) pomeni CB Eurosistema, s katero ima zadevni podsistem dvostranski dogovor o poravnavi plačilnih navodil podsistema v PM,

(5)

‚poravnalna centralna banka (SCB)‘ (settlement central bank – SCB) pomeni CB Eurosistema, ki vodi PM račun poravnalne banke,

(6)

‚poravnalna banka‘ pomeni udeleženca, katerega PM račun ali podračun se uporablja za poravnavo plačilnih navodil podsistema,

(7)

‚informacijski in kontrolni modul (ICM)‘ pomeni modul ESP, ki imetnikom PM računa omogoča pridobiti takojšnje spletne informacije in jim daje možnost, da predložijo naloge za prenos likvidnosti, da upravljajo z likvidnostjo in da v izrednih situacijah sprožijo plačilne naloge,

(8)

‚ICM oddajno sporočilo‘ pomeni informacije, ki so preko ICM istočasno dane na voljo vsem imetnikom PM računa ali izbrani skupini imetnikov PM računa,

(9)

‚pooblastilo za obremenitev‘ pomeni pooblastilo poravnalne banke v obliki, zagotovljeni s strani CB Eurosistema na obrazcih za statične podatke, ki je naslovljeno tako na njen podsistem kot na njeno SCB ter ki podsistem upravičuje, da predloži navodila za obremenitev, in daje SCB navodilo, da na podlagi navodil za obremenitev obremeni PM račun ali podračun poravnalne banke,

(10)

‚kratka pozicija‘ pomeni, da ima subjekt denarno obveznost v času poravnave plačilnih navodil podsistema,

(11)

‚dolga pozicija‘ pomeni, da ima subjekt denarno terjatev v času poravnave plačilnih navodil podsistema,

(12)

‚medsistemska poravnava‘ pomeni poravnavo navodil za obremenitev v realnem času, s katero se plačila izvršijo s poravnalne banke enega podsistema, ki uporablja postopek poravnave 6, na poravnalno banko drugega podsistema, ki uporablja postopek poravnave 6,

(13)

‚modul (upravljanja) statičnih podatkov‘ (Static Data (Management) Module) pomeni modul ESP, v katerem se zbirajo in evidentirajo statični podatki,

(14)

‚tehnični račun‘ pomeni posebni račun, ki ga ima podsistem v PM ali ga v imenu podsistema vodi ASCB v svoji komponenti sistema TARGET2 z za uporabo s strani podsistema.

(1)

ASCB morajo zagotoviti, da podsistemi, s katerimi imajo dvostranske dogovore, zagotovijo seznam poravnalnih bank, ki vsebuje podrobnosti o PM računih poravnalnih bank in ki ga mora ASCB hraniti v modulu (upravljanja) statičnih podatkov ESP. Vsak podsistem lahko dostopa do seznama svojih zadevnih poravnalnih bank preko ICM.

(2)

ASCB morajo zagotoviti, da jih podsistemi, s katerimi imajo dvostranske dogovore, nemudoma obvestijo o kakršnih koli spremembah v zvezi s seznamom poravnalnih bank. ASCB morajo zadevno SCB obvestiti o kakršnih koli takih spremembah preko ICM oddajnega sporočila.

(3)

ASCB morajo zagotoviti, da podsistemi, s katerimi imajo dvostranske dogovore, od svojih poravnalnih bank zberejo pooblastila za obremenitev in druge zadevne dokumente in jih predložijo ASCB. Taki dokumenti se morajo zagotoviti v angleščini in/ali v ustreznih nacionalnih jezikih ASCB. Če nacionalni jeziki ASCB niso nacionalni jeziki SCB, se potrebni dokumenti zagotovijo samo v angleščini ali v angleščini in v ustreznih nacionalnih jezikih ASCB. V primeru podsistema, ki poravnava preko sistema TARGET2-ECB, se dokumenti zagotovijo v angleščini.

(4)

Če je poravnalna banka udeleženec v zadevni komponenti sistema TARGET2 ASCB, mora ASCB preveriti veljavnost pooblastila za obremenitev, ki ga je dala poravnalna banka, in opraviti vse potrebne vnose v modul (upravljanja) statičnih podatkov. Če poravnalna banka ni udeleženec v zadevni komponenti sistema TARGET2 ASCB, mora ASCB posredovati pooblastilo za obremenitev (ali njegov elektronski izvod, če je tako dogovorjeno med ASCB in SCB) zadevnim SCB, da preverijo njegovo veljavnost. SCB morajo tako preverjanje opraviti in zadevno ASCB obvestiti o rezultatu preverjanja v petih delovnih dneh po prejemu take zahteve. Po preverjanju mora ASCB osvežiti seznam poravnalnih bank v ICM.

(5)

Preverjanje, ki ga opravi ASCB, ne posega v odgovornost podsistema, da omeji plačilna navodila na seznam poravnalnih bank, naveden v pododstavku 1.

(6)

Razen, če so ene in iste, si ASCB in SCB izmenjajo informacije v zvezi s katerim koli pomembnim dogodkom med procesom obdelave.

(7)

ASCB morajo zagotoviti, da podsistemi, s katerimi imajo dvostranske dogovore, sporočijo ime in BIC podsistema, s katerim nameravajo izvrševati medsistemsko poravnavo, ter datum, s katerim naj bi se medsistemska poravnava z določenim podsistemom začela ali prenehala. Te informacije se evidentirajo v modulu (upravljanja) statičnih podatkov.

(1)

Vsa plačilna navodila, ki jih podsistem predloži preko ASI, morajo biti v obliki XML sporočil.

(2)

Vsa plačilna navodila, ki jih podsistem predloži preko ASI, štejejo za ‚zelo nujna‘ in jih je treba poravnati v skladu s Prilogo II.

(3)

Plačilno navodilo šteje za sprejeto, če:

(1)

Za kreditna navodila šteje, da so v zadevno komponento sistema TARGET2 vnesena v trenutku, ko jih je sprejela ASCB, in so od tega trenutka nepreklicna. Za navodila za obremenitev šteje, da so v zadevno komponento sistema TARGET2 vnesena v trenutku, ko jih je sprejela SCB, in so od tega trenutka nepreklicna.

(2)

Uporaba pododstavka 1 ne vpliva na nobena pravila podsistemov, ki določajo trenutek vstopa v podsistem in/ali nepreklicnosti nalogov za prenos, predloženih takemu podsistemu, pred trenutkom vstopa zadevnega plačilnega navodila v zadevno komponento sistema TARGET2.

(1)

Če podsistem zahteva uporabo postopka poravnave, mora zadevna ASCB ponuditi enega ali več postopkov poravnave, določenih v nadaljevanju.

(2)

Postopek poravnave 1 (prenos likvidnosti) ni več na voljo.

(3)

SCB morajo podpirati poravnavo plačilnih navodil podsistema v skladu z izbiro postopkov poravnave, navedenih v pododstavku 1, med drugim s poravnavo plačilnih navodil na PM računih ali podračunih poravnalnih bank.

(4)

Nadaljnje podrobnosti v zvezi s postopki poravnave, navedenimi v pododstavku 1, so vsebovane v odstavkih 10 do 14.

(1)

Poleg PM računov lahko ASCB, podsistemi in poravnalne banke za postopke poravnave, navedene v odstavku 6(1), odprejo v PM in uporabljajo naslednje vrste računov:

(2)

Kadar ASCB ponuja postopek poravnave 4, 5 ali 6 za povezane modele (interfaced models), mora za zadevne podsisteme odpreti tehnični račun v svoji komponenti sistema TARGET2. ASCB lahko take račune ponuja kot možnost za postopka poravnave 2 in 3. V zvezi s postopkoma poravnave 4 in 5 je treba odpreti ločene tehnične račune. Za postopek poravnave 3, 4, 5 ali 6 za povezane modele mora biti stanje na tehničnih računih ob koncu postopka poravnave zadevnega podsistema ničelno ali pozitivno, stanje ob koncu dneva pa mora biti ničelno. Tehnični računi se identificirajo bodisi z BIC zadevnega podsistema bodisi z BIC zadevne ASCB.

(3)

Pri ponudbi postopka poravnave 6 za model v realnem času mora ASCB v svoji komponenti sistema TARGET2 odpreti tehnični račun. Tehnični računi za postopek poravnave 6 za model v realnem času imajo lahko čez dan samo ničelno ali pozitivno stanje in lahko ohranijo pozitivno stanje čez noč. Za stanje na računu čez noč veljajo enaka pravila obrestovanja, kot se uporabljajo za jamstvene sklade po členu 11 te smernice.

(4)

Pri ponudbi postopka poravnave 4 ali 5 lahko ASCB v svoji komponenti sistema TARGET2 za podsisteme odpre račun jamstvenega sklada. Stanja na teh računih se uporabijo za poravnavo plačilnih navodil podsistema v primeru, da na PM računu poravnalne banke ni razpoložljive likvidnosti. Imetniki računa jamstvenega sklada so lahko ASCB, podsistemi ali poroki. Računi jamstvenega sklada se identificirajo z BIC zadevnega imetnika računa.

(5)

Kadar ASCB ponuja postopek poravnave 6 za povezane modele, morajo SCB v svojih komponentah sistema TARGET2 za poravnalne banke odpreti enega ali več podračunov, ki se uporabljajo za namenjanje likvidnosti ali, če je to potrebno, za medsistemsko poravnavo. Podračuni se identificirajo z BIC PM računa, s katerim so povezani, v kombinaciji s številko računa, ki je specifična za zadevni podračun. Številka računa je sestavljena iz kode države in do 32 znakov (odvisno od ustrezne nacionalne strukture bančnih računov).

(6)

Računi, navedeni v pododstavku 1(a) do (c), se ne objavijo v imeniku TARGET2. Če imetnik PM računa tako zahteva, se lahko za vse take račune na koncu vsakega delovnega dne imetniku računa zagotovijo ustrezni izpiski (MT 940 in MT 950).

(7)

Podrobna pravila o odprtju vrst računov, navedenih v tem odstavku, in o njihovi uporabi pri podpiranju postopkov poravnave se lahko nadalje določijo v dvostranskih dogovorih med podsistemi in ASCB.

(1)

Pri ponudbi postopka poravnave 2 morajo ASCB in SCB podpirati poravnavo denarnega dela transakcij podsistema s poravnavo plačilnih navodil, ki jih podsistem predloži posamično in ne v svežnjih. Če je plačilno navodilo za obremenitev PM računa poravnalne banke s kratko pozicijo vrstičeno v skladu s Prilogo II, mora zadevna SCB obvestiti poravnalno banko preko ICM oddajnega sporočila.

(2)

Postopek poravnave 2 se lahko podsistemu ponudi tudi za poravnavo večstranskih pozicij in v takih primerih mora ASCB za tak podsistem odpreti tehnični račun. Poleg tega ASCB ne sme podsistemu ponuditi storitve pravilnega upravljanja zaporedja dohodnih in odhodnih plačil, kakor se lahko zahteva za tako večstransko poravnavo. Za potrebno določanje zaporedja prevzame odgovornost sam podsistem.

(3)

ASCB lahko ponudijo poravnavo plačilnih navodil v določenih časovnih okvirih, ki jih opredeli podsistem, kakor je navedeno v odstavku 15(2) in (3).

(4)

Poravnalne banke in podsistemi imajo dostop do informacij preko ICM. Podsistemi morajo biti obveščeni o zaključku ali neuspešnosti poravnave preko sporočila v ICM. Če tako zahtevajo, morajo biti poravnalne banke, ki do sistema TARGET2 dostopajo preko izvajalca omrežnih storitev v sistemu TARGET2, o uspešni poravnavi obveščene preko sporočila SWIFT MT 900 ali MT 910. Imetniki PM računa, ki uporabljajo internetni dostop, morajo biti obveščeni preko sporočila v ICM.

(1)

Pri ponudbi postopka poravnave 3 morajo ASCB in SCB podpirati poravnavo denarnega dela transakcij podsistema s poravnavo plačilnih navodil, ki jih podsistem predloži v svežnjih. Če je plačilno navodilo za obremenitev PM računa poravnalne banke s kratko pozicijo vrstičeno v skladu s Prilogo II, mora zadevna SCB obvestiti poravnalno banko preko ICM oddajnega sporočila.

(2)

Postopek poravnave 3 se lahko podsistemu ponudi tudi za poravnavo večstranskih pozicij. Smiselno se uporablja odstavek 10(2), ob upoštevanju naslednjih sprememb:

(3)

Če večstranska poravnava ne uspe (na primer zato, ker vsa zbiranja z računov poravnalnih bank s kratko pozicijo niso uspešna), mora podsistem predložiti plačilna navodila, da se tako povrnejo že poravnane debetne transakcije.

(4)

ASCB lahko ponudijo:

(5)

Poravnalne banke in podsistemi imajo dostop do informacij preko ICM. Podsistemi morajo biti obveščeni o zaključku ali neuspešnosti poravnave v skladu z izbrano možnostjo – posamično ali splošno obvestilo. Če tako zahtevajo, morajo biti poravnalne banke o uspešni poravnavi obveščene preko sporočila SWIFT MT 900 ali MT 910. Imetniki PM računa, ki uporabljajo internetni dostop, morajo biti obveščeni preko sporočila v ICM.

(1)

Pri ponudbi postopka poravnave 4 morajo ASCB in SCB podpirati poravnavo večstranskih denarnih pozicij transakcij podsistema s poravnavo plačilnih navodil, ki jih podsistem predloži v svežnjih. ASCB morajo za tak podsistem odpreti posebni tehnični račun.

(2)

ASCB in SCB morajo zagotoviti zahtevano določanje zaporedja plačilnih navodil. Odobritve se vknjižijo samo, če so bile vse obremenitve zbrane uspešno. Plačilna navodila: (a) za obremenitev računov poravnalnih bank s kratko pozicijo in odobritev tehničnega računa podsistema ter (b) za odobritev računov poravnalnih bank z dolgo pozicijo in obremenitev tehničnega računa podsistema se predložijo v eni datoteki.

(3)

Plačilna navodila za obremenitev PM računa poravnalne banke s kratko pozicijo in za odobritev tehničnega računa podsistema bodo poravnana najprej; šele po poravnavi vseh takih plačilnih navodil (vključno z morebitnim financiranjem tehničnega računa z mehanizmom jamstvenega sklada), bodo odobreni PM računi poravnalnih bank z dolgo pozicijo.

(4)

Če je plačilno navodilo za obremenitev PM računa poravnalne banke s kratko pozicijo vrstičeno v skladu s Prilogo II, morajo SCB obvestiti tako poravnalno banko preko ICM oddajnega sporočila.

(5)

Če poravnalna banka s kratko pozicijo na svojem PM računu nima dovolj sredstev, ASCB aktivira mehanizem jamstvenega sklada, če je to predvideno v dvostranskem dogovoru med ASCB in podsistemom.

(6)

Če ni predvidenega nobenega mehanizma jamstvenega sklada in celotna poravnava ne uspe, se za ASCB in SCB šteje, da jim je bilo dano navodilo za vrnitev vseh plačilnih navodil v datoteki, in morajo povrniti plačilna navodila, ki so že bila poravnana.

(7)

ASCB morajo obvestiti poravnalne banke o neuspešnosti poravnave preko ICM oddajnega sporočila.

(8)

ASCB lahko ponudijo:

(9)

Poravnalne banke in podsistemi imajo dostop do informacij preko ICM. Podsistemi morajo biti obveščeni o zaključku ali neuspešnosti poravnave. Če tako zahtevajo, morajo biti poravnalne banke o uspešni poravnavi obveščene preko sporočila SWIFT MT 900 ali MT 910. Imetniki PM računa, ki uporabljajo internetni dostop, morajo biti obveščeni preko sporočila v ICM.

(1)

Pri ponudbi postopka poravnave 5 morajo ASCB in SCB podpirati poravnavo večstranskih denarnih pozicij transakcij podsistema s poravnavo plačilnih navodil, ki jih predloži podsistem. Za poravnavo zadevnih plačilnih navodil se uporabi algoritem 4 (glej Dodatek I Priloge II). Za razliko od postopka poravnave 4 deluje postopek poravnave 5 na podlagi ‚vse ali nič‘. V tem postopku se obremenitev PM računov poravnalnih bank s kratko pozicijo in odobritev PM računov poravnalnih bank z dolgo pozicijo izvedeta istočasno (in ne zaporedoma kot v postopku poravnave 4). Smiselno se uporablja odstavek 12, ob upoštevanju naslednje spremembe. Če enega ali več plačilnih navodil ni mogoče poravnati, se vsa plačilna navodila vrstičijo, algoritem 4, kakor je opisano v odstavku 16(1), pa se ponovi, da bi se tako poravnala plačilna navodila podsistema v prioritetnem vrstnem redu.

(2)

ASCB lahko ponudijo:

(3)

Poravnalne banke in podsistemi imajo dostop do informacij preko ICM. Podsistemi morajo biti obveščeni o zaključku ali neuspešnosti poravnave. Če tako zahtevajo, morajo biti poravnalne banke o uspešni poravnavi obveščene preko sporočila SWIFT MT 900 ali MT 910. Imetniki PM računa, ki uporabljajo internetni dostop, morajo biti obveščeni preko sporočila v ICM.

(4)

Če je plačilno navodilo za obremenitev PM računa poravnalne banke s kratko pozicijo vrstičeno v skladu s Prilogo II, mora zadevna SCB obvestiti poravnalne banke preko ICM oddajnega sporočila.

(1)

Postopek poravnave 6 se lahko uporabi tako za povezani model kot za model v realnem času, kakor je opisano v pododstavkih 4 do 12 oziroma 13 do 16 spodaj. V primeru modela v realnem času mora zadevni podsistem uporabiti tehnični račun, da zbere potrebno likvidnost, ki so jo njegove poravnalne banke dale na stran za financiranje svojih pozicij. V primeru povezanega modela mora poravnalna banka odpreti najmanj en podračun, ki je povezan z določenim podsistemom.

(2)

Če tako zahtevajo, morajo biti o odobritvah in obremenitvah njihovih PM računov in po potrebi njihovih podračunov poravnalne banke obveščene preko sporočila SWIFT MT 900 ali MT 910, imetniki PM računa, ki uporabljajo internetni dostop, pa preko sporočila v ICM.

(3)

Kadar ASCB in SCB ponujajo medsistemsko poravnavo po postopku poravnave 6, morajo podpirati plačila medsistemske poravnave, če jih sprožijo zadevni podsistemi. Za postopek poravnave 6 za povezani model lahko podsistem sproži medsistemsko poravnavo samo med svojim ciklom obdelave, v podsistemu, ki prejema plačilno navodilo, pa mora teči postopek poravnave 6. Za postopek poravnave 6 za model v realnem času lahko podsistem sproži medsistemsko poravnavo kadar koli med dnevno obdelavo v sistemu TARGET2 in poravnavo nočnih operacij podsistema. Možnost izvrševanja medsistemske poravnave med dvema posameznima podsistemoma se evidentira v modulu (upravljanja) statičnih podatkov.

(4)

Pri ponudbi postopka poravnave 6 za povezani model morajo ASCB in SCB podpirati poravnavo dvostranskih in/ali večstranskih denarnih pozicij transakcij podsistemov, in sicer tako, da:

(5)

Kadar ponujajo postopek poravnave 6 za povezani model:

(6)

Postopek poravnave 6 za povezani model se nudi kadar koli med dnevno obdelavo v sistemu TARGET2 in poravnavo nočnih operacij podsistema. Nov delovni dan se začne nemudoma po izpolnitvi zahtev glede obveznih rezerv; kakršna koli kasnejša obremenitev ali odobritev zadevnih računov se glasi na nov delovni dan.

(7)

Pri postopku poravnave 6 za povezani model morajo ASCB in SCB ponujati naslednje vrste storitev prenosa likvidnosti na podračun in z njega:

(8)

Postopek poravnave 6 za povezani model se začne s sporočilom o začetku postopka in konča s sporočilom o zaključku postopka, ki ju pošlje podsistem (ali ASCB v njegovem imenu). Sporočila o začetku postopka sprožijo poravnavo trajnih nalogov za prenos likvidnosti na podračune. Sporočilo o zaključku postopka vodi do samodejnega povratnega prenosa s podračuna na PM račun.

(9)

Pri postopku poravnave 6 za povezani model se namenska likvidnost na podračunih zamrzne, dokler teče cikel obdelave podsistema (ki se začne s sporočilom o začetku cikla in konča s sporočilom o zaključku cikla, pri čemer obe pošlje podsistem), in se po tem sprosti. Zamrznjeno stanje se med ciklom obdelave lahko spremeni zaradi plačil medsistemske poravnave ali če poravnalna banka prenese likvidnost s svojega PM računa. ASCB obvesti podsistem o zmanjšanju ali povečanju likvidnosti na podračunu zaradi plačil medsistemske poravnave. Če podsistem tako zahteva, ga ASCB obvesti tudi o povečani likvidnosti na podračunu zaradi prenosa likvidnosti s strani poravnalne banke.

(10)

Znotraj vsakega cikla obdelave podsistema po postopku poravnave 6 za povezani model se plačilna navodila poravnajo iz namenske likvidnosti, pri čemer se praviloma uporabi algoritem 5 (kakor je navedeno v Dodatku I Priloge II).

(11)

Znotraj vsakega cikla obdelave podsistema po postopku poravnave 6 za povezani model se namenska likvidnost poravnalne banke lahko poveča s knjiženjem določenih dohodnih plačil neposredno v dobro njenih podračunov, tj. kuponi in plačila zapadlih glavnic. V takih primerih je treba likvidnost knjižiti najprej v dobro tehničnega računa in nato v breme takega računa, preden se likvidnost knjiži v dobro podračuna (ali PM računa).

(12)

Medsistemsko poravnavo med dvema povezanima podsistemoma lahko sproži samo tisti podsistem (ali njegova ASCB v njegovem imenu), katerega udeleženec ima podračun, ki se obremeni. Plačilno navodilo se poravna s knjiženjem zneska, navedenega v plačilnem navodilu, v breme podračuna udeleženca podsistema, ki sproži plačilno navodilo, in v dobro podračuna udeleženca drugega podsistema.

Podsistem, ki sproži plačilno navodilo, in drugi podsistem je treba obvestiti o zaključku poravnave. Če tako zahtevajo, morajo biti poravnalne banke o uspešni poravnavi obveščene preko sporočila SWIFT MT 900 ali MT 910. Imetniki PM računa, ki uporabljajo internetni dostop, morajo biti obveščeni preko sporočila v ICM.

(13)

Kadar ponujajo postopek poravnave 6 za model v realnem času, morajo ASCB in SCB podpirati tako poravnavo.

(14)

Pri postopku poravnave 6 za model v realnem času morajo ASCB in SCB ponujati naslednje vrste storitev prenosa likvidnosti na tehnični račun in z njega:

(15)

Začetek postopka in konec postopka se bosta izvedla samodejno po zaključku obdelave na začetku dneva oziroma začetku obdelave ob koncu dneva.

(16)

Medsistemska poravnava med dvema podsistemoma, ki uporabljata model v realnem času, se bo izvedla brez posredovanja podsistema, katerega tehnični račun bo odobren. Plačilno navodilo se poravna s knjiženjem zneska, navedenega v plačilnem navodilu, v breme tehničnega računa, ki ga uporablja podsistem, ki sproži plačilno navodilo, in v dobro tehničnega računa, ki ga uporablja drugi podsistem. Plačilnega navodila ne more sprožiti podsistem, katerega tehnični račun bo odobren.

Podsistem, ki sproži plačilno navodilo, in drugi podsistem je treba obvestiti o zaključku poravnave. Če tako zahtevajo, morajo biti poravnalne banke o uspešni poravnavi obveščene preko sporočila SWIFT MT 900 ali MT 910. Imetniki PM računa, ki uporabljajo internetni dostop, morajo biti obveščeni preko sporočila v ICM.

(1)

Opcijski povezani mehanizem ‚obdobje informiranja‘ lahko ASCB ponudijo za postopke poravnave 3, 4 in 5. Če je podsistem (ali njegova ASCB v njegovem imenu) določil opcijsko ‚obdobje informiranja‘, poravnalna banka prejme ICM oddajno sporočilo, ki kaže rok, v katerem lahko poravnalna banka zahteva povrnitev zadevnega plačilnega navodila. SCB mora tako zahtevo upoštevati samo, če je sporočena preko in odobrena s strani podsistema. Poravnava se začne, če SCB ne prejme take zahteve do izteka ‚obdobja informiranja‘. Po tem, ko SCB v ‚obdobju informiranja‘ prejme tako zahtevo, in:

(2)

Če podsistem pošlje navodila za poravnavo pred načrtovanim časom poravnave (‚od‘), se navodila shranijo, dokler ne nastopi načrtovani čas. V tem primeru se plačilna navodila predložijo v razporeditev ob vstopu, ko nastopi čas ‚od‘. Ta opcijski mehanizem se lahko uporabi v postopku poravnave 2.

(3)

Obdobje poravnave (‚do‘) omogoča določitev omejenega časovnega obdobja za poravnavo podsistema, da se tako ne prepreči ali ne odloži poravnava drugih transakcij, povezanih s podsistemom, ali drugih transakcij v sistemu TARGET2. Če se katero koli plačilno navodilo ne poravna do nastopa časa ‚do‘ ali znotraj določenega obdobja poravnave, se ta plačilna navodila bodisi vrnejo bodisi se, v primeru postopkov poravnave 4 in 5, lahko aktivira mehanizem jamstvenega sklada. Obdobje poravnave (‚do‘) se lahko določi za postopke poravnave 2 do 5.

(4)

Mehanizem jamstvenega sklada se lahko uporabi, če likvidnost poravnalne banke ne zadošča za kritje njenih obveznosti, ki izvirajo iz poravnave podsistema. Da bi omogočili poravnavo vseh plačilnih navodil, vključenih v poravnavo podsistema, se ta mehanizem uporabi za zagotavljanje potrebne dopolnilne likvidnosti. Ta mehanizem se lahko uporabi za postopka poravnave 4 in 5. Če je treba uporabiti mehanizem jamstvenega sklada, je treba voditi posebni račun jamstvenega sklada, na katerem je na razpolago ‚izredna likvidnost‘ ali se ta da na razpolago na zahtevo.

(1)

Algoritem 4 podpira postopek poravnave 5. Za lajšanje poravnave in zmanjšanje potrebne likvidnosti so vključena vsa plačilna navodila podsistema (ne glede na njihovo prioriteto). Plačilna navodila podsistema, ki jih je treba poravnati po postopku poravnave 5, obidejo razporeditev ob vstopu in se v PM zadržijo ločeno do konca trenutnega procesa optimizacije. V isti tek algoritma 4 bo vključenih več podsistemov, ki uporabljajo postopek poravnave 5, če se bodo nameravali poravnati hkrati.

(2)

V postopku poravnave 6 za povezani model lahko poravnalna banka nameni znesek likvidnosti za poravnavo pozicij, ki prihajajo od določenega podsistema. Namembnost se doseže z zagotovitvijo potrebne likvidnosti na posebnem podračunu (povezani model). Algoritem 5 se uporabi tako za nočne operacije podsistema kot za dnevno obdelavo. Proces poravnave se izvede z obremenitvijo podračunov poravnalnih bank s kratko pozicijo v korist tehničnega računa podsistema in nato z obremenitvijo tehničnega računa podsistema v korist podračunov poravnalnih bank z dolgo pozicijo. V primeru pozitivnih stanj se lahko vknjižba izvede neposredno – če tako navede podsistem znotraj zadevne transakcije – na PM račun poravnalne banke. Če je poravnava enega ali več navodil za obremenitev neuspešna, tj. zaradi napake podsistema, se zadevno plačilo uvrsti v prioritetni vrstni red na podračunu. Pri postopku poravnave 6 za povezani model se lahko uporabi algoritem 5, ki teče na podračunih. Poleg tega pri algoritmu 5 ni treba upoštevati nobenih limitov ali rezervacij. Za vsako poravnalno banko se izračuna skupna pozicija in v primeru, da so krite vse skupne pozicije, bodo poravnane vse transakcije. Transakcije, ki niso krite, se uvrstijo nazaj v prioritetni vrstni red.

(1)

Za podsistem, ki uporablja ASI ali vmesnik za udeležence, ne glede na število katerih koli računov, ki jih lahko ima pri ASCB in/ali SCB, velja seznam nadomestil, ki ga sestavljajo naslednji elementi:

(2)

Katero koli nadomestilo, ki ga je treba plačati v zvezi s plačilnim navodilom, ki ga predloži, ali plačilom, ki ga prejme podsistem, bodisi preko vmesnika za udeležence bodisi preko ASI, se zaračuna izključno temu podsistemu. Svet ECB lahko vzpostavi podrobnejša pravila za določitev plačljivih transakcij, poravnanih preko ASI.

(3)

Vsak podsistem prejme od svoje ASCB račun za prejšnji mesec na podlagi nadomestil, navedenih v pododstavku 1, najpozneje deveti delovni dan v tekočem mesecu. Plačila je treba nakazati najpozneje 14. delovni dan tega meseca na račun, ki ga določi ASCB, ali knjižiti v breme računa, ki ga določi podsistem.

(4)

Za namene tega odstavka se vsak podsistem, določen po Direktivi 98/26/ES, obravnava ločeno, četudi dva ali več od teh upravlja isti pravni subjekt. Enako velja za podsisteme, ki niso bili določeni po Direktivi 98/26/ES, pri čemer se v tem primeru podsistemi identificirajo s pomočjo naslednjih meril: (a) formalni dogovor na podlagi pogodbenega ali zakonodajnega instrumenta, npr. sporazum med udeleženci in upravljavcem sistema; (b) več članov; (c) skupna pravila in standardizirane ureditve; in (d) z namenom kliringa, izravnave in/ali poravnave plačil in/ali vrednostnih papirjev med udeleženci.